Leto XXXVII Št. 8 Murska Sobota 26. februar 1987 Cena 200 din V NEDELJO BO FAŠENK V LOTMERKI Obujanje tradicij je ena od nalog ljutomerskega turističnega društva. Po uspelem Prleškem sejmu in nekaterih drugih običajih so začeli oživljati tudi stare pustne običaje. V nedeljo (gre za pustno nedeljo 1. marca) bodo pripravili Fašenk r Lotmerki — pustno prireditev, ki je bila nekdaj priznana in dobro obiskana, potem pa je zamrla. Po ljutomerskih ulicah bodo vasi in naselja občine Ljutomer pripravili velik pustni karneval, na katerem bodo predstavili pustne običaje in šege ali pa šaljive vaške grbe, ki so včasih tudi simbol pusta (kot recimo babinska riisa). Pustno rajanje se bo začelo ob 9. uri dopoldne in karnevalska povorka bo obredla vse mesto. D. L. Čimprej pozabiti »neljubi dogodek«? Bo že držalo: ko delavci prekinejo delo oz. izsilijo sestanek, obljube kar dežujejo, denar za plače najdejo čez noč. Ko pa stroje spet poženejo, se vse nadaljuje po starem. NASLOV Pomurske ceste cvetijo Stanje na pomurskih cestah se je zelo poslabšalo. Makadamska cestišča so večinoma razmehčana in neprevozna za tovornjake in avtobuse, medtem ko je promet z osebnimi vozili precej otežen. Poleg tega so se na asfaltnih cestah pojavile udarne jame in večje poškodbe vozišč, ki ogrožajo varen promet. To stanje se iz dneva v dan poslabšuje, zato so posamezni odseki lokalnih cest že neprevozni. Na tako kritično stanje pomurskih cest opozarjajo tudi v Tozdu za var- stvo in vzdrževanje cest v Murski Soboti, ki so komiteju za gradbeništvo, urbanizem in komunalne . zadeve skupščine občine v Murski Soboti, OK SZDL, sisu za ceste, Tovarni mlečnega prahu ABC Pomurke, Certusu, tozd Avtobusni promet in vsem krajevnim skupnostim v soboški občini poslali dopis, v katerem prosijo, za ustrezno pomoč. Zlasti veliko pričakujejo od sodelovanja s posameznimi ne morejo uporabiti vse dotlej,, dokler dežuje. Tudi na makadamskih voziščih so zaenkrat nemočni, ker na odsekih, ki jih prekriva blato, ne vzdrži noben material. V tozdu za varstvo in vzdrževanje cest v Murski Soboti pravijo, da je edino, kar lahko naredijo v tem trenutku, odvajanje vode. In prav pri tem so bili njihovi delavci v prejšnjih dneh posebno angažirani. g M. Jerše Kaže, da so na nedavni javni razpravi v Martjancih zaman opozarjali, da je treba regionalno cesto skozi vas, ki pelje v Moravske Toplice, prevleči z novo asfaltno plastjo. Jo bodo vsaj temeljito zakrpali ali pa bodo počakali, da bo prekategorizirana v republiško, ko bo v še bolj mačehovskih rokah? Foto: Janko Stolnik krajevnimi skupnostmi,, ki bi lahko skupno z delovodji in delavci soboškega cestnega podjetja ' lažje rešili probleme. Med drugim ponujajo za opravljene delovne ure na kategoriziranih cestah druge usluge, kot je strojno planiranje. Za zdaj so delavci soboškega cestnega podjetja tako rekoč nemočni. Udarnih jam na asfaltnih voziščih ne morejo krpati, ker ne zdrži noben material, agregat pa vozila vržejo iz udarnih jam. Hladne asfaltne mase Mar bo Pomurje znova prikrajšano za železniške povezave Kaj bi pomenila ukinitev 8 potniških vlakov za Pomurje — ostala bi edinole Pohorje ekspres in zeleni vlak — si v tem trenutku težko predstavljamo. Vsekakor pa bi to pomenilo nadaljnjo odrezanost od prometnih tokov in večjih središč v naši republiki. Kot vemo, je pokrajina ob Muri zaradi slabih cestnih in železniških povezav že dalj časa prikrajšana, saj je ravno to ovira za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Zato je razumljiva prizadetost tukajšnjih ljudi ob odločitvi Železniškega gospodarstva Ljubljana, da v letošnjem letu ukine kar osem lokalnih potniških vlakov na progi Ormož—Murska Sobota, s čimer bodo zelo okrnjeni prevozi delavcev na delovna mesta, učencev v šole in drugih potnikov. Usmeritev Železniškega gospodarstva Ljubljana, sprejeta v minulem letu, je, da povsod tam, kjer v potniškem železniškem prometu ne uspejo pokriti vsaj 50 odstotkov gibljivih stroškov in tarifni prihodki ne zadoščajo za pokrivanje izgub,, ukinejo nerentabilne vlake. Kot kaže, gre za pretirano linearni ukrep slovenskih železnic, ki so se znašle v nezavidljivem finančnem položaju in se skušajo tudi na ta način izkopati iz nepremostljivih težav. To pa ne bi smelo pomeniti, kot so poudarili na ponedeljkovi seji pomurske SZDL v Ljutomeru, da bi bilo Pomurje znova prikraj- . šano za pomembne železniške povezave, ki odpirajo okno v svet. Prehitro pristajanje na ukinitev vseh vlakov, ne da bi strokovno proučili vse možnosti in zagotovili zares racionalni železniški potniški promet, bi lahko imelo neslutene posledice za ta del Slovenije. Pobudo o uskladitvi voznih redov železnice in avtobusnega prometa bo nujno čimprej uresničiti, kar velja tudi za proučitev možnosti o pogodbenih železniških, zlasti pa de- lavskih prevozih. M. Jerše KAJUHOVA NAGRAJENCA Med letošnjimi prejemniki Kajuhovih nagrad — tradicionalnih nagrad založbe Borec in Partizanske knjige — sta tudi rojak Branko Šomen in svobodni umetnik Feri Lainšček iz Murske Sobote. BRANKO ŠOMEN je bil nagrajen za delo KONCERT ZA SAMOTO, v katerem obravnava življenjske stiske upokojenca, bivšega partizanskega tiskarja, ki se kar naprej srečuje z različnimi časi svojega življenja. Pripoved se odlikuje z velikim smislom za razgibano, vendar pregledno kompozicijo, zmožnostjo za živo prikazovanje in intenzivnimi liričnimi poudarki. Junakov čustveni svet, neuresničene sanje in želja po begu iz krute vsakdanjosti v svet lastne mladosti so nenavadno blizu sodobnemu človeku. Po mnenju strokovne kritike je Koncert za samoto eno najpomembnejših del v slovenski prozi zadnjega časa. Tega sicer niso dobesedno rekli na posvetu, ampak je to , bolj naš vtis na osnovi neposredne udeležbe pri nekaterih konfliktnih pojavih v zadnjih treh, štirih letih v pomurskem združenem delu. Žato pa so sindikalisti iz vseh štirih občin — ob pomoči predstavnikov navedenih ozdov — dokaj podrobno razčlenili lanske in letošnje stavke skupin delavcev v posameznih temeljnih organizacijah ‘Avtoradgone, Radenske, Pomurskega tiska, Mesne industrije, SGP Pomurje, Agro-servisa, Mure, Platane, Indipa in Varstroja. Analizo so povezali z opredeljevanjem do republiškega sindikalnega gradiva (Ocena razmer in nekateri vzroki za protestne ustavitve dela) in ponujenih tez za spremembe in dopolnitve ustave ter zakona o združenem delu, ki zadevajo to področje. Udeleženci posveta so ugotavljali, da tačas ni delovnega okolja, ki ne bi bilo — glede na siceršnje krizne razmere — v nevarnosti, da pride do protestnih ustavitev dela; velja tako za gospodarstvo kot za družbene dejavnosti in državno upravo. Povodi zanje so standardni: nizke plače, skromno (uravnilovsko) nagrajevanje, skaljeni medosebni odnosi, pomanjkljiva obveščenost; globlji vzroki: ohlapna organizacija dela, pičla storilnost, dvomljive razvojne usmeritve, nesposobnost vodilnih in vodstvenih sestavov. Še nekaj, značilnosti: tudi v tistih ozdih, kjer solidno gospodarijo, prihaja do štrajkov, ponavadi poči na dan plače oz. poračuna osebnih dohodkov. Udeleženci večkrat ugotovijo, da so bili zavedeni in so nasedli posameznikom, skupinicam in skupinam, običajno pa bi radi vsi skupaj čimprej končali in pozabili »neljubi dogodek«. Domala nihče v svoji razpravi ni obšel tez za spremebe in dopolnitve zakona o združenem delu, kjer je govor o izrednem zboru-delavcev kot normalnem samoupravnem deja- nju, kadar pride do močnejšega izražanja nezadovoljstva. Toda — če bomo izredni zbor legalizirali, se bojim, da bo vsak dan na dnevnem redu. Zakaj ne bi bil to redni zbor, ko delavci to želijo? Tako se je spraševal eden od razpravljal-cev in dodal, če se morda s tem ne daje nezaupnica izvršnemu odboru sindikata, ki bi se moral potegovati za avtohtone interese delavcev. Ukvarjali so se še z vprašanjem, kdaj je končana prekinitev dela in kdaj delavce zadene disciplinska odgovornost za štrajk. Dosedaj je bil namreč zakonsko opredeljen postopek do prekinitve dela oz. izsiljenega sestanka, poslej naj bi zakonsko opredelili, kako naj ravna sindikat med konfliktinim pojavom in predvsem po njem. S tem bo namreč delavska organizacija dobila orožje več za preboj iz lastne inertnosti, povezane z av-tomnostjo in afirmacijo, ki jo v zdajšnjih kriznih razmerah zelo potrebuje. Ker smo že omenjali vzroke in povode, dodajmo še nekaj. Ce bi se v ozdih povsem resno lotili razlogov za stavko, bi morali poklicati na odgovornost najmanj kakšnega skupinovod-jo, oddelkovodjo, obratovodjo, skratka srednji (mojstrski) kader, morda tudi vodjo tozda ali strokovnega delavca.- Kolikor vemo, se to v nobenem primeru še ni zgodilo. Dogaja pa se, da iščejo tiste, ki so protestno ustavitev dela oz. izsiljeni sestanek zakuhali in jih skušajo priviti z disciplinsko odgovornostjo. Tudi ni znano, da bi bil v katerikoli gospodarski enoti v Pomurju odkrit protest delavcev povod za spremembo samoupravne organiziranosti, razvojnih usmeritev, tehnološke opremljenosti, stila vodenja in upravljanja. Letos so delavci štrajkali že trikrat: 9. in 10. januarja v Avtoradgoni, konec januarja v Murinem tozdu v Ljutomeru in 16. februarja v tozdu Varis Gorenjeve delovne organizacije Varstroj v Lenda- vi. Branko Žunec DRAŽJE ZDRAVSTVENE STORITVE Po sedaj veljavnem samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva je potrebno vsako leto s 1. marcem valorizirati zneske participacije v skladu s povprečjo rastjo osebnih dohodkov v Sloveniji. Glede na rast osebnih dohodkov v lanskem letu se bo povišalo doplačilo uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev za približno 122,8 odstotka. Za prvi pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti bo treba plačati 450 dinarjev, za obisk na domu 1270, za prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulanti 960, za zdravilo in sanitetni material na recept bo treba prispevati 330 dinarjev, za vsako zalivko pri zobozdravniku 450, za polno kovinsko prevleko 2990, za vsako krono z zatičkom 4260, za vsak prevoz z reševalnim vozilom, ki ga potrdi zdravnik, 1270 dinarjev in za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu 1020 dinarjev na dan. M. H. FERILAINŠČEK je Kajuhovo nagrado prejel za roman RAZA, ki je zanimiva in dragocena obogatitev sodobne slovenske proze. V svojevrstnem — odsekanem lapidamem, pati-nirano grotesknem slogu je ustvaril vznemirljiv, na zgodovinskem ozadju izrisan eksistencialistični roman o nemoči osebnosti sredi brezperspektivnega sveta, človeku, ki je na fronti izgubil spomin in po vseh pripetljajih pri iskanju lastne identitete na koncu postane nesmiselna žrtev napačno izbranega priimka. Odlična umetniška študija prvinskih človeških globin nezadržno pritegne bralca s svojo izvirno, sočno pripovedno močjo. bb aktualno doma in po svetu V Zagorju ob Savi že teden dni drsi nekaj milijonov kubičnih metrov zemlje, jalovine jn mulja, ki sp ga izr rudnika začeli navažati že pred petdesetimi leti. Plaz je podrl več stanovanjskih hiš, industrijski obrat Lisca in uničil cesto proti Trbovljam. Škodo so ocenili na preko 8 milijard dinarjev. Na sliki: dramatični trenutki, ko se je plaz bližal Lisci. . . / rešili<, ko smo zanje čistili feferone, papriko in druge povrtnine, saj če tega ne bi no poskušamo najti novo obliko oziroma vsebino naših srečanj. Hkrati pa s tem gojimo bratstvo in enotnost med dvema narodoma. Sodelujemo tudi z nekaterimi drugimi šolami, in sicer predvsem v športu, saj smo že organizirali skupno tekmovanje učencev naše šole in osemletk iz Bistrice, Štrigove in Martina na Muri.« Jože Graj Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve (SCTPU) v Murski Soboti je s 1550 šolajočimi se največje pomursko šolsko središče. Ni sporno, da si tako tam zaposleni kot »neposredno prizadeti«, torej učenci, prizadevajo za kar najučinkovitejši učni proces, kar pa jim ne uspeva popolnoma zavoljo vrste večinoma objektivnih okoliščin. In slednje so tudi privedle do zelo konkretnega in resnega razmišljanja o prenovi prenove v srednjem usmerjenem šolstvu v naši republiki. Zadnja prenova je dala pač slabše rezultate, kot smo vsi skupaj pričakovali, zato bo nekatere pomanjkljivosti potrebno odpraviti. Pred kratkim se je začelo drugo polletje in konec prvega je bila priložnost za polletno »inventuro«. Pričujoča anketa nima posebnih ambicij, postaviti kakšne dokončne misli v zvezi s prenovo, pač pa zgolj predstaviti vzdušje, stališča in mnenja na SCTPU. PETRA KUHARIČ, učenka 4. jetnika pedagoške usmeritve: »V našem razredu smo si že v prvem letniku zadali, da izdelamo stoodstotno, kar nam je letos ob polletju tudi uspelo. Predvsem je bilo veliko medsebojne pomoči, prav tako nam je bil v trdno oporo razrednik. Pri posameznih predmetih ni bilo posebnih težav, morda smo se malo manj učili pri filozofiji in matematiki. Nasploh je bil naš razred v teh skoraj štirih letih relativno uspešen, saj nas ob koncu šolanja na srednji stopnji ni bistveno manj kot v prvem letniku, morda za kakih pet, šest. Šolanja pa najbrž ne bom nadaljevala v pedagoški usmeritvi, ker sem medtem spoznala, da me drugo, predvsem ekonomija, bolj zanima. Ko končaš osnovno šolo, pa se že težko odločiš za poklic.« FRANC ZAVEC, učenec 1. letnika kovinarske usmeritve: »Končal sem osnovno šolo s prilagojenim programom Prekmurske brigade v Murski Soboti kot odličen učenec, sedaj pa sem dosegel prav dober uspeh. Obiskujem namreč skrajšani program kovinarske usmeritve II. zahtevnostne stopnje. Mislim, da bi zmogel tudi kaj bolj zahtevnega, vendar je bila to za nas učence, ki smo končali posebno šolo, skoraj edina možnost za nadaljevanje šolanja. Prej pa sem imel težave zaradi nesreče in slabšega znanja slovenskega jezika, ker je moj materni jezik hrvaščina. Mogoče pa bom vseeno lahko postal kaj več.« GABRIELA GAJŠEK, učenka 1. razreda T IV (tekstilne usmeritve): »Da, naš razred je dosegel najslabši učni uspeh na centru. Mislim, da zaradi tega, ker se večina vozi iz oddaljenih krajev, namesto da bi stanovali v domu učencev, pa tudi slabo predznanje z osnovne šole smo prinesli. Najtežje nam je pri matematiki in fiziki. Mislim tudi, da je ta program za našo usmeritev in zahtevnostno stopnjo pretežek. Tako ne vem, ali bomo v tekstilni industriji, za katero se usposabljamo, potrebovali tolikšno znanje iz fizike, osnov tehničnega pouka in nekaterih drugih predmetov. Po mojem bi morali imeti več praktičnega usposabljanja.« ANKETA VLADIMIR SAGADIN, ravnatelj SCTPU: »Ne glede na to, da je večina razredov uspešno končala prvo polletje, je skupen učni rezultat nekoliko slabši kot lani. Neugodno so nas presenetili nekateri oddelki, ki so dosegli manjši učni uspeh kot 50 odstotkov, in sicer je bil najslabši-razred 1 T IV (32,3 %). Vzroki so slabo predzna-. nje učencev, težek in rfiorda neprimeren program za nekatere poklicne usmeritve, slab šolski obisk in še drugi. Del krivde pa gre tudi učiteljem zaradi neupoštevanja pravilnika o ocenjevanju, saj so posamezniki vpisali ocene v redovalnico pri ponovljenih pisnih nalogah, četudi je' bila več kot tretjina nezadostnih. Pravilnik o ocenjevanju pa bo sicer treba tudi natančneje opredeliti, ga dodelati. Prav tako mislimo,- da bi bilo treba ponovno uvesti ocenjevanje vedenja, za-kjučni izpit, ukiniti indeks, uvesti skupen šolski koledar za vso Slovenijo, namesto opisnih ocen pri posameznih predmetih ponovno uvesti redne ocene, skrajšane programe preoblikovati v dveletne programe, za vso Slovenijo poenotiti nagrajevanje delovne prakse in proizvodnega dela učencev, namesto diplome naj bi uvedli spričevalo o zaključnem izpitu itd. Vsa ta vprašanja so bodisi neposredno bodisi posredno povezana z uspešnostjo učnovzgojnega dela na srednji šoli.« Bojan Peček Jože Graj OSNOVNA ŠOLA MIŠKO KRANJEC VELIKA POLANA Računalnik pri pouku Osebni računalniki pri nas niso več nobena novost, saj jih imajo tako občani kot vse osnovne in srednje šole. Pred nekaj leti je namreč pomursko združeno delo dalo izdatna sredstva za to novost v izobraževalnih ustanovah. Upravičeno se postavlja vprašanje, čemu rabijo. Zlobneži trdijo, da ničemur! Tako hudo (povsod) le ne more biti, saj so šole, kjer računalnikov ne uporabljajo le za igrice, ampak tudi pri pouku. Ena takih je osnovna šola Miško Kranjec v Veliki Polani. Računalniški krožek obiskuje 45 učencev oziroma petina od skupnega števila. Razdeljeni so v tri skupine po 15 učencev. V začetnih skupinah (4. in 5. razred) jih je 30. Ti se v računalništvo šele uvajajo: pod vodstvom tovariša Štefana Tibauta spoznavajo računalnik oziroma tipkovnico in posamezne ukaze za delo računalnika, v višjih skupinah pa že izdelujejo programe. Računalnik je namreč »mrtev«, če vanj ne vnesemo posameznih ukazov oziroma programov, ki potem omogočajo delo z njim. Uporaba računalnika je mnogostranska in marsikdo se ne zaveda (ne pozna) vseh njegovih možnosti. Programi! Na velikoplansko šolo so nekaj programov za delo dobili s Pedagoške fakultete Maribor, še več pa jih je naredil tovariš Tibaut sam. Zlasti njegovi programi so uporabni pri pouku fizike, matematike in tudi za pouk na razredni stopnji. Kadar pri pouku uporabljajo računalnik, so učenci bolj motivirani za dojemanje znanja iz določenega predmeta, saj je tako podajanje nazornejše. Računalnik (teh imajo sicer 6) pa so uspešno uporabili tudi v poslovanju šole. Tako so na disketi shranili podatke o osnovnih sredstvih in inventarju. Še več: na disketi so tudi podatki o vseh učencih. Priznavajo, da je neizrabljenih možnosti še veliko, le programi za delo so potrebni. Teh pa še zdaleč ni dovolj. Vsaj za delo z računalnikom comodo-re jih je (v nasprotju s spectru-mom) malo. Ustrezne izobraževalne ustanove bi zato morale poskrbeti za več uporabnih programov. Računalništvo, informatika .. . Novostim se ni mogoče upirati. Na osnovnih šolah, kjer so računalnike »zaposlili«, denar ni vržen proč. Na polanski osemletki uporabljajo računalnik pri pouku vsako leto več ur. To je izredno koristen učni pripomoček. Ni pa odveč tudi ugotovitev, da ni malo učencev, ki prav ob začetnih korakih seznanjanja z računalnikom navdušijo in gredo potem na srednjo šolo računalniške usmeritve v Maribor. Tudi s polanske imajo tam že enega, drugi pa se z računalništvom seznanja na vojaški šoli. Računalništvo pa imajo tudi na ekonomski in verjetno še kateri šoli, zato morajo na tistih šolah, kjer računalniški še niso dovolj izrabljeni, poskrbeti, da ne bodo mirovali. Dejstvo pa je, da so za to potrebni tudi usposobljeni učitelji. 50-ur-ni tečaj računalništva, ki so ga V UČILNICI — Na osnovni šoli v Veliki Polani obiskuje računalniški krožek kar petina učencev. Izobražujejo se pod vodstvom tovariša Stefana Tibauta. Uspehov ne manjka! Foto: Š. Sobočan »absolvirali« nekateri izmed njih, seveda še zdaleč ni dovolj. Potrebno je dodatno, tudi samoi- niciativno izobraževanje in seveda ljubezen do računalnika. Š. Sobočan Pregled dvojezičnih napisov Uresničevanje odloka o dvojezičnih napisih, ki jih je sprejela občinska skupščina, je zadovoljivo in narejen je pomemben premik pri uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti. Izvajanje odloka ni povzročilo težav. Ko so na zborih skupščine ugotavljali, kako poteka izvajanje odloka, so menili, da bo potrebno nekatere napise zamenjati, zlasti v delovnih organizacijah, saj le-ti niso usklajeni z določili odloka. V zasebnem sektorju pa se držijo odloka dosledneje. V prihodnjem mesecu naj bi ponovno pregledali vse dvojezične napise in jih uskladili z določili odloka. V letošnjem letu bo potrebno opredeliti vprašanje dvojezičnosti na reklamnih tablah in športnih objektih. Jani D. iskrene Čestitke - in morda darilo Murska Sobota POZORNOST NEŽNOST IN TOPLINA so primerna čustva za ta dan pripravili smo raznovrstna DARILA v vseh naših blagovnih hišah in ostalih naših poslovalnicah pa tudi DARILNI BON je primerno darilo ki ga lahko nabavite v različni vrednosti v Blagovnici - Potrošnik,v Murski Soboti blago za darilni bon, lahko dobite v vseh Potrošnikovih prodajalnah VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 5 POMETLI PRED SVOJIM PRAGOM Umik s svetovnega tržišča Ljutomerski tozd Mizarstvo, katerega matična delovna organizacija je ljubljanska Lesnina, daje danes vtis urejene firme, v kateri vsak ve, kaj mu je storiti in delati, medsebojni odnosi so dobri, prav tako poslovna politika. Vse to je tudi privedlo do tega, da Mizarstvo v času, ko je v Sloveniji večina izdelovalcev, ploskovnega pohištva v hudih škripcih, dela z uspehom in brez izgube. Vsi pa vemo, da še ni dolgo, ko so se iz leta v leto otepali z rdečimi številkami, kar je slednjič (1. 1. 1985) privedlo do ukrepa družbenega varstva. Od takrat pa so se stvari začele spreminjati. Zmanjšati so izvoz tistih progra Prizor iz proizvodne dvorane v Lesnininem tozdu Tovarna pohištva mizarstvo v Ljutomeru. Veliko lesa in ena delavka — nasploh pa žensk v delovnem kolektivu niti ni tako malo, okrog 30 odstotkov. mov, ki se niso splačali, korenito spremenili notranjo organizacijo dela (tako je danes v Lesnini 187 delavcev, med preorganizacijo pa so jih odslovili 25), prave ljudi so postavili na prava delovna mesta, temeljito so izboljšali medsebojne odnose, tako da delavci v Mizarstvu danes drug drugemu več ne kljubujejo, ampak si pomagajo. Dojeli so, da je INA NAFTA LENDAVA Petrokemija: 1,5 milijarde izgube Pred dnevi, ko so srbski novinarji obiskali tudi lendavsko INA Nafto, je član poslovodnega odbora te delovne organizacije Milan Vajda obširno poročal o nenehnem težkem finančnem položaju. Eden izmed novinarjev iz starejše generacije je ugotavljal: Ni lahko nam, vam pa je še težje. Pri tem je mislil predvsem na sposobnost (včasih tudi nujnost tveganja) finančnih delavcev, da v teh težkih in zapletenih pogojih gospodarjenja (v Nafti pa je hudo tudi zaradi neizgradnje rafinerije) pripeljejo zaključni račun vsaj do »pozitivne ničle«. V lendavski Petrokemiji, ki je imela lani 1,5 milijarde novih dinarjev izgube, bodo to številko nekako pokrili: 200 milijonov s sredstvi ostalih tozdov, 1 milijardo in 300 milijonov pa bodo prispevale članice slovenske kemične industrije in delovna organizacija Polikem Ljubljana. Seveda bo treba kredit vrniti! Naftin tozd Petrokemija posluje z izgubo vse od 1979. leta. Od takrat do konca 1985. leta je izguba znašala 1 milijardo 923 milijonov 464 tisoč dinarjev. V lanskem letu pa, kot smo zapisali, znaša negativni rezultat skoraj toliko kot v prejšnjih sedmih letih. V skladu z interno »zakonodajo« so največ izgube pokrivali ostali tozdi, potem sovlagatelji, sozd INA Zagreb in tudi sklad skupnih rezerv SR Slovenije. Tudi tokrat so računali na republiška sredstva, ali pa vsaj na to, da se bodo republiški organi neposredno vključili v razreševanje problematike, kot so se na primer v primeru IMV Novo mesto in Gorenja iz Velenja. Informacijo o stanju v delovni organizaciji so posredovali republiškemu izvršnemu svetu, pa tudi osebno so obiskali ta izvršilni organ, ven- ...JE PAČ PAŠTETA KEKEC! le dobro delo tisto, ki jim lahko reže večje kose kruha in danes so rezultati tu. V Mizarstvu so izredno zadovoljni s prodajo, saj zalog izdelkov praktično nimajo, kar pa je ob pomanjkanju lastnih obratnih sredstev tudi edina pot za uspešno poslovanje. Izdelujejo spalnice, otroške sobe in predsobe, po njihovih izdelkih pa je že nekaj časa veliko povpraševanje. To predvsem zaradi pametne'ce-novne politik^ Niso namreč ravnali tako, da bi težave v poslovanju skušali nadomestiti z nerealnim višanjem cen, ampak so določili dokaj zmerne cene, kar jim daje na trgu, predvsem domačem, kamor gre večina izdelkov. med izdelovalci ploskovnega pohištva zelo ugoden položaj — posebno še, če vemo, da so nekateri ozdi s podobnimi programi tudi do enkrat dražji od Mizarstva. O cenah menijo v Mizarstvu nekako takole: pri tem je najpametnejša srednja pot, kar ni dobro visoko letati za kratek čas, saj lahko kaj hitro padeš na kolena. dar: »Iz razgovora s predsednikom izvršnega sveta Dušanom Šinigojem je bilo razbrati, da se je IS sicer seznanil s trenutnimi razmerami, vendar je bil mnenja, da je potrebno iskati rešitve v poslovnem povezovanju in v okviru bančnega sistema, saj v republiki denarja za sanacijo INA Nafte Lendava ni mogoče zagotoviti. Dogovorjeno je bilo, da INA Nafta čim prej pripravi predlog, kje in kdaj najti denar v okviru omenjenih poslovnih povezav.« To, da bo izguba po zaključnem računu pokrita, je samo knjigovodska rešitev, ki bo preprečila posledice, ki so neizogibne pri izgubarjih, je pa res, da negativna razlika ostaja. In prav temu bo treba v prihodnje nameniti vso skrb, prizadevanja, da bo 183-članski kolektiv tega tozda lahko normalno delal in ustvarjal dohodek. Pravzaprav je težko delavcu, ki pridno dela, ko ugotovi, da njegovo delo na tržišču ni ustrezno ovrednoteno-. V Petrokemiji so vzroki za večletne izgube v glavnem isti: neusklajene cene porabljenih surovin, materiala in energije s prodajnimi cenami gotovih izdelkov. Osnovna surovina za dejavnost tega tozda je zemeljski plin, ki ga dobivajo iz slovenskega plinovoda, ki pa je, v primerjavi s svetovno ceno plina na petrokemično predelavo, predrag. Plin je surovina za metanol. Lendavski metanol je (zaradi dragega plina) trikrat dražji kot pa je njegova cena na svetovnem tržišču. Tako so tudi izdelki iz njega predragi, zato mnogi dosedanji kupci lepil lendavske Nafte oz. Petrokemije ta rajši kupujejo iz uvoza ali pa pri tistih proizvajalcih, ki formalin (ceneje) uvažajo in zato lahko ponudijo tržišču cenejše izdelke. Ni Ukrep družbenega varstva se je v Lesnininem tozdu Mizarstvo iztekel sredi lanskega leta, ko so imeli, kot smo že nekajkrat omenili, majhen dobiček. Nova pot je torej dobra, postavlja pa se seveda vprašanje, kako naprej. Kajti kljub tačas relativno mirnim časom za Mizarstvo je vendarle potrebno skrbeti za razvoj, obnovo opreme. Prav zato, čeprav denarja dokončno še niso zagotovili, bodo letos zamenjali enega ključnih strojev — mozni-čnik. Tovarna je namreč stara že 11 let in toliko časa že tudi obratujejo stroji. Na zahodu jih menjajo vsaj na pet let in tako ne čudi, da tudi v Mizarstvu načrtujejo vsako leto menjavo vsaj enega ključnih strojev. Kljub lanskim in letošnjim uspehom, saj prodaja v začetku leta še vedno izredno dobro teče, pa v Mizarstvu ne ostajajo zgolj na programih, ki jih izdelujejo že ta čas. Kot v vsaki dobri firmi, ki pričakuje spremembe na trgu, tudi v Ljutomeru pripravljajo, oziroma so jih že, nekatere nove programe, ki pa jih bodo poslali na trg, ko bodo v prodaji starih nastopile prve težave. Vodstvo tozda je namreč v svojih odločitvah dokaj trezno in ne pričakuje vse leto tako ugodne konjunkture, kot je bila zadnje tri mesece. Mizarstvo torej ni več med (žal dokaj pisano) druščino zgubar-jev. In kaže, da je bil predvsem človeški faktor tisti, ki jih je prejšnja leta zaviral v razvoju. Zdaj so vsi družno zagrabili, pomagala jim je tudi Lesnina in uspeh je tu. Kot je dejal direktor Stanko Karba, ob tem uspehu ne kaže zganjati kdove kakšne filozofije — en sam človek ne more narediti preobrata, to je kolektivni uspeh, ki bo tudi porok in spodbuda za uspešno delo vnaprej. Bojan Peček čudno, da je bila tovarna metanola (zaradi nastalega položaja na tržišču) v lanskem letu izkoriščena le 35-odstotno. Še slabša je bila izkoriščenost tovarne umetnih lepil (30-odstotna), v tovarni formalina pa so lani delali s polovičnimi zmogljivostmi. In izhod iz težav? Zemeljski plin z bližnjega plinskega polja v Zebancu (Medžimurje), ki so ga že napeljali v Petrokemijo, je cenejši, vendar z njim ni mogoče nadomestiti sovjetskega plina, ker vsebuje preveč žvepla, zato je nujna »mešanica« (pol zebanškega, pol sovjetskega). Raziskujejo, kako to razmerje povečati v korist domačega plina. Dalje: metanol, čeprav manjše količine. Petrokemija izvaža. Seveda je z izvozom velika izguba (omenili smo, da je na svetovnem trgu cena za tretjino nižja), vendar je izvoz nujen, če hočejo ostati na listi izvoznikov in si s tem tudi zagotoviti prepotrebne devize. Mimogrede naj spomnimo, da so tovarno metanola zgradili s pomočjo tujih komercialnih kreditov v višini 27,7 milijona dolarjev, od katerih še dolgujejo 13,3 milijone dolarjev. Ugotoviti je torej »koristnost« izvoza. K zniževanju negativne razlike naj bi pripomogli tudi z nekaterimi »dodelavnimi« posli, ko naj bi uvoz cenejše uree izravnavali z izvozom lepil, Ta bi bila potem cenejša tudi za domače kupce. Načrt predvideva tudi večja prizadevanja na področju prodaje lepil, kar pa bo seveda mogoče doseči, če bodo cenejša od uvoženih. Sami pa lahko doprinesejo k boljšim uspehom z racionalizacijo v proizvodnji in poslovanju (skrite notranje rezerve, kijih tudi ni malo). In naposled še: skupaj z Lekom iz Ljubljane in Zlatorogom iz Maribora (ta je na Naftinem dvorišču že postavil manjši obrat) uresničiti zamisel o proizvodnji dimetiletra. K temu naj še dodamo, da so si v srednjeročni razvojni program zapisali še vrsto drugih načrtov (proizvodnja metilaminov, novih vrst lepil in smol na bazi aminopla-stov za papirno in tekstilno industrijo), ne nazadnje tudi povečanje izdelave izolacijskega materiala lendapo-ra itd. Vse to daje slutiti, da razvoj v Petrokemiji ni in ne bo zastal, zato je mogoče pričakovati, da se bo Petrokemija končno postavila na noge. Kdaj bo to, nihče natančno ne ve. Je pa res, da čas hudo priganja in da tudi razpoloženje med delavci, katerih rezultat dela ne prinaša »presežne« vrednosti, ni ravno idealno. Posredno se je to najbrž odrazilo tudi na nedavnem referendumu o delitvenih razmerjih na nivoju delovne organizacije, saj so se — v nasprotju z delavci v ostalih tozdih — izrekli proti sprejetju sporazuma in pravilnika o delitvi dohodka, čistega dohodka in sredstev sklada skupne porabe. Š. Sobočan Po preorganizaciji delovne organizacije Marles, v katero je bilo združenih 14 temeljnih organizacij, se je število teh zdaj zmanjšalo na tri proizvodne temeljne organizacije združenega dela, tozd Marketing in skupne službe, motenj v poslovanju pa s tem ni bilo konec. Marles je končal poslovno leto 1986 z dvema milijardama dinarjev izgube, vendar pravijo, da bo po odpisu obresti ta izguba bistveno manjša. Marlesovemu tozdu Tovarna pohištva v Ljutomeru sta se po preorganizaciji priključili žagi v Boračevi in Ormožu, v novem tozdu Masivno pohištvo pa je zdaj zaposlenih že 324 delavcev. Težave, s katerimi se že lep čas otepa jugoslovanska, pa tudi slovenska lesnopredelovalna industrija, niso obšle tudi Marlesove temeljne organizacije v Ljutomeru. Ob našem obisku (še pred sprejemom zaključnega računa) je nepokrita izguba v tej temeljni organizaciji znašala še vedno okrog 140 milijonov dinarjev, vendar jo bodo po besedah direktorja Stanka Skaliča skušali pokriti. Tozd Masivno pohištvo je namreč edina organizacija združenega dela v ljutomerski občini, ki je poslovno leto 1986 končala z rdečimi številkami, zato upajo, da bodo v občini, banki in v reprodukcijski verigi uspeli zagotoviti sredstva za pokrivanje izgube. Pomanjkanje kakovostnih obratnih sredstev in prevelika usmeritev v izvoz sta bila v lanskem letu osnovna dejavnika, da se je ta temeljna organizacija srečevala z motnjami v poslovanju. Še do lani so polovico potreb po obratnih sredstvih pokrivali z lastnimi sredstvi, v letu 1986 pa so se že močno zadolžili in samo za obresti sp morali dati okrog 300 milijonov dinarjev. Močno jih bremenijo predvsem zaloge surovin, ki jim vežejo okrog 70 milijonov dinarjev, vendar pravijo, da te niso glavni vzrok za nastale težave. Predvsem cene žaganega lesa rastejo hitreje kot stroški za obresti, zato pri teh zalogah, pa čeprav so štirimesečne, ne izgubljajo veliko. GOSPODARJENJE V KG RAKIČAN V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki ima štiri tozde (Poljedelstvo in govedoreja v soboški občini, Poljedelstvo in govedoreja v lendavski občini, Prašičereja in Tovarna močnih krmil), smo od leta 1952, ko smo imeli le 350 ha zemljišč, naše obdelovalne površine zelo povečali, saj jih imamo sedaj okrog 6.300 ha, od tega okrog 5.700 ha njiv. Poleg priključitve zemljišč nekdanjih KZ in ekonomij ter kmetijskih posestev Beltinci in Lendava smo od 1962. leta dalje dokupili še okrog 3.800 ha površin ali 60 % vseh naših sedanjih površin. Včasih nam kdo očita, da je lahko je gospodariti na grofovski zemlji, vendar je te od 6.300 ha le okrog 400 ha. j Ker je prvi pogoj za stabilne pridelke ureditev zemljišč smo do letos meliorirali okoli 4.800 ha naših zemljišč. Tako bomo letos praktično meliorirali vse površine, ki so bile tega potrebne. OB DOBRIH PROIZVODNIH Da ne bi bili odvisni od suše, ki je pri nas skoraj stalno julija in avgusta in nam, posebno na lahkih peščenih tleh na prodnati podlagi, vsako leto občutno zmanjša naše povprečne pridelke, smo dali narediti projekte za namakanje 1.143 ha naših najbolj Kritičnih površin. Na žalost smo dobili lokacijsko dovoljenje in sredstva le za en projekt in ga zgradili, in to na 240 h^ zemljišč, ki jih namakamo iz gramoznice v M. Soboti. Za projekt Beltinci—Nemš-čak, ki obsega 296 ha površin, v katerega nameravamo vključiti še namakanje in svinjsko gnojevko, še sedaj po dveh letih nismo dobili lokacijskega dovoljenja, čeprav smo morali predvideno površino zmanjšati na 181 ha. Do 1990. leta načrtujemo namakanje 1.890 ha naših površin. Če bomo dobivali lokacijska dovo-IjenjaHako kot do sedaj, so to le neizvedljive želje. V zadnjem času se na veliko kritizira družbena farma, ker ne vedo, kam z gnojevko. Danska, ki sama vzredi 4-krat več prašičev, kot jih sama porabi, gnoji z vso gnojevko njivske in travniške površine. Pri nas pa so, če malo vozimo gnojevko na njive, že velike kritike. V svetu je točno dokazano, koliko m2 gnojevke se Več izgubljajo pri izvozu, saj so v letu 1986 izvozili kar 60 odstotkov proizvodnje, s cenami, ki jih dosegajo na zunanjih trgih, pa ne pokrivajo niti vseh stroškov. Od 25 do 30 odstotkov izgubljajo pri cenah v izvozu, in če k temu zapišemo še podatek, da so lani s prodajo na tujih trgih ustvarili 800 milijonov dinarjev celotnega prihodka, potem komentar k temu ni potreben. Čeprav je bila takšna izvozna naravnanost dogovorjena v okviru Marlesa, pa se v ljutomerskem tozdu Masivno pohištvo letos že začnejo bolj preusmerjati na domače tržišče. Delež izvoza v celoletni proizvodnji naj bi se znižal na 35 odstotkov, pri tem pa se v V Marlesovem tozdu Masivno pohištvo v Ljutomeru so še lani 60 odstotkov izdelkov izvozili, letos pa se začnejo vse bolj usmerjati na domači trg. Ekonomski računi so jih pač prisilili k takšni odločitvi. Ljutomeru zavedajo, da tudi na domačem tržišču položaj ne bo rožnat. Niso namreč edini, ki se preusmerjajo na domači trg, zato se bo konkurenca močno povečala, odločilni pri prodaji pa bosta predvsem cena in kakovost. Kljub težavam, s katerimi se srečujejo, pa ne pozabljajo na vlaganja v proizvodnjo. V preteklosti so vlagali predvsem v strojno opremo, tako da opremljenost ni kritična, več težav pa imajo s prostori. Primanjkujejo jim predvsem skla- lahko daje na ha površin brez nevarnosti za podtalnico. Ne vem, zakaj to nam ni dovoljno. Mi smo na problem gnojevke mislili že ob rekonstrukciji obeh farm in novogradnji proizvodno-selekcijskega centra. V ta namen smo zgradili »čistilno napravo« ,v Nemščaku, kamor vozimo tudi gnojevko z Jezer, če je ne moremo voziti na njive. »Čistilna naprava« v Nemščaku sestoji iz separacije, s katero izločamo trde delce, ki jih po enomesečni fer-mantaciji vozimo na njive kot gnojevko. Preostali del »čistilne naprave« sestoji iz dveh anarob-nih in dveh aerobnih lagun. Projektanti »čistilne naprave« žal pod narekovajem, so nam obljubljali dosti večje čiščenje oziroma večjo razgradnjo organske mase v lagunah, kar se pa na žalost ne dogaja. Tako vidimo rešitev problema: gradnjo treh bazenov za gnojevko na Jezerih. Na ta način bi odpadla vožnja gnojevke v mrtvi sezoni k »čistilni napravi« v Nemščak. V Nemščaku nameravajo urediti namakanje z gnojevko, za mrtvo sezono pa prav tako zgraditi potrebne bazene. Lahko se pohvalimo, da vse od leta 1950 ne poslujemo z izgubo, čeprav je bilo v letu 1985 zaradi neusklajenih cen v prašiče- diščni prostori in ta problem naj bi rešili v letošnjem letu, ob tem pa ne pozabljajo na vlaganja v opremo in posodobitev. Ob nakupu strojne opreme vlagajo tudi v opremo za računalniško krmiljenje sušenja, s čimer bodo prihranili pri stroških, pa tudi izpad pri sušenju bo bistveno manjši. Dokaj smeli pa so tudi načrti za novo sodobno lakirnico, ki bo opremljena z dvema robotoma in bi z njo veliko pridobili. Ta naložba jih bo stala okrog 420 milijonov dinarjev, vendar je zaenkrat še vprašanje, kdaj jo bodo uresničili. V ljutomerski občini pa so že dalj časa tudi razmišljanja o drugačni organiziranosti lesarjev, ki pa, kot kaže, doslej nikoli niso našli skupnega jezika. Ob vseh stroških, ki jih zdaj oba tozda (predvsem tozd Masivno pohištvo) plačujeta za skupne službe v svojih delovnih organizacijah, pa bi vseeno kazalo resneje razmisliti o združitvi in ustanovitvi enovite delovne organizacije. Morda bi bila to pridobitev tako za ljutomerske lesarje kot za celotno gospodarstvo občine. Ludvik Kovač reji in za kmetijstvo prevelikih obresti naše gospodarjenje manj uspešno. Zaradi tega smo si v letu 1985 izplačali nižje OD od republiškega povprečja. V vseh prejšnjih letih so bili naši OD nekoliko višji od republiškega povprečja v gospodarstvu, prav tako lani. Da je bilo naše gospodarjenje v letu 1986 uspešno, se vidi po tem, da smo kljub neekonomskim razmeram v kmetijstvu ustvarili 780,444.900,— din sredstev akumulacije. Če naredimo primerjavo z letom 1985, ko smo ustvarili 175,230.049 din sredstev za akumulacijo, s tem da smo izgubo v tozdu Prašičereja v višini 125,396.637 din pokrili z lastnih rezervnih skladov, vidimo, da smo v lanskem letu dobro gospodarili. Tako je ustvarjeni dohodek glede na leto 1985 večji za 193 %, čisti dohodek za 296 %, neto osebni dohodki pa so narasli za 157%. Najboljše je gospodaril tozd PG Lendava, najslabše pa tozd PG Rakičan. Dohodek na delavca znaša 5,998.305 din in je za 190 % večji od ustvarjenega v letu 1985. Čisti dohodek na delavca znaša 3,871. 910 din in je večji za 295 % od prejšnjega leta. Če naredimo primerjavo med TO PG Rakičan in PG Lendava, vidjmo, daje ustvaril PG Lendava na delavca 8,313.683 din dohodka, PG Rakičan pa le 4,179.753.— din. Enako pri čistem dohodku: PG Lendava je ustvaril na delavca 5,558.394 din čistega dohodka, medtem ko PG Rakičan le 2,444.419.— din. Na boljše gospodarjenje v lanskem letu so vplivale boljše cene i j (Nadaljevanje na 7. strani) STRAN 6 VESTNIK. 26. FEBRUARJA 1987 kmetijska panorama V TZO Apače Kmetijska zadruga Gornja Radgona dosegli »magično« številko odkupa mleka V LENDAVSKI OBČINI POVEČATI ŠTEVILO PRAŠIČEV »Kmetje v Apaški dolini so trdoživi in ne vržejo hitro puške v koruzo. Ugotovili so že, da gre eno leto bolje prašičereji, nato živinoreji, pa spet prodaji mleka -.je dejal direktor TZO Apače Janez Horvat. Zaradi nizke odkupne cene prašičev, seje v letu 1986 zmanjšal odkup v prosti prodaji za 60 odstotkov. V okviru TZO pa so lani celo povečali število prašičev oziroma stojišč v svinjakih, tako da kooperanti vzredijo 1500 prašičev na leto. Povečalo se je tudi število pujskov pri petih rejcih plemenskih svinj in drugih manjših rejcih, ki pa imajo kakovostne plemenske svinje. Tako dobijo dovolj pujskov od domačih rejcev, lahko pa jih tudi prodajajo v druge TZO in izven zadruge. Prav ta čas se dogovarjajo z dvema kooperantoma za širitev hlevov za 20 oziroma 150 beko-nov. Vendar pa so v TZO Apače še bolj kot ohranjeni stalež živine ponosni za pridelek pšenice in odkup mleka. Lani so se končno približali že nekaj let zastavljenim načrtom odkupa mleka — čez milijon dvesto litrov so jga odkupili v letu 1986, kar je za 5 odstotkov več kot leto prej. Na to magično številko so čakali že pet let in čeprav je bil lani velik odkup mleka v celotni kmetijski zadrugi, so prav v TZO Apače dosegli največje povečanje. To je tem bolj velik uspeh, ker se je število krav zmanjšalo. Kakovost krme se je torej tako izboljšala, da seje povečala količina mleka. Veliko so prodali predvsem beljakovinske krme, repičnih tropin kar 50 ton, saj je bila cena ugodna. Lansko leto so kljub toči v Apaški dolini obsegli zastavljene načrte pridelave pšenice, odkup v letu 1985 so presegli za celih 15 odstotkov. »Sladkorna pesa je tista stvar, ki nas še vedno najbolj žuli, kajti tu pri nas ni, primernih površin za to kulturo. Vsaka malo večia vlaga nam v zgornjem predelu pod hribi povzroča izpad proizvodnje, prav tako vsaka malo večja suša spodaj ob Muri vpliva na rast pese. Pridelka bi moralo biti povprečno 45 do 50 ton na hektar, mi smo imeli povprečje 40 ton. Načrtovano imamo 50 hektarjev površin posejati s sladkorno peso — lani smo 30, letos bomo verjetno 40. Razlika od prejšnjih let je v tem, da zdaj več ni siljenja, naj pridelujejo peso tudi na 20 arskih njivah. Sedaj želimo pridelovati peso z manj kmetovalci na večjih površinah. Drugi problem so preveliki stroški pridelave. Vsak kombajn zahteva na leto 50 milijonov dinarjev za popravilo, ker imamo tri kombajne je to takoj 150 milijonov. Od tovarne v Ormožu pa dobimo v. ta namen le 70 milijonov. To bomo morali nekako re-šiti,« nam je dejal Janez Horvat. Čeprav je glavna dejavnost kmetovalcev v Apaški dolini živinoreja, se jih nekaj ukvarja (kot kooperanti) s sadjarstvom. Pet kooperantov se ukvarja s štirimi hektarji višenj. Novi nasadi še nimajo polne rodnosti, so pa lepi in že za letos obetajo dober pridelek. Letos bodo nasade povečali za dodatnih 70 arov. Vendar pa cene po navadi odvračajo kmete od sadjarjenja. Cene višenj so na primer prenizke, po TURNIŠČE: cene pujskov V zadnjem času ponudba pujskov na sejmu v Turnišču močno niha. Če so rejci pred dvema tednoma ponujali nekoliko več pujskov, so jih minuli"četrtek, 19. februarja, na sejem pripeljali le 11. Kaže, da je na to v največji meri vplivalo vreme, saj zaradi mraza tudi kupcev ni bilo veliko. Lastnike je zamenjalo le 6 živali, za par pa so prodajalci zahtevali od 40.000 do 45.000 dinarjev. mnenju Janeza Horvata bi morale biti podobne kot v vinogradništvu. Letos bodo začeli obdelovati tudi 2 hektarja nasadov robid, za katere imajo že podpisane pogodbe in rezervirane sadike. Čeprav to ni vinogradniško območje, imajo tudi osem hektarjev vinogradov. Vsekakor pa je ena najbolj koristnih zadev v letu 1-986 organiziranje posebnega izobraževanja za kmete. Bernarda Peček ' V delu katasterskih občin Turnišče, Renkovci, Nedelica in Dobrovnik (v glavnem območja okrog potoka Ledave) se pripravljajo na zložbo zemljišč. Komasacijsko območje obsega 258 hektarjev razdrobljenega sveta, saj parcelice v povprečju merijo po 20 arov. To pa so površine, kjer ni mogoče organizirati sodobnega obdelovanja s stroji, poleg tega pa je sedanja pridelava draga. Občinska skupščina je že sprejela odlok o uvedbi komasacijskega postopka, ki med drugim določa, da je ta zemljišča Zložbe in izsuševanja prepovedano prodajati, jih nadalje drobiti, na njih so tudi prepovedane gradnje in sajenje nasadov ali gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja, če gre za zmanjševanje števila lastnikov in solastniških deležev ali če postane zemljišče družbena lastnina. Za izvedbo zložbe zemljišč so imenovali posebno komasacijsko komisijo. Medtem ko se v Turnišču in sosednjih vaseh pripravljajo na novo zložbo (nekaj izkušenj že imajo s prejšnjo), pa so že pri- pravili tudi osnutek odloka o ureditvenem načrtu za melioracijsko območje Strehovci—Dobrovnik. Gre za 280 hektarjev površin, ki so često poplavljene in ne dajejo ustreznega pridelka. Načrtovalci izsuševalnih del upajo, da bodo našli skupni jezik tako z varstveniki narave, kakor zavodom za spomeniško varstvo, ki se mu zlasti gre, naj dela ne bi prizadela gomil, zato zahteva, da se jih ustrezno zavaruje ali pa iz- koplje. Š. S. Izbor podlag in sort jablan, hrušk in kutin za sadni vrt (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Hruške so poleg jablan najbolj zastopana sadna vrsta v naših sadovnjakih. Glede klimatskih razmer nimajo posebnih zahtev, zaradi česar so na široko razširjene. Tudi za hruške je precej podlag. Pri nas uporabljamo v glavnem le KUTINO MA. Za večino hrušk je dobro skladna. Odporna je proti mrazu. Stebla na tej podlagi so srednje bujna. Najprimernejša je za špalirne vzgoje. Za doseganje visoke rodnosti in dobre kakovosti plodov zahteva dobra, plodna, zmerno vlažna tla. Svetovna sadjarska (pomološka) znanost je do sedaj registrirala več kot 6.000 sort hrušk. Veliko jih je bilo odkritih že v 18. in 19. stoletju, kar kaže, da se izbor hrušk ne spreminja tako hitro, kot npr. pri breskvah, jagodah, pa tudi jabolkih. VILJAMOVKA Po poreklu iz Anglije. Je najbolj razširjena sorta hruške na svetu. Zori konec avgusta. Zanjo trdijo tudi, da je najkakovostnejša. Dokler ne rodi, raste precej bujno, z rodnostjo se bujnost zmanjšuje. Ni zahtevna glede leg. Cvetovi prenesejo tudi temperature do —5’C. Najbolj ji prijajo globoka ilovnato peščena tla. PACKHAMS TRIUMPH Jesenska sorta z izredno debelimi plodovi. Meso je belo, čvrsto in zelo fine arome. Ceni se kot zelo kakovostna hruška. STROKOVNJAKI SVETUJEJO JUNIJSKA LEPOTICA Zori konec junija. Ima drobne plodove (60 g). Meso je srednje čvrsto, sladko kiselkastega okusa. Aroma je slabo izražena. Priporoča se za gojenje na sadnih vrtovih. JULIJSKA PISANA Po poreklu iz Francije. Zori v začetku julija. Je prva žlahtna hruška z debelejšimi plodovi. Ima slabo do srednje bujno rast z okroglo krono. Spada med rodne sorte. Odlično prenaša mraz in sušo. COSCIA Sorta, ki je 3 do 4 dni kasnejša kot JULIJSKA PISANA. Cepljena na kutino rodi zelo zgodaj. Je rodna sorta. Kakovost plodov je boljša kot pri JULIJSKI PISANI. RANA MORETINIJEVA Zori Lonec julija ali v začetku avgusta. Plodovi so težki povprečno 140 g. Pokožica plodu je tanka, gladka in sijajna, zeleno rumene barve. Plod je zelo lep. Spada med visoko kakovostne desertne hruške. TREVUŠKA Čas zorenja je začetek avgusta. V zrelosti se plodovi dobro drže na vejah in ne padajo na tla, kot npr. pri KLAPOVK1 ali VILJAMOVKI. Tudi ta sorta je odporna proti mrazu in suši. Poleg odličnih konzumnih lastnosti je primerna za kompot, marmelado ali džem. CONFERENCE Spada med zelo razširjene hruške. Zori v sredini septembra. Meso je sladko aromatično. Steblo je srednje bujnosti in precej razvejeno. Roditi začne zgodaj. PASS CRASSANE Zimska sorta. Ima debele in okrogle plodove. Ob užitni zrelosti preide iz zelene v rumeno barvo. Posuta je z rjavimi pikami. Tipično za to sorto je, da ima mnogo rodnega lesa. Zahteva toplo, zavetno lego in dobra tla. DUARDOVA MASLENKA Imajo jo za zelo dobro zimsko hruško s kakovostnimi plodovi. Kutina je v našem sadjarstvu zastopana z 0,8 %. Zelo prikladna je za sadni vrt, zaradi plodov in kot lepo okrasno drevo. Plodovi so predvsem za predelavo? Kutina zarodi v četrtem letu. Povprečna doba trajanja drevesa je 35 let. V dobrih razmerah rodi tudi do 200 kg na drevo. Pri nas najbolj razširjeni sorti sta LESKOVAČKA in VRANJ-SKA. Boljša je LESKOVACKA, ki ima zelo sočne plodove, težke 400 do 500 gr. Nima dosti kamnitih celic. Zori oktobra, plodovi pa se lahko dolgo hranijo v navadnih razmerah. V zahodnih državah je najbolj razširjena sorta ŠAMPION. Selekcija sort v svetu gre v smeri vedno bolj odpornih sort, s katerimi bi bilo pridelovanje gospodarnejše zaradi manjšega števila škropljenj. Bistveno manjši bi bil tudi poseg v naravo, ki je že močno ogrožena zaradi pretirane in nesmotrne rabe pesticidov. Zato sem opisal predvsem sorte, ki so znane prav zaradi svoje odpornosti in so primerne za ljubiteljsko sadjarjenje. Iztok Keuschler, dipl. inž. agr. ______________ GOSPODARJENJE V KG RAKIČAN PREMALO DOBRI FINANČNI REZULTATI za nekatere naše pridelke in živi- ‘ no in znižane ter delno regresirane obresti v drugi polovici lanskega leta. Seveda pa to ne bi zadoščalo za dokaj dobre finančne rezultate v lanskem letu, če ne bi dosegli rekordnih pridelkov pri naših najvažnejših kulturah in tudi dobrih rezultatov v živinoreji in pri izdelavi močnih krmil. O pšenici in koruzi smo že pisali, naj dodamo, da čeprav vremenske razmere za sladkorno peso niso bile najboljše, smo dosegli tudi pri pesi soliden neto povprečni pridelek, ki je znašal na 584,23 ha povprečno, na ha 462,75 dt. Ob dobrih rezultatih v podlje-delstvu moramo dati priznanje, poleg strokovnega kadra, ki vse novosti, takoj uvede v prakso, tudi našim traktoristom, ki s svojim delom tudi pripomorejo, da dosegamo vsako leto v povprečju najboljše rezultate v Sloveniji in enake, kot jih dosegajo v povprečju slavonsko-baranjski kombinati, ki pa imajo dosti boljšo zemljo in lahko sejejo poznejše hibride koruze, ki so rodovitnej-ši. Dobro delo naših traktoristov se vidi tudi po uspehih na republiških in državnih prvenstvih. Pri naši najvažnejši živinorejski proizvodnji, to je pri prašičereji, smo dosegli prav tako dobre proizvodne rezultate. Tako znaša dnevni prirast pri pitanih prašičih 0,602 kg, kar je v zadnjih letih naš najboljši rezultat. Poleg, tega se je s selekcijskim delom pri pitanih prašičih dvignila tudi mesnatost. Dvignilo se je tudi število živorojenih pujskov in odstavljenih pujskov. V drugem polletju nam je tudi uspelo zmanjšati pogine pri tekačih v vzrejališčih in doseči pri njih boljši dnevni prirast. Mesni industriji smo prodali lani 73.234 pitanih prašičev in za pleme 2.947 plemenskih svinj in merjascev. Vsi kmetje v Pomurju so lani prodali 42.834 pitanih prašičev kot tržni presežek, torej precej manj kot mi. Pri prašičih smo dosegli v drugem polletju višje prodajne cene, ki so pripomogle skupaj s premijo, da je imel lani tozd Prašičereja v primerjavi z letom 1985, ko je ustvaril na koncu leta 125,396.637 din izgube, zelo dober finančni rezultatom, to je 204,821.152 din akumulacije. Pri reji pitanih govedi, ki smo jih prodali 3.669,-smo dosegli zadovoljive rezultate, in to kljub temu, da smo v povprečju dobivali dosti slabša teleta kot v prejšnjih letih. Tudi prodajne cene za pitano živino so bile lani dokaj ugodne, tako da nam je dalo tudi to dober finančni rezultat. V zadnjih letih nam je padla prodaja pitane živine, ker ne dobimo zadosti telet. Od leta 1962 do leta 1982 smo prodali prek 100.000 glav pitane živine, torej v 20-ih letih povprečno letno po 5 000 glav; največ leta 1976, ko smo prodali 6.586 glav pitane živine. , j Dobro so delali tudi v tozdu Tovarna močnih krmil, kjer so izdelali 36.966 ton krmil in posušili 34 479 ton žit, osušenih na ( 13% vlago, in ustvarili 247,401.655 din akumulacije. Na podlagi dobrih proizvodnih rezultatov in prodajnih cen, ki so pokrile stroške pridelovanja ter znižanja obresti v drugem polletju, smo dosegli za trenutne ekonomske razmere v kmetijstvu, ki še niso v redu, zadovoljiv finančni rezultat, ki znaša, kot rečeno 780,444.900 din akumulacije. Ce bi bil ekonomski položaj kmetijstva takšen, kot bi moral biti; torej če kmetijstvo ne bi bilo socialna ustanova, bi moral biti pri tako rekordni proizvodnji finančni rezultat mnogo boljši. Kljub temu nam je finančni rezultat omogočil, da smo lani opravili dva poračuna osebnih dohodkov in dvignili vrednost točke. Tako znašajo naši lanski mesečni neto OD za 182 ur dela 133.406.— din in so višji glede na leto 1985 za 157%. Naši lanski povprečni OD so tudi višji od republiškega povprečja v gospodarstvu. Na ta način smo uresničili našo željo, da v lanskem letu nadoknadimo izpad OD v letu 1985, ko so bili naši povprečni OD manjši od republiškega povprečja in so znašali le 51.990.— din. Višino neto OD, ki, kot rečeno, znašajo za 182 ur dela 133.406.— din, lahko opravičimo po merilih družbenegh dogovora o delitvi čistega dohodka za osebne dohodke in so v skladu z določili resolucije in samoupravnim sporazumom. Letošnji januarski OD znašajo neto za 182 ur dela 173.942.— din in so tudi v skladu z zvezno resolucijo. Kakšno bo letošnje gospodarjenje, je težko napovedati. V prvi vrsti smo v celotni rastlinski pridelavi zelo odvisni od vremenskih razmer, predvsem od suše v juliju in avgustu. Seveda ne vemo, kako bodo vplivali na naše gospodarjenje novi zakoni, ki jih je sprejela Zvezna skupščina in so začeli veljati 1. januarja letos, nekateri pa bodo začeli veljati 1. 7. letos. Neznanka so tudi cene. Če se bodo cene, ki jih rabi kmetijstvo, dosti bolj zvišale od kmetijskih cen, smo pri tem nemočni. Beremo, da so se traktorji že podražili za 60 %. Seveda vpliva to razmerje na ustvarjanje dohodka. Ce pa ni dohodka, tudi delitev ni takšna, kot bi si jo želeli. Ni prav, da država administrativno določa cene za večino najvažnejših kmetijskih proizvodov. Seveda si kmetijstvo ob taki politiki cen ne more trenutno ustvariti toliko akumulacije, ki bi zadoščala tudi za vse potrebne investicije. Konec lanskega leta je država dovolila uvoziti dosti svinj in svinjskih polovic. Ker je bil ta uvoz opravljen v kratkem času, je to takoj vplivalo na padec cen domačih prašičev. Tako smo vse do februarja letos prodajali pitane prašiče za 0,50 din na mesno enoto ceneje, kot smo jih prodajali v začetku lanskega decembra. Trenutna cena za naše prašiče je tudi najnižja, saj vse druge' farme v Sloveniji dosegajo višje prodajne cene. Razumljivo, da tako ne delajo v najbogatejših državah, da bi s takim načinom, to je nekontroliranim uvozom, zmanjševali interes pitanja pri domačih proizvajalcih. Zato je razumljivo, če je padla tržna prireja prašičev pri kmetih lani v državi za 50%. Je bilo to potrebno? Ce bi bili norjnalne ekonomske razmere v prašičereji, bi Slovenija še vedno morala kupovati prašiče z drugih območij države. Zato kritike, zakaj smo šli na tako veliko rejo prašičev, odpadejo. Seveda morajo biti normalne ekonomske razmere. Če so, je naša prašičereja vedno finančno pozitivna. Govorjenje, da bomo z minifarmami rešili smrad, nikakor ne drži. Takrat ne bo smrdelo samo na dyeh mestih, kot je pri nas, to je na farmi Nemščak in na farmi Jezera, ki sta še dokaj oddaljeni od naselij, ampak na dosti mestih, in to v naseljih. Gnojevka od minifarm pa ravno tako smrdi kot od družbenih farm. Ce jo bomo imeli nekaj čas v bazenih, ki jih nameravamo zgraditi, bo smrad od gnojevke skoraj v celoti odpadel. To omenjamo mimogrede, ker so pogostne kritike, zakaj smo šli na tako povečanje prašičereje. Za našo živinorejo že sedaj samo pridelamo okrog 80 % potrebne koruze. Torej za nas odpadejo kritike, da smo odvisni od nakupa koruze in drugih predelov države. Vsa leta smo kljub slabšim ekonomskim razmeram, ki so bili v kmetijstvu, vlagali vsako leto. Samo od leta 1973 do vključno 1986 smo investirali 14,911.692.000,- din. Največ sredstev smo vložili v tozd Prašičereja, in sicer: 5,107.045.000,— din. V TOZD PG Rakičan 3,487.806.000.— din. V TOZD PG Lendava 3,350.348.000.- din. V TO TMK 2,894.065.000.— din in v DeS 72,528.000,— din. Od teh sredstev je dosti kreditov, vendar smo vse finančne obveznosti redno plačevali. Tako smo poleg vsakoletnega nakupa zemlje, melioracij, nakupa nove mehanizacije, obnove vinogradov, obnovili stare hleve na Jezerih in v Nemščaku in jih spremenili v hleve za pitanje prašičev, v Nemščaku zgradili nov proizvodno-selekcijski center, v Lipovcih zgradili nove silose, novo sušilnico in novo mešalnico. Ostala nam je že gradnja treh novih farm za pitano govedo, ker so provizoriji za 5.300 stojišč, ki smo jih zgradili v letih 1958 do 1964, že dotrajali. Te nove farme za pitano govedo nameravamo zgraditi v: OE Motvarjevci za 1.200 do 1.500 stojišč, OE Lemerje za 600 sto jišč, OE Ginjevec za 900 do 1.200 stojišč. Za gradnjo teh treh farm bi rabili 324 do 396 milijarde din, saj stane eno stojišče 1,20 milj din. Tega zalogaja pa pri sedanjem ekonomskem položaju kmetijstva ne bomo zmogli. Te farme bomo morda gradili postopoma in s pomočjo več poslovnih partnerjev, bi jim redili pitano' živino za izvoz. V letošnjem letu mislimo investirati predvsem v nakup zemlje, melioracije, ki jih še planiramo za letošnje leto, in v namakanje. Za te investicije dobimo 80 % nepovratnih sredstev. Nakupiti mi-sbmo potrebno novo mehanizacijo in obnoviti vinograd in vinske kleti, zgraditi bazene za gnojevko in nove silose, zmogljivosti 11.000 ton. Za gradnjo silosov mislimo dobiti sredstva od prodaje stare mešalnice v M. Soboti. Iz vseh naštetih podatkov se vidi, da v KG Rakičan dobro gospodarimo, seveda glede na ekonomske razmere, ki so v kmetijstvu včasih nekoliko boljše, včasih pa slabe kot v letu 1985. Dobro se pa zavedamo, da je uspeh gospodarjenja, poleg objektivnih razmer, v veliki meri odvisen tudi od subjektivnega dejavnika , to je, kako vestno in skrbno vsak bpravlja svojo delovno dolžnost in kako se spoštujeta delovna in tehnološka discipli-• na. Lahko trdim, da velika večf-na naših zaposlenih opravlja svoje delo vestno in dobro in da tudi spoštuje delovno in tehnološko disciplino. Franc SKLEDAR, dipl. kmet. inž. direktor DO KG RAKIČAN VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 7 pisma, mnenja, stališča dopisniki so zabeležili Neenoten start prvošolčkov v mestu in na vasi Vsako leto pred vstopom otrok v osnovno šolo preverjamo njihovo pripravljenost za šolo, med drugim tudi otrokovo funkcionalno zrelost (logično rezoniranje oziroma način otrokovega dojemanja sveta, ki naj bi bil dorasel kriterijem za sedemletnega otroka, ter grafomotorika) s testom za šolske novince. To delo smo do sedajv murskosoboški občini organizirali z Osnovnošolskim vzgojno-izobrazevalnim zavodom Murska Sobota, in sicer za celotno občino. V testiranje ne zajemamo celotne generacije bodočih prvošolčkov (kadrovske in finančne težave), temveč selekcionirane otroke, t. j. vse pogojno vpisane (rojene od marca do avgusta naslednjega leta); vse otroke, rojene januarja, februarja naslednjega leta, ki so sicer po zakonu šoloobveznimi, vendar praksa dokazuje, da moramo biti pri sprejemu v šolo le-teh zelo previdni, ker dosegajo v šoli slabe učne uspehe, ce so seveda nezreli vstopili v šolo; ter otroke, ki do konca koledarskega leta, ko so vstopili v šolo, dopolnijo 7 let, za katere pa vzgojiteljice priporočajo na podlagi izpolnitve posebnega instrumenta dodatni psihološki pregled. Ker smo akcijo za sprejem šolskih novincev vrsto let izvajali za celotno občino iz istega mesta (osnovnošolski vzgojno-izobra-ževalni zavod), smo lahko vsako leto naredili tudi primerjavo rezultatov za mestne in podeželske otroke (razen za lanske šolske novince, ker smo na podeželju in v mestu uporabili dva različna merska instrumenta — testa). Rezultati iz leta nazaj — za šolsko leto 1985/86 (stanje se v enem letu gotovo ni spremenilo), ki smo jih dobili s preverianjem funkcionalne zrelosti šolskih novincev v mestu Murska Sobota in na podeželju (v soboški občini), nakazujejo na razkorak med otroci v mestnem okolju in otroci v podeželskem okolju (ponavljam — v sferi zrelosti otrok ob vstopu v šolo). Za primer naj na- VESTNIK, KAKRŠNEGA SI ŽELIMO ' o Pohvala ustvarjalcem Vestnika Priznajte! Imeti prijatelja je res imenitna stvar, kajti vedno ti stoji ob strani. Tako stoji ob strani tudi Vestnik, ki skoraj 60.000 bralcem, računam, da ga povprečno pri vsakem gospodinjstvu berejo trije člani, vsak teden prinaša veliko novic. In ste že kdaj »šinfali« ta vaš časopis? Gotovo, če ne drugače, takrat, ko ste dobili več kot pol Vestnika reklam in povrhu še neslikoviti dodatek Uradne objave ali kaj podobnega. No, prejšnja številka Vestnika, peta, pa si zasluži pohvalo. Gotovo boste vprašali zakaj. Zasluži si zaradi pestrosti in raznolikosti člankov. Glejte, bralci smo taki, vsaj večina, pogledamo nesreče, osmrtnice, oglase in še kaj iz našega kraja, pa ga za nekaj trenutkov odložimo. Presneto, s to številko pa ne vem, če ste storili tako, vsaj jaz nisem. Nasprotno, vzel sem si čas in za vas, bralci, analiziral količinsko vsebino. Kaj pa je to, količinska vsebina? Aha, ne veste. To sem si pač izmislil. Le komu od bralcev bi prišlo na misel, da analizira, koliko člankov je priobčenih v časniku, ki ga ima pred seboj. Zanimiva ugotovitev, ki bo morda zanimala tudi vas bralce. Naj povem, da moja analiza ni stoodstotna, morda odstopam za kak članek ali avtorja. A vseeno, Vestnik štev. 5 je pisalo 51 avtorjev, to so tisti, ki so se pod članek podpisali ali samo z začetnicami, ali imenom in priimkom. Skupno pa je v Vestniku priobčenih 174 člankov — seveda tu oglasi in reklame niso šteti — ki so bili popestreni z 28 fotografijami. Pri tej statistiki niso zajeti podatki iz kulturne priloge Odsevi, kar je še posebno darilo zvestim bralcem njihovega priljubljenega Vestnika. Dovolite, Vestni-kovci, da vam čestitam k tako dobremu delu in da bi naprej ostali tako pridni, seveda za nas bralce. Mislim, da menijo enako mnogi bralci. Pa še vi, drugi bralci korajžno povejte kaj dobrega in tudi slabega o Vestniku, ki je vaš. Analitični bralec vedem, da znaša razlika pri mestnih in podeželskih otrocih šolo-obvezmkih (brez januarskih in februarskih) povprečno za 1,5 do 2 centilne vrednosti. Potrebna bi bila sicer podrobnejša statistična analiza z izenačenim vzorcem mestne in podeželske populacije po raznih variablah. Vendar izhajajoč iz tega rezultata skorajda lahko zagotovimo, da gre za statistično pomembno razliko. Izhajajoč iz teh podatkov (in še drugih nenavedenih) lahko torej govorimo o prikrajšanosti otrok s podeželskega območja v murskosoboški občini. To se seveda ujema z izsledki naših priznanih avtorjev (Toličič, Zorman, Horvat), ki so se ukvarjali s podobno tematiko in dokazali, da je uspešnost v šoli močno odvisna od določenih variabel, kot so socialno- NEKAJ 0 DEJAVNOSTI POMURSKEGA DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU Temelj programa je zdravstvena vzgoja vseh kategorij prebivalstva. Z različnimi oblikami zdravstvene vzgoje bi radi opozorili in tudi vzgojili naše občane za zdrav način življenja ter odpravljanje rizičnih faktorjev ali možnih vzrokov za nastanek določenih oblik raka. Druga naloga je zgodnje odkrivanje rakave bolezni. Ob sodelovanju občanov, krajanov ali delavcev v določeni delovni organizaciji nameravamo v okviru zdravstvene službe zajeti s prese-jevanjem (npr. pregled dojk) predvsem potencialno ogrožene skupine krajanov ali zaposlenih, upoštevaje seveda dedna nagnjenja, biološki čas, življenjske in delovne razmere, zaradi zgodnjega odkrivanja in takojšnjega zdravljenja bolezni. Večja zdravstvena skrb naj bi bila namenjena prav rakavim bolnikom. Onkologiji je dana prednost v programu Pomurskega zdravstvenega centra. Žal pa se prav pri uresničitvi te prednosti iz različnih vzrokov zatika. Tako smo uspeli pri stranskih vratih pripeljati v zdravstveno službo le psihoonkološko dejavnost. Ta je zaenkrat namenjena operirankam raka dojke. To skupinsko delo zaenkrat poteka v Zdravstvenem domu v Murski Soboti. S preselitvijo kirurškega in drugih oddelkov Splošne bolnišnice v Rakičan, bi morali po programu oblikovati ambulanto proti bolečinam, ambulanto za bolezni dojk in posvetovalno onkološko dejavnost. Onkolog-konzultant z Onkološkega inštituta naj bi občasno prihajal v Mursko Soboto in bi z našimi strokovnjaki doma v okviru pomurskega zdravstva skupno Učitelji teoretičnega in praktičnega pouka kovinarske usmeritve na srednješolskem centru smo se v prvem tednu zimskih počitnic organizirali in izpeljali tridnevno strokovno ekskurzijo. Pot nas je vodila v tovarno AUDI v Ingolstadt, v njihov izobraževalni center in v tehnični muzej v Munchen. Na pot smo se odpravili skromno;s skromnim kombijem, v katerem ni moglo normalno sedeti 17 sodelavcev. Naši občutki so bili mešani glede tega, kaj nam bo uspelo videti in spoznati. Prijetno smo bili presenečeni, kajti sprejem in pozornost, ki so nam jo gostitelji v Audiju izkazali, je bila po naših merilih res enkratna? Sprejeli so nas najvišji predstavniki sindikata, sveta in tovariši, ki so zadolženi za razvoj v Audiju. Zakaj so nam izkazali tako pozornost? Zato, ker smo prišli iz partnerskega mesta Murska Sobota’ in zato, ker smo prišli prvič strokovni delavci kovinarske usmeritve, ki delamo na področju vzgoje in izobraževanja, da bomo za naše razmere vizijo razvoja laže prenašali na učečo se mladino. Resnično mislim na vizijo, ker je to, kar smo videli, v ogromnem razkoraku z našo stvarnostjo. Videli in doživljali smo vrhunsko tehnologijo proizvodnje avtomobilov. Tako kot vse tovarne avtomobilov v Nemčiji §e je tudi Audi pognal v dirko z vrhunsko tehnologijo. Mislim na robotizirano proizvodnjo, organizacijo delovnega procesa in računalniško podprt informacijski sistem. Napačno je mnenje, da so delavci zaradi take stopnje razvoja tehnologije ogroženi. Saj vendar tehnika osvobaja delavca na težkih delovnih mestih in takih, kjer se faze enolično ponavljajo. ekonomski status oziroma izobrazbena raven staršev, aspiracije staršev itd., med drugim tudi od kraja bivanja, mesto-vas. Tako ti naši rezultati ne odkrivajo nič novega, vendar glede na te razlike že ob vstopu otrok v šolo lahko dalinoročno napovedujemo nadaljnjo zaostajanje izobrazbenega potenciala na podeželju. Temu pa je seveda vzrok premajhna prisotnost socializacijskih vplivov, ki jih otrok v svojih predšolskih letih lahko pridobi v okviru družine in seveda v vzgojno:varstveni ustanovi. Na podeželju naše občine ogromno otrok obiskuje pripravo na šolo le leto pred vstopom v šolo, marsikje le 350-urni skrajšani program, kar pa pomeni vsekakor premalo spodbud za razvoj tistih funkcij (navade, čustvena zrelost, motorika, sposobnost, znanje in spretnost, socializacija itd.), ki jih otrok potrebuje za uspešgn start v 1. razred osnovne šole. Že prej omenjeni avtorji pa so tudi dokazali, da otroci iz družin z nižjo izobrazbeno ravnijo, večina v krajih izven Murske Sobote, dobivajo povprečno premalo spodbud za intelektualni in siceršnji razvoj v primerjavi z otroci iz družin z višjo izobrazbeno ravnijo staršev. To potrjujejo tudi naši rezultati otrok z izvenmestnega območja: otroci iz nameščenskih družin odrejali nadaljnje zdravljenje posameznikov če bi bilo potrebno. Z ustanovitvijo dispanzerja za raka pa bomo lahko tudi kakovostneje skrbeli za rakave bolnike na domu. Z oblikovanjem lastne evidence o rakavih bolnikih bo lahko naše delo uspešnejše prav pri zgodnjem odkrivanju in zdravljenju določenih oblik raka. Marsikdo bo ob tem tudi povprašal, od kod denar za vse navedene oblike dela z rakavimi bolniki pri nas. V glavnem vse te oblike dela že plačujemo, in to za zdravstveno oskrbo naših bolnikov v drugih, bolje in višje organiziranih zdravstvenih zavodih v Sloveniji. Iz humanih, pa tudi ekonomskih razlogov, pa bomo ob pomoči strokovnjakov višje organiziranih zdravstvenih ustanov, posebno Onkološkega inštituta iz Ljubljane, prenesli določene oblike zdravstvene skrbi za rakavega bolnika v domače zdravstvo. In zakaj je v okviru društva za boj proti raku toliko govora o delu zdravstvene službe na področju onkologije? Pomursko društvo za boj proti raku je bilo ustanovljeno na pobudo zdravstvenih delavcev leta 1972. Vendar pa boj proti tej bolezni ne more voditi samo zdravstvena služba. Le ob zavestnem sodelovanju občanov-laikov bomo uspešni tako v preventivi kot tudi pri zdravstveni skrbi za rakave OBISKALI SMO AUDI Menim, da se zaenkrat delovna sila seli v področje organizacije, priprave in kontrole. To smo v Audiju lahko spoznali. Napovedovati daljnjo prihodnost ni hvaležno delo, za bližnjo pa napovedujejo robotizacijo tistih faz, kjer je sedaj še dosti ročnega dela, predvem v končni montaži avtomobilov. Nadvse prisrčno in na strokovni ravni so nas sprejeli na izobraževalnem centru oziroma na srednji šoli, ki izobražuje za vse tehnične programe, v glavnem za potrebe Audija. Primerjavi z našo šolo bi se izognil, ker je sam sistem in cilj izobraževanja drugače zastavljen. Pri obhodu prostorov šole, kabinetov, delavnic, laboratorijev pa smo videli veliko. Izstopa funkcionalna zasnova, kjer je neverjetno dosti laboratorijev za učence, v katerih nismo videli več kot 15 učencev. Za zgled naj navedem spoznavanje NCC stroja (numerično krmiljen obdelovalni stroj). Učenci najprej v laboratoriju spoznajo NCC stroj. Vadijo operacije in spoznavajo tastaturo stroja na simulatorju. Nato se preselijo v delavnico, kjer pri teh najsodob-. nejših strojih delajo. Izdelki so, kot so nam povedali, skoraj izključno za vajo. Enako je pri spoznavanju robotov, krmiljenja in regulacije, kjer premorejo resnično vse. Omenil bi čistočo, neverjeten mir v šoli; občutek imam, da vsak, od učenca do učitelja, ve, kaj v vsakem trenutku mora opraviti. Temu se pravi dobra organizacija, ki je vsaj mi ne želimo spoznati kot strokovne kategorije za gonilo večje kakovosti. Delovno mesto učencem je zagotovljeno; ker pa pridejo na šolo z uspešno opravljenim sprejemnim izpitom, je njihova motivaci- (starši s srednjo, višjo in visoko izobrazbo) imajo na testu približno za dve centilni točki višji rezultat in se približujejo rezultatom mestnih otrok — ponavljam, oboji že selekcionirani od vzgojiteljic. Naslednje, kar nas vznemirja, je dejstvo, da se na podeželju vpiše v osnovno šolo precejšnje število pogojno vpisanih otrok (leta 1985/86 na vaseh 70, v mestu Murska Sobota samo 7), ki so večinoma še nezreli za program L razreda osnovne šole, vendar jih dostikrat kljub psihološki in zdravniški zavrnitvi ter slabemu mnenju vzgojiteljev najdemo kasneje v šolah; dostikrat, ker imajo težave (premajhna osveščenost staršev glede časa za vstop otroka v šolo). Primerjave med učnim uspehom v mestnih šolah in na podeželskih šolah nismo delali, niti nimamo za to podatkov (morda je to kdaj opravil Zavod za šolstvo Murska Sobota), vendar pa gotovo rešujejo šole na podeželju tajjroblem z manjšim številom učenčev v razredu, učitelj pa si prilagodi kriterij povprečni ravni znanja učencev v razredu. Problem se seveda pojavi takrat, ko se znajdejo podeželski učenci in učenci mestnega območja skupaj v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, kjer pa so zahteve za vse enake. M. ŽALIK GORNJA RADGONA USPOSABLJANJE DELOVODIJ Delavska univerza Gornja Radgona bo v začetku marca začela z dopolnilnim usposabljanjem organizatorjev delovnega procesa, vodij dela, skupinovodij ali kakor jih z eno besedo imenujemo — delovodij. Na enako organizacijo usposabljanja se pripravljajo tudi v ostalih pomurskih delavskih univerzah. 40-urni program obsega pet tematskih področij, in sicer: samoupravni družbenoekonomski odnosi in medsebojna delovna razmerja v OZD, organizacija procesa dela, ekonomika procesa dela, odnosi med ljudmi in komuniciranje ter delova7 nje družbenopolitičnih organizacij s poudarkom na zvezi sindikatov v OZD. Osnove programa so enotne za vso Slovenijo, saj so jih pripravili v organih Zveze sindikatov Slovenije skupno s koordinacijskim odborom RK SZDL za družbeno-politično izobraževanje in Gospodarske zbornice Slovenije za podlagi potreb organizacij združenega dela. Delovodje opravljajo odgovorna dela in naloge, saj so neposredni organizatorji dela skupine delavcev v proizvodnji, po drugi strani pa so organizacijska vez med delavci in vodilnimi v OZD. Povsod pričakujemo od delovodje, da obvlada poleg tehnologije in organizacije dela, tudi družbenoekonomska znanja, da zna uravnavati medsebojne odnose delavcev in organizirati svoje delo in delo drugih. Predavatelji bodo diplomirani pravniki, ekonomisti, organizatorji dela in psihologi, ki se s podobnimi problemi že več let ukvarjajo v praksi. R. Jaušovec ANDREJCI Proslava že zadnjega februarja v Vaške organizacije \ Andrejcih se pripravljajo na proslavo dneva žena, ki bo tokrat že 2,8. februarja ob osemnajstih v vaškem domu. Za pester kulturni program — pripravljajo skeče, recitacije in pevske točke — je poskrbela vaška mladina, skupaj z učenci osnovne šole. bolnike. S sodobnim zdravljenjem imamo vedno več ozdravljenih in zazdravljenih rakavih bolnikov. Pri zdravljenju in njihovi rehabilitaciji pa se pojavljajo številni psihični in fizični problemi, ki jih lahko zadovoljivo rešujemo le ob pomoči svojcev obolelih in drugih občanov določenega okolja ter končno celotne skupnosti. Ena izmed nalog društva je tudi zbiranje sredstev, ki se namensko trošijo za zdravstveno vzgojo, zdravstvenovzgojne materiale, medicinsko opremo, izobraževanje kadrov in raziskovalno dejavnost na področju rakavih bolezni. Sredstva se stekajo v društvo s članarino in prispevki. V nekaterih pomurskih delovnih organizacijah so vsi delavci člani Pomurskega društva za boj proti raku. Menimo, da bi se moralo naše društvo v bodoče tesneje povezati z zdravstveno službo delovne organizacije, če ta seveda v njej obstaja, in v programu dela zdravstvene službe upoštevati vse vidike zdravega načina življenja, pa tudi primerne teste za zgodnje odkrivanje rakavih bolezni, ki bi jih uporabljali pri vsakdanjem rutinskem delu. Lahko bi sprejeli stališče Zveze društev za boj proti raku Slovenije: BITI ZDRAV JE ČLOVEKOVA PRAVICA! OSTATI ZDRAV PA JE NJEGOVA DOLŽNOST! BELTINCI PRIPRAVE NA PROSLAVO Ob ugotovitvi, da so tudi v Beltincih dostojno proslavili slovenski kulturni praznik, to so ugotovili na nedavni seji izvršilnega in nadzornega odbora KUD Beltinci, so se dogovorili o pripravi kulturnega programa za proslavo ob dnevu žena. Nosilec organizacijskih priprav je tudi tokrat sekcija za družbeno aktivnost-žena pri KK SZDL Beltinci, v kulturnem programu pa bo poleg drugih nastopal tudi mešani pevski zbor Društva upokojencev Beltinci. Proslava bo predvidoma 6. marca v prostorih osnovne šole. Posamezne sekcije — pevski zbor in tamburaši pa bodo, ob dnevu žena gostovali tudi v drugih krajevnih skupnostih in tako prispevali k popestritvi prireditev. a. H. Predsednik društva: mag. dr. ŠTEFAN GRUŠKOVNJAK ja, ki smo jo opazovali, logična. Priznali so, da je njihova šola po opremi vrhunska tudi za nemške razmere, to pa predvsem zaradi nadvse uspešne tovarne Audi. Ker smo izobraževalna organizacija, nas je zanimalo, kaj je z znanjem in izobrazbo v procesu dela in vodenja. Razvoj je tako strm ravno v zadnjem obdobju in zato, tako pač oni pravijo, so pognali tudi stroj izobraževanja in znanja, ki mora biti vzporedno ali nekaj pred krivuljo, ki kaže napredek tehnike in tehnologije. Veliko pozornost namenjajo stalnemu izobraževanju. Moj vtis je, da je na vsakem koraku namenjena velika pozornost dobremu delavcu in delavcu, ki je nagnjen k inovacijam. Inovativnost so veliko omenjali in jo tudi na vse možne načine spodbujajo. Vsiljuje se mi vprašanje, kaj je posameznik v gigantu, ki zaposluje 28.000 ljudi? Menim, da je delavec, mojster, inženir cenjen. Njegova obremenitev ni v velikem razkoraku z našim, veliko višji pa sta tehnika in tehnologija, ki pa je, kot vemo, ne morejo nadomestiti še tako pridne in sposobne roke in možgani. Odločilna je tudi organizacija na vseh ravneh, ki je usklajevanje in povezovanje vseh, ki v procesu proizvodnje sodelujejo. Tako brezhibno organizacijo je' doživljal tudi vsak izmed nas. Končal bi z besedami, ki sojih izrekli gostitelji ob koncu našega obiska. Hvala, da ste si vzeli čas in nas obiskali in s tem izkazali pozornost naši tovarni. Menim, da je misel tako globoka, da bo vsakemu izmed nas ostala dolgo v spominu. Janez Obal ŠULINCI Bo nekoga spametovala le nesreča? Benkovski breg. Hribovit in že ob najmanjšem dežju skoraj nepristopen zaselek vasi Šulinci. Nepristopen predvsem z motornimi vozili. Zakaj? To vprašanje bi bilo treba postaviti seveda nezainteresiranemu, lahko bi rekli nedelavnemu vaškemu odboru in njegovemu malomarnemu odnosu do odgovornosti oziroma zaupane funkcije. Minila so že dolga tri ali štiri leta, odkar na cesto, ki pelje na omenjeni zaselek, niso nasuli niti malo gramoza, da o kakšnem rednem vzdrževanju sploh ne govorimo. Ali morajo krajani z Benkovske-ga brega res sami skrbeti za cesto? Zakaj niso opravičeni od odsotnosti drugih vaških del, če že morajo sami skrbeti za cesto? Ali se kdo sprašuje, kaj bo ali kako bo, če bo na Benkovskem bregu zagorelo, če pride do kakšne druge nesreče? Kot že rečeno, ob deževnih dneh in pozimi na ta zaselek ne prileze niti gasilsko vozilo, ne rešilec ali podobno prevozno sredstvo. Benkovčanom ne preostane drugo, kot da upajo na lepo in suho vreme, ko bo njihova cesta vsaj za silo prevozna. Kako dolgo še? Milan Gašpar ra MB MB BMB BM BM Mg Ustanovili so planinsko društvo I Mladi iz lendavske občine, ki so bili doslej včlanjeni v I planinska društva izven občine, so se odločili, da bodo društvo ustanovili doma v Lendavi. Svojo odločitev so pred nedavnim g uresničili, ustanovili so društvo, izvolili vodstvo in sprejeli pro- g gram dela za letošnje leto. Najprej bodo pripravili nekaj stro- * kovnih predavanj za člane, obiskali pa bodo nekaj krajev v g bližnji okolici Lendave. V letošnjem programu bodo namenili g g več mesta obiskom nekaterih planin. Obiskali bodo Boč, Ivan- g ščico, Golico in Mangart ter Karavanke. Če bo za planinarje- rnje večje zanimanje, bodo pripravili tudi pohod na Triglav. V _ bližnji prihodnosti bodo poskrbeli, da bo društvo dobilo svoj prostor. jani d. I Sprejeli pester program dela Na programski konferenci mladincev Ina-Nafte Lendava sd ocenili delovanje v lanskem letu in ugotovili, da so bili navzoči na vseh akcijah, ki so bile organizirane v delovni organizaciji ali izven nje. V obsežnem programu dela za letošnje leto, ki so ga sprejeli na konferenci, so posebej poudarili sodelovanjema mladinskih delovnih akcijah, sodelovanje z mladinci iz Lentija na Madžarskem, sodelovanje na aktivnostih v mesecu mladosti. Posebno aktivni bodo na proslavi letošnjega dneva rudarjev in srečanju mladih naftne industrije Jugoslavije. Na konferenci so ugotovili, da se bodo morali mladi bolj vključiti v družbenopolitično aktivnost v delovni organizaciji, zlasti pa v samoupravnih organih. Tesneje naj bi sodelovali tudi z občinskim vodstvom mladine v Lendavi. janj j) STRAN 8 VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 kulturna obzorja KULTURNO SLAVJE S PRIOKUSOM Na nedavni slovesnosti v počastitev kulturnega praznika v Beltincih, ko so v priložnostnem programu nastopili pevci in tamburaši domačega kuda ter recitatorji OS 17. oktober, so številni domačini iskreno zaploskali kakovostno izvedenemu programu, še posebej pa dolgoletnim zaslužnim članom društva, ki so prejeli vidna priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije; tako so Stanko Bakan-Sraka st. in Jože Kokol za več kot 10-letno ter Anton Smej za več kot 5-letno delo v MPZ prejeli ustrezne Gallusove značke, za nad 5 let nastopanja pri FS kuda Beltinci pa so prejeli priznanja Združenja FS Slovenije Darinka Prša, Zinka Benkovič, Miro Pivar in Vlado Perdigal. Vsi navedeni so se tako pridružili skoraj trem desetinam dobitnikov teh uglednih priznanj, ki so jih beltinski kulturniki dobili že prejšnja leta. Nedvomno je to dokaz o stalnosti in kakovosti kulturnega udejstvovanja v drugem centru naše občine, o čemer pričajo javnosti dobro znani rezultati: ne le prireditve lokalnega, krajevnega, temveč tudi širšega, celo mednarodnega značaja. V uvodnem nagovoru, v sicer droban, vendar skrbno pripravljen in izveden kulturni dogodek, smo med drugim slišali tudi misel o pripravljenosti in volji do nadaljnjega dela beltinskih kulturnih entuziastov, ki pa jih v dobršni meri omejuje pomanjkanje ustreznega kulturnega prostora. Že tri desetletja kraj z najmočnejšo kulturno tradicijo v občini boleha za to kronično boleznijo. Brez števila pobud in prizadevanj za njeno ozdravitev je že bilo, veliko ustvarjalnega zagona je splahnelo zaradi tega gordijskega vozla. Kdo in kdaj ga bo presekal? Gotovo, da bomo morali meč zavihteti predvsem krajani sami, če pa nam ga ne bo pomagala naostriti tudi širša družba, bodo prizadevanja za dovolj močan zamah izničena. Če je že kriva ne dovolj trdno zastavljena krajevna politika pri rešitvi problema kulturnega doma v Beltincih (sedaj bomo zanj razpisovali že tretji samoprispevek) — kje pa je potem spodbuda, torej primerna injekcija s strani širše družbe po receptu politike pospešenega policentričnega razvoja občine, zapisanega v bogve koliko resolucijah in sporazumih? Ob sijočem zadovoljstvu nad prejetimi družbenimi priznanji ostaja torej grenak priokus: upanje, da zagon in pripravljenost za delo na kulturnem področju v Beltincih le ne zamreta, preden bodo ponujene tudi ustrezne, solidne in predvsem zaslužene prostorske možnosti tem entuziastom za nemoteno in usvarjalno delo. Da ne bo naša kultura »krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega«! -MZ- KOMENTIRAMO VSILJENO PONUDBO KNJIG PO ŠOLAH V zadnjem času, ko gredo knjige vse teže v prodajo, vse pogosteje trkajo na vrata naših domov akviziterji. Njihovi vabljivi, včasih pa tudi nasilni'ponudbi se stežka odpovemo že odrasli, še mnogo teže pa otroci po šolah, kamor očitno imajo prost vstop in za svoje početje soglasje pedagogov. Prav je, da podpiramo razširjenost knjige, toda ne vsakršnih zloženk, stripov in vsega tistega, kar ponujajo našim šolarjem spretni prodajalci. Otroka premamijo tudi na tak način, da mu dajo ponujeno na ogled tudi domov in največkrat potem tam tudi ostane. Otroci namreč toliko časa moledujejo pri starših, da popustijo (kajti če v družinski blagajni še tako škriplje, pri najmlajših še najmanj varčujemo) in odštejejo denar za vsiljene publikacije. Vsiljene nismo zapisali naključno, kajti naselektivnost v ponudbi, ki preplavlja, in spretnost, ki so je akviziterji polni pri prodaji izdaj, katere sicer polnijo skladišča založb, ker iz kdo ve kakšnega razloga niso šle v promet, bi po šolah morali zavreti. Podpirati pa'ponudbo knjig, ki jih otroci potrebujejo pri svojem učno-vzgojnem procesu, predvsem za bralno značko, pa tudi siceršnjo širitev obzorij. ' Prav zaradi sladnjega se kaže natančno razpisati, kajti ne gre za onemogočanje učenčeve dojemljivosti za knjigo na način, da. mu ne bi dovolili poseči po njej. Prav obratno, pri tem ga je potrebno spodbujati že v najnežnejših letih, posebej pa v času šolanja. Vendar ne na neselektiveri način in z odpiranjem šolskih vrat vsem, ki.potrkajo nanje z željo, čim več prodati. Kajti poleg že omenjanega je v primerih take ponudbe močno prisotno tudi to, da želijo otroci prednjačiti drug pred drugim, kateri bo kupil več, oziroma nobeden ne želi biti tisti, ki bi ostal praznih rok. Zato doma velikokrat izzveni kot obtožba vprašanje, zakaj Jožek ali Metka lahko, jaz pa ne smem kupiti oziroma imeti ponujene knjige, stripa, zloženke ali česa drugega. V družinah, kjer starši otrokom knjig niso vajeni kupovati, je steer nekaj bolje kot nič, toda s pametno ponudbo in poprejšnjim izbo-rom predagogov bi lahko dosegli več kot sedaj, ko je akviziterjem bolj kot kaj pomembno koliko prodajo. In teže ko gredo knjige v prodajo, vztrajneje pritiskajo na otroke in posredno na starše. Brigita Bavčar Ze sedaj priporočajo svoj program Pripravljena je zloženka (raztegljiva slikanica), ki vsebuje kulturni program Jesenskega festivala Savaria, in sicer v treh jezikih, v madžarščini, nemščini in slovenščini, poslali pa so jo domačim in tujim turističnim agencijam. Začetek Jesenskega festivala je 18. septembra, trajal pa bo tri tedne. Jedro ponudbe predstavljajo ljudska umetnost, klasična glasba in upodabljajoča umetnost. Na otvoritvenem koncertu bomo slišali Verdijev Requiem v izvedbi szombathelyjskih simfonikov, zbora dunajske Staatsopere, peli pa bodo slavni madžarski solisti Etelka Csavlek, Tamara Takacs, Denes Gulyas, Kolos SAVARIA OSŽI FESZTIVAL ' ILHtiO-H' L M iVML 1937 szepiembet IB-oktober 12 Kovats (Etelko Csavlek bomo lahko spoznali tudi kot kerami-čarko, njena razstava bo v dvorani Bartok). Ljudski umetniki bodo tudi letos nastopili v kraju Velerp. Ponudbo bogati še nastop oz. folklorni festival južnoslovanskih folklornih skupin, ki bo med 25. in 27. septembrom v Szombathelyu. V programu najdemo tudi bisere lahke glasbe. V kulturno-športni dvorani v Szombathelyu bodo zveneli 28. septembra svetovno znam musi-cali, evergreeni, zimzelene melodije’ Peli bodo pevci dunajske Volksopere, Operetnega gledališča Budimpešta (Dagmar Koller, Szilvia Sass, Sandor Nemeth, Ferenc Bessenyei) v spremljavi szombathelyjskih simfonikov. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji ciganske glasbe, saj so za 4. oktober povabili v Kultur-no-športno dvorano v Szombat-hely vse najboljše ciganske orkestre iz zahodnega Podonavja. Kmalu bo pripravljen tudi ilustrirani program ' festivala. Na razstavi POTOVANJE 87, na spomladanski razstavi madžarskega turizma, bo ta program z barvnim ovitkom na voljo vsem domačim in tujim turističnim delavcem. (Vas Nepe) Cimerman samostojno in prepričljivo Ob izteku razstave slikarskih del, s katerimi se nam je v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak predstavil domačin Tone Cimerman, poskušajmo še enkrat »premisliti« poglavitne značilnosti TONE CIMERMAN: KRAJINA 67 razstavljenih del. Seveda moramo fokus razprave zožiti. To pa iz povsem preprostega razloga. Spričo dejstva, da bo tekla beseda o slikarju-amaterju, postane popolnoma jasno, da je fenomen množične-ljubiteljske kulture že sam po sebi dovolj indikativen. Samodejno bi se nizala vprašanja, ki bi zahtevala obširnejšo študijo, nemara pa celo širši avditorij. Tako se bomo omejili zgolj na tiste točke, ki so v slikarstvu Cimermana najbolj izpostavljene. Avtorjeva prizadevanja spremljamo vseskozi. Dobro desetletje, od sredine osemdesetih let do danes, je venomer prisoten na likovnem prizorišču, tako občinskem, kot’ predvsem v zadnjem času — tudi širšem. Kar je najbolj očitno s te razstave, pa je seveda dejstvo, da je avtor zmogel integrirati tehnološko in vsebinsko plat svojih del v konsistentno avtonomijo. To pa pomeni, da se je le uspel otresti navlake, ki običajno »krasi« dela LOJZE LOGAR AVTOR PLAKATA ZA 17. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE Lojze Logar, akademski umetnik (slikar-grafik), je avtor - atraktivenga plakata za največjo mednarodno grafično razstavo na svetu, za 17. mednarodni grafični bienale, ki bo to leto v Ljubljani. Seveda to ni naključje, saj je Logar v zadnjem času nagrajenec na treh velikih razstavah v Baden Badnu, Ljubljani in Bradfor-du. Zanimivo je, da so organizatorji bienala v Zahodni Nemčiji prav tako že pred letom Logarjevo delo reproducirali na naslovnico kataloga Evropska grafika. Logar bo s tem plakatom navzočjto vsem svetu. Lojze Logar pred svojim originalnim plakatom, ki bo kmalu razposlan po vsem svetu. R. Bakračevič KRANJČANI POJO JUTRI V MURSKI SOBOTI Jutri, 27. februarja, bo ob 18. uri v galeriji soboškega Kulturnega centra celovečerni koncert Mešanega pevskega zbora Iskra Kranj. Po koncertu v ga&riji bodo Kranjčani peli še gostom v Moravskih Toplicah. Zbor vodi priznani dirigent Marko Studen. Zbor Iskra Kranj deluje 15 let. Sprva je bil to le moški zbor, pred šestimi leti pa so ga okrepili z ženskim delom. V zboru pojo tudi pevke in pevci nekdanjega učiteljskega zbora Stane Žagar iz Kranja. Jutrišnji koncert je vračilo gostovanja, ki ga je imel Sindikalni mešani pevski zbor Štefan Kovač Murska Sobota, konec lanskega leta v Kranju. Omembe vredno je tudi to, da bodo Kranjčani peli v veliki dvorani galerije, kjer pravkar razstavljajo svoja likovna dela trije slikarji iz Kranja in okolice. F. Štefanec slikarjev-amaterjev in jim razvodeni še tiste skromne vsebine, do katerih se ponavadi že tako in tako s težavo dokopljejo. Kljub očitni odsotnosti neke načelne ideologije ali refleksije zgodo- (Foto: Davorin Topolinjak) vinske tradicije, se slikar Cimerman ne izčrpava v svojih izhodiščih. Razstava je zaradi nekaterih starejših del heterogena, obenem pa je možno prek takšnega principa izslediti genealogijo slikarjevih impulzov, ki se kažejo v suverenem, ekspresivnem koloritu. Le-ta je dosledno izrabljen v največjem številu predstavljenih del. Narava, konkretna vizija njene prihodnosti, je glavna slikarjeva preokupacija. Krajine na slikah sicer ne zavezujejo gledalca v smislu fotografske projekcije in percepcije, temveč poskušajo biti nekakšen most med slikarjem in gledalcem. V skrajno preprostih beleženjih čustvenih stanj in osebnih stisk se. nam tako razodeva občutljiva osebnost, ki razume »ekspresionizem« kot prvinsko potrebo po izraznosti, po izrekanju neke zasebne resničnosti, ki postane obča le zaradi svojega izstopa v polje vidnega in s tem »materialnega«. Z. Gnezda Nagrajen Galičev Posnetek VIII-A Na 2. grafičnem bienalu v Wakayami na Japonskem je akademski slikar Štefan Galič prejel nagrado za svojo grafiko Posnetek VIII — A. Tako se je pridružil izbrancem, ki so izstopali med 3297 deli avtorjev iz šestinštiridesetih dežel. Nagrajeno delo bo od 7. do 29. marca na ogled na razstavi v Muzeju moderne umetnosti v Wakayami, poleg moralne spodbude pa je nagrada tudi denarna, kar je za umetnika, ki živi in ustvarja v Lendavi, gotovo pomembno. Omembe vredno pa tudi to, da so ga na Japonskem opazili in njegovo ustvarjalnost že drugič nagradili, bb Plesni seminar in likovni razpis Sodobna tehnika plesa in ustvarjalna ura plesne improvizacije, ki jo bo vodila strokovna sodelavka Zveze kulturnih organizacij Slovenije za plesno dejavnost, je tisto, kar ponuja v svojem plesnem seminarju občinska Zveza kulturnih organizacij Lendava, obenem pa učence med likovniki seznanja z razpisom za območno prireditev Naša beseda 87 v Mariboru. Izbrana dela bodo razstavljena v razstavišču doma Danice Vogrinec na Pobrežju, sodelujejo pa lahko vsi, ki rišejo in slikajo ter se vključujejo v likovne krožke. Likovna delaje potrebno poslati na OŠ Tone Čufar v Maribor do 14. marca, plesni seminar pa bo v Lendavi 20. in 21. marca, bb Kulturni nanraienci Majda Babič je nagrado Kulturne skupnosti Murska Sobota prejela za izjemne uspehe na likovnem področju, priznanje pa je oddolžitev za njeno dolgoletno ustvarjalno in mentorsko delo. Nagrajenko odlikuje prenašanje znanja na mlajše rodove, pa naj so bili to bodoči učitelji na soboškem učiteljišču, učitelji likovne vzgoje v občini in regiji v stalnem izobraževanju, ali pa učenci višjih razredov osnovne šole. Poleg redne delovne obveznosti, kjer je po njeni zaslugi kakovost pouka nenehno rasla, je tovarišica Babičeva svoje učence tako motivirala, da večkrat celo ni mogla zadostiti vsem njihovim željam po vključitvi v likovne krožke. Skillp-ture iz lesa, ki stojijo pred osnovno kulturni koledar PETEK, 27. FEBRUARJA MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 18.00 nastopil Mešani pevski zbor Iskra iz Kranja. Koncert sodi v okvir kulturne izmenjave z domačim — Sindikalnim mešanim pevskim zborom Štefan Kovač, ki je pred kratkim nastopil na Gorenjskem. razstave MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec sta na ogled dve razstavi: v prvi (mali) dvorani razstavlja svoje najnovejše slike akademski slikar Ignac Meden, v osrednji dvorani soboške galerije pa je na ogled razstava Koloristi 86, na kateri se predstavljajo: Boni Ceh; Alenka Kham-Pičman, Herik Marc-hel, Franc Novinc, Vinko Tušek, Cveto Zlate. V Pokrajinski in študijski knjižnici je razstavljeno LEPOSLOVNO IN UREDNIŠKO DELO FERDA KOZAKA. LENDAVA — V galeriji Lendava je na ogled Panonska motivika v likovnih delih Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, Lajčija Pandurja in Franca Kuharja. LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak razstavlja svoja dela likovni ljubitelj Tone Cimerman. RADENCI — V Razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela akademskega slikarja Redža Kolako-viča. JEZIK NI/ JEMAČEHA Poljoopskrba iz Zagreba, ki prodaja svoje izdelke tudi v Murski Soboti, s svojim »garantnim listom« v slovenščini takole jamči za njihovo brezhibnost: »Popravek bo izvedla pooblaščena servisna delavnica, če bo utvrdila da so napake nastale iz gor naznačenih razlogov. Končno odlo-ko določa servisni inšpektor ali tehnične službe prodajalca na osnovi . reklamiranih delov in preizkušnje materiala. Stručna komisija bo dala »Rješenje o reklamaciji« in ta je odloka kona-čna. (...) Garancija velja samo pod pogoji, da se artikl eksploa-tira samo za opravila za katere je konstrukcijski namenjen, in v stopnji katera je konstrukcijski določena. (...) Garancija ne velja, če gre za dele kateri se porabljajo z normalno uporabo, a prišlo je do takega slučaja. (...) Koristnik ima pravico da ti pro-dajalcom artikl na raspolago.« Naše priporočilo: »V svrho zadovoljstva vaših kupaca i zadostitve Ustave SFRJ bi vaša firma mogla malo bolje prevoditi ovos-vršno »rješenje«. Morti bi vama uz to mogla pomoči i Firma Jeki o tehna, ki posreduje vaše proizvode. Prosimo vas da vaš artikl (garantni list) eksploatirate samo za opravila, za katera je konstrukcijski namenjen — pa tako i uporabljate naš jezik. Mi vama vaš artikl dajemo na raspolago da ga sredite v 45 dneh što jej i u skladu s vašim »Rješenjem o reklamaciji«.« . . (mm) — Ce vas ob našem jeziku karkoli teži, vznemirja ali muči, pišite na: Vestnik, Titova 29/1, M. Sobota — Jezik ni/je mačeha. šolo Dane Šumenjak. so nastale prav pri teh krožkih, likovne stvaritve njenih učencev pa so že zdavnaj presegle občinske meje in žele priznanja in nagrade v republiškem, zveznem in celo mednarodnem merilu, bb VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 9 Soboška abeceda Abecedo „ Kovran" poje Argumenti so podani, Ar je Murska svoje boje Absolvirala tud' lani. Brod na Muri mirno piava. Bivak nov’ ma Borza dela. Bolnica je stavba zdrava, Bolnim želja je marela. Ceste naše dost’ trpijo, Cev kanalna v drob jim sili. Cologne eau je šlo adijo. Cucki drevje so zgubili. »»Žof“ je naša melodija, Če v galoše voda pada. Čisto lepo se razvija Črna naša promenada. Dom delavski brez krščaka Dviga se iz parčne meje. Dramo nova doba čaka, Dober luft v Kupšincih veje. Elektrika v Rakičan hodi Eleganten hoče biti. Esperanto je v modi. Eden zna ga le učiti. pal bol zdaj je kilovat. Fu/t a furt od nas kdo gre. Faflik rad bi magistrat. Frkaš tudi avto je. Kegel je obrajtan drug. Kavšek šel je v Berlin. Kdor se ženi gre na jug. Kader samcev skor’ bo hin. lovci društvo so snovali. Leš za ceste da mašina. Lušne žabe smo nagnali Lani ni bi!6 nič vina. Mura stadijon zgradila. Mestni center je obrit. Mura se čez breg je zlila. Major odrajžal je v Ohrid. Hekdo rad »se že še* vreže. Naše ure so navskriž. Nemcev Fika samstvu streže, Noče iti v paradiž. Ognje večkrat smo gasili. Oštarij pri nas je mnogo. Občina v grad naš sili. Old boy mučil je tud’ žogo. Pesem o Kozico V „Kovrana“ spada“ veliko slavlje, ki doživelo je naše Ženavlje. Četudi od takrat dolgo je že pa se kljub temu pozabit ne sme. Da med Gorčanci ne bild bi zamere, k njim padel balon je iz stratosfere. V prijaznosti rekel izstopivši je stric, češ naj ga kličejo kar za — Kozic. Telegraf je dogodek spravil v daljo, in nekateri za to so dobili medaljo. Z balonom imeli smo križ in težavo, ki nam prinesel svetovno je slavo. Povsod pri nas tako so sklenili da bodo kar hitro Bflugplace“ zgradili Beseda k zadevi Humor in satira ata druga plat istega življenja: humor is neprijetnih reči dela dobro voljo, vedrino šn šaljivost — satira se norčuje in posmehuje; je v primerjavi s humorjem veliko bolj udarna — »zlobna«. Lani je minuto petdeset let od takrat, ko je v Murski Soboti izšel šaljivi list KOVRAN. Ob pustu 1837 je izšla njegova druga in zadnja številka. V letih 1939 In 1840 sta izšli dve številki DUPLINA. Potem je pričet čas vojne, ki šali in satiri ni bil naklonjen. V začetku šestdesetih let so študenti začeli v Murski Soboti izdajati BRUCA, ki se je trdoživo prebijal od bruceva n ja do brucovanja šn se ohranil vse do danes. V letih 1968 in 1967 je Turistično in olepševalno društvo Ljutomer izdalo dve številki šaljivega MARULEKA. Leta 1959 sta izdali Sindikalna podružnica ČZP Pomurski tisk in Podružnica Društva novinarjev LRS Murska Sobota KRA — KRA, nekakšno reminiscenco na predvojnega Kdvrana. Pogledali smo malo, kaj je bilo pred petimi desetletji »novega« v Kovranu, kaj pred dvajsetimi leti v Maruleku in kaj pred dvajsetimi, desetimi teti v Brucu. Tudi Vestnik si je po svojih močeh prizadeval kakšno ušpičiti, predvsem v novoletnih številkah. Tako na primer teta 1967: karikatura, ki kaže vratarja nekega podjetja kako na delovnem mestu ponoči na debelo spi. Ko ga stroga kontrola vpraša, zakaj ne čuva družbenega premoženja, iz vratarja kar izstreli: »Kaj bom čuval ponoči, ko pa pri nas kradejo podnevi!« Karikatura je nastala ob resničnem dogodku, kajti humor in satira sta pač resnica, ki je včasih nimamo najrajši. duš Makovec — tekste izbral Endre G&ntšr — leno skupaj zložil Kaj pa če zopet na nas se podere, presenečenje kakšno iz stratosfere. Spet moral pristat’ bo Sredi pšenice, to vendar škoduje za ,,Tourist Office!“ Kozica in Elstra na avto smo dali in jih prav tiho skoz Mursko peljali. Jih poslali v Ljubljano v nadaljno porabo kjer jih za ljudsko so kazali vabo. A mi pa hudo smo se valjali v slavi saj slednjič enkrat smo b’li prvi v državi. Le to je škoda in verjetno tud’ ni, da kakšen Kozic spet iz lufta zleti. — »Franček, koliko pa sl star?« — »Mihol, šestdeset ml Jih bo!« — »Starih ali novih?« Kovran. t [ Kovran je ptič. Spredaj ima kavo zadaj pa rep. Kadar se feme ; v nasprotno smer, ima mvo zadaj, rep pa spredaj. Če p dobre ^olje z repom miga. Če k z repom migal je samec, če k z repom migala, pa je samica. Sito velja za kljun, ki je pritrjen f' i sprednjem koncu glave. Kljun ori podaljšek lobanje v smeri paprej. Kadar išče v perju mrčes, je kljun obrnjen nazaj. Ako pri tem »pravilu ne miži, more videti tudi woj rep. Dobro rejen kovran pega ne more. Tudi slepemu se jo ne posreči [ Kovran hodi po dveh nogah. Včasih tudi skače. Ako si poškoduje eno nogo, potem šepaTCe ®u obe odpoveta, pa zleti. Po traku leta z obema perotma, zato 'prištevamo kovrana med ptiče, s. Kovran se preživlja s trdo in ®ehko hrano ter je od sile po-irešen. Zato mnogo žere. Kadar & žejen pije. Pri tem dvigne jjjun, nagne glavo nazaj, zameži ji hlastno požre pijačo. Nato pojavi kljun nazaj na prejšnje mesto. Ce je dobre volje ob takih prilikah rad zapoje. i Kovran ljubi družbo. To si poišče kjerkoli in pri tem ne izbira med mladino in starino. Vsi kOvrani so ptiči. [ Kovrana imenujemo tudi krokarja. Vrsta kovranov, ki ima jarjv, »»latinsko imenuje: corvus Ljutomer, 22. 2. 1966. M A R tl L E K Osterc v Golarovih goricah Negda je bija Verženec Slavko Osterc, listi slavni slovenski skladatelj, v naših goricah. Naš oča, ki je tak rad pipa pesmi o goricah pa tildi o vini, je bija veseli veselega Verženca. Ka jima ne bi bija dugi cajt, sta mela polek sebe še Ostrčevega brata. Venda mu je bilo ime Južek; morti tildi driigačik. Dugo so ,se mantrali veseli dedi z jeruzalemcem, malo so popevali, malo politiko delali in gledali skozi okno, če je že sunce prišlo gor. Paj, to so bili fejpt dečki! . . Dere je šlo že tak prta zaranemi, je pita naš oča Južeka, ki je gleda že precik tak križački: Paj ti Južek, se ti tiidi razmiš na frtoltonpko mu ziko, takšno, ki jo dela tvoj brat in ki je nihče ne razmi?« Južek je dvakrat ali trikrat cmokna s čubami, se bblezna tak kak mačok, dere poje ftiča, pa je reka: »Paj, liibi Cvetko, na frtoltonsko mu ziko se razmim bole malo, pač pa mi gre v tek polliterska. Tota je bojša bogme!« Pa je nagna pol litra, pa ga je spija kak bi migna. Bahirov Tunek Jančija so na partijskem sestanku kritizirali, da hodi v cerkev. Zdaj več ne hodi, ker si je kupil vdlkswagen.(Bruc 67) Včasih smo bili kmečki narod brez buržoazije. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu ravno narobe. (Bruc 77) Čemu vojaški manevri? Saj bi agresor sam pobegnil, brž ko bi videl, v kakšnem stanju je naše gospodarstvo! (Bruc 77). Šiinfaj, tuli danes dragi pa naj bo že vse pri vragi drugo leto vam želim nove ceste, dobrih Vin. Da bi vrt, se radi meli pilii, cmokali in peli male so nocoj pregrehe če tako bo za vse dneve. Zdaj pa Prlek v sebe pumpa tu se deri, dugo lumpaj bo Silvester driigo leto pleši za debelo repo. marulek Izdaja jazz-orkestra Sokolskega društva Murska Sobota STRAN 10 VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 9ft 9i SS ' * V « '• J taV Uredil uredniški odbor-pri S® Sifews S ig S3 »2® TOD v Ljutomera acftJaM M ® ® ® ft® Hslr"* JSwME Odgovoren J. Slavič MH> K SM JSj gag sStg W« ® Mft Vse pravice pridržane SS ® I® J<'A mLS |®L., S®' Ilustracije Miroslav Benčik L® ® M tSOfe K® W W®? wai WMI gg ftg Tisak: nisp cakovec Izdalo Turtztlčno druino Ljutomer Cena: ZA PAMETNE IM, ZA HEMPASTE 100 S. DIN PreJSne »tevllke UMe kot rokopis BRUC GLASILO STARIH BAJT — IZDAJATA GA K§P LJUBLJANA IN KPS MARIBOR — IZŠLO 12. II. 1977 OB 23.59 — LETNIK XVII — CENA . 999 PAR JUBILEJNA ŠTEVILKA ,---------------------- MARUIEK Tele grami (nekaj jih je še od lanskega leta ostalo) CEZANJEVCI - Slišali je, da bodo CCzanjevčara1« od same prevelike jeze pričeli urejati cesto v Pušči. Baje so naslovilo na občinsko skupščino nekakšno pisanje v katerem zavračajo vsakršno denarno pomoč za popravilo te ceste. LJUTOMER — Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da so pristojni organi sklenili sprejeti novo varianto za asfaltiranje ceste proti Cezanjevcem. Ljutomerski kombinat bo namreč asfaltiral cesto od Mir-lesa do tovarne močnih krmil, ki naj bi jo potem potegnili naprej kar do Cezanjevec. KRIŽEVCI — V Križevci imajo svoj dom lovci, zgradili ga bodo še čebelarji in avtomobilisti, sedaj pa je slišati, da bi prišli Križevci v postov za novi sedež OZN. Zato naj bi vsi, ki še niso pričeli graditi kakšnega doma, malo počakali, da bi po tem mudili skupaj z Združenimi narodi. Krajevnega samoprispevka ba-je v takem primeru ne bi bilo potrebno razpisoval ----------MARUIEK ------------- Ce si otrok dobro stoječih staršev, te vzdržuje kadrovska štipendija in oče! Od svetnikov so Prleki najbolj o-brajtali v časih ko še ni bilo živmo-zdravnikov svinjskega Antona, ki jim je pomagal koline gledati, ker ni mogel iz svoje glažovine kaj več napraviti in pa Martineka, ki je bil kriv, da se iz mošta vino dela. Oba sta v zadnjem času praktično že rotirala, kakor se to v današnjem času pove, črne zakole so med okupacijo skrili pred vsakim, pa tudi pred svetim Tunčpm, po okupaciji pa pred odkupom. V zadnjem času je na kombinatu tistega Tunča iz Italije v redu nadomeščal Kapunov Tunč, ki pa tudi ni dolgo vzdržal, in se rajši politika gre. Martineka pa jih je v prleški zgodovini že več poskušalo nadomestiti. V prejšnjem stoletju ga je poskušal znani zgodovinar in župnik v Bučkovcih Trstenjak,,ki je okoli kmetov pridno hodil vinskih zagovorov delat. Ko mu to ni prav uspelo, se je iz Martineka v Davorina prekrstil in odišel iz Prlekije. Martinek ima ves čas ogromno naslednikov. Eni delajo vino iz mošta, drugi iz vode. Dobra Martineka šla bila med drugim spoštovana luto-merska urarja Martinek Cagran in Martinek Mihalič. Oba sta v redu opravljala pobožnost svojega patro na. Zdaj je pa rotacija že tako daleč, da hiti za vino delati ni nujno biti Martinek, še manj pa so s tem kakšne posebne težave. Sicer j~e tako bilo, tudi nekdaj. Iz zgodovine torej vidimo, da je rotacija, tudi že v nebesih in bodo velike težave, da bodo to nekateri trmasti Prleki ka-pirati, Moj bil nekdaj je ves ta kraj, očeta mojga dohodnina, ga zadruga upravlja zdaj, pšenice ni več, je praznina (Bruc 66) Potrošnik pride v trgovino malo, blaga ni, za katero vpraša; taka je pač trgovina naša: dobiš le tisto, kar ji je ostalo. (Bruc 66) Vsi barvno slepi ljudje so revizionisti, ker oni vse, kar je rdeče, vidijo črno (Bruc 67) »Očka«, vpraša Boris svojega očeta, »zakaj vzidajo v stanovanjske bloke kamen z letnico dograditve?« »Zato«, odvrne očka, »da bodo občani lahko izračunali koliko let je preteklo od graditve do ureditve okolice!« (Bruc 67) Danes sem že spil toliko kav, da se mi prikazujejo Brazilci. — Meni pa se kaže že cela kemična industrija, ker sem spil špncer s šiponom (Bruc 67) Mihol pa divji mereces Lovec Mihol je bija viin od vraga dober jager: Te pa je gglih na fašenk lovija v-ver-zenskih šumah. Tan je bilo le še dosti divjih svij. Gnes so venda Taljoni že vse postrela-li, tak kak so fazone, jerebice, zofce in Micke, Hoda je Mihol po šumi in drža predse gvir Pa ne dugo. Naenkrat vidi kak se nese prta jeni divji meresec. Pa je reka Mihci: »Paj, Mihol, s totin pa ne de dobro črešen zobati«. Hitro je vrga puško v grm, im pa še hitreje na hrost. Mere-seč je hiid in je začeja kruliti okoli hrosta, nazodje pa se je sprava še na drevo in ga začeja glodati. Mihol pa se je začeja trositi: »KruCifiks, ka de z menoj, če de toti vrag pregloda hrost«? Pa se je v toti nevoli spota ene joko pametne. V žepi je meja pat-rone in jih je začeja metati meresci pod hrostom. Meresec zgrobi prvi patron in ga požre, zgrobi dragega, tretjega, štrtega .... tak kak želod. Te pa je naenkrat reklo: bum — in meresec se je stegna mrtev pod hrastom. Kaj se ze zgodilo? Ja, meresec je z zobom glih trufa na kapsl od patrona in patron je eksplodiral. Te pa se je Štirna Mihol po Veržiji: »Paj, dečki, ste vidli! Tak se strela! Glih notri v čelo«. Pa je Mihol pot-lan dugo ne ša več na joh. Bahirov Tunek Fašenska saga Ešče malo časa pa de pd stau natrndci fašenik. Trnok modro starešinstvo pravi — ka je vsaki svetek brezi dela i zato ma svojo sago. Prijateo stari — i ti mlado mle-še, prdejnipo kun ma te cajt sago? Či starejšo deco na cesti pitaš, za-koj je tou tradicija, ti pravijo ka tr-bej najprle larfo notri vgristi ka zacvili i te zadobiš začutenje ka zatem pride. Tisto je ešče samo pou prave is tin e za dober zmaj. Pri nas vu toj zelenoj krajini kre Ledave ino Miire — nega več tiste stare kulturne šege ino navade, s kroflinom vroki pozdravlati so-si-de. Čas prinaša svoje i modernejši so fašenki kak liidje. Zakoj bi se, vu ton bldjženom torki mogli vsi zalejvati z vinom ? Vej je inda tildi čas! Delo plemeniti človeka. Ker smo v socializmu, ne potrebujemo plemenitašev. BRUC Stran 4 * MAKU LEK Ljutomer, 7. 2. 1967. Višiži školnik brucan prpovidavle, ka je tou žmetnostni zakon. Pravi ka glij zavolo toga zakona doj z Zemle ne spadnemo. En bruc gor stane, pa pijta: »Kak je pa te bilou, gda so ešče toga zakona nej spnjali?« (Bruc 77). ZEFA, ČUJEŠ, KOBILA ME JE BRSNOLA. PRNESI LOČ, KA BON VIDA, ČE ME JE TRUFILA! (Maruiek 66). Bahirovemi Tuneki sta zboleli žena in krava. Prišel je v ljutomersko apoteko po zdravila. Na enem receptu so bila predpisana zdravila za ženo, na drugem za kravo Pa pravi Tunek: »Bi lepo prosa, ka mt nete zamijovali recepisov, ka je to moja najboljša krava.« (Maruiek 67). Naše baute majo k odaji dosta-fele larf za sodobnike šteri neščejo pokazati svojo originalnost. Tak vidimo ka vseposedi zmaguje na-prejidenje, kultura ino herbarska tradicija. No, najdejo se tildi pelde za kakši vovrženi kejp šteresu vu vsa-kom vdraši. Te lejko najdeš zvečer ali vudnje pri kakšen šanki bujeta ali podmornici brez alomaša. Vu stdroj, gniloj i indašnji državi SHS so pa meli kulturni škol-nicke več mantranja vu deli samo-upravnoga oddvanja fašenskDno-vin kak gnesden. Pri moj duši — tou je bio pravi varaški humorističen kejp istine! Na sveklo je prišo redno za fašen-ski 'ples, šteroga so zvdli prišleki, ka je tou svetek za kulturo. Poklonimo se njegvomi spomini — tou je bio K O VRAN. Gnesden satiru tildi lejko najdemo vu vsa-koj bauti po vsakodnevni ceni kak iskano fašensko partnerko! Čas pa ide naprej, nika ne pita kak žive študent, delavec, kmet ali brezposelni terorist. Zato pa telesno ino duševno zdravgje nilca sprostitve z larfov na borovon gostiivanji — če ne in-dri. Liidstvo md rado smej, kak vino ino krojline! Tou je blagosloven dogoudek za vsako vesnico dr prinaša i dohodek. Noža ništerne pa priliko za živlensko potrebo vu iskanju para. Njeno gedro je spoznvanje normalne fašenske maske štera zadošča či maš odpreto prijdtelsko dušo. Fašenski ples negučdvle vse na grej, za sladki smej — vu šte-ron se skrivajo nesmrtelne skuze preveč spitoga vina. Dini Titan - Tovarišica mlllčarka, ka moren »a prokrtka vfilnitl ka te me v Idknjo rteknoll? Ukazi (Po Prešernu) Da ne smem, ste ukazdli, mikrofona več vključit’; mal’ predolgo ste čakdli, prej bi mor’lt to storit. Da ne smem, ste ukazdli, več zastonj k zdravniku it1 j pot, po k’teri smo stopili, nas je pripeljala v r... Moram da, ste ukazdli, s štipendjico skozi it’; ko pa vi ste družbi krdli, sem več lačen bil kot sit. Moram, ste mi ukazdli, v šoli pridno se učit’; . sebi bi še ukazali, da me mor’te zaposlit’. Svojčas ste ukazovali, da čez mejo ne smem it’; zdaj me boste pošiljali, ko b’ me mogli porabit. Ce slabo ste f’azdovali, to ne smeli bi prikrit’; pa še zraven ste lagali. To ne mor’m vam odpustit! Jani Žilavec MONOLOG. Som bog vas je prineso k nan. Italijani. Deset leji san že garala, pa san nej znala, či na zlatoj liijknji si-din. Pa niti dvaka mi od njej nej trbej plačati. BRUC --- BRUCOVSKA RESNICA Več se nemo nikdar s hajouvami vozili pa z boton okoulik lejtali (ka nega več pejnez). - j VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Ameriški študent Glenn TremmI je s svojim Eaglom (Orlom) »preplaval« 60 kilometrov, kar seveda ne bi bil noben rekord, če vozila ne bi poganjal s pedali, podobno kot kolo. Konec mercedesa Lesk mercedesove zvezde je začel resno temneti. Zahodnonemški avtomobilski klub ADAC je opozoril, da število pritožb narašča, pa ne samo taksistov, temveč tudi amaterskih voznikov oziroma lastnikov teh vozil. Vzrok sta slaba kakovost avtomobilov in slabo delo servisnih delavnic. Le redko katero podjetje javnost tako zelo identificira z zahodnonem-škim gospodarskim čudežem kot družbo Mercedes. Trikraka zvezda na pokrovu motorja je skorajda zaščitni znak ZR Nemčije. Z mercedesovim imenom so povezani pojmi: dolgotrajnost, zanesljivost in kakovost. Uprava Mercedesa v Unterkheimu je lani potolkla vse rekorde: s tekočih trakov je menda prišlo 600.000 mercedesov, kar je več kot kdaj prej. Na seznamu najbolj iskanih osebnih avtomobilov v ZRN so mercedesi na tretjem mestu, za volkswagni in opli. Družba je zato zaposlila še 6.000 delavcev, tako da se je število zaposlenih v Daimler-Benzu povzpelo na 160.000. Številni poznavalci te gospodarske panoge trdijo, da je kakovost padla prav zaradi prizadevanja družbe, da bi za vsako ceno ustregla naraščajočemu povpraševanju. Tudi kolnski taksist Heinz Ort-mann, ki je za svoj novi mercedes 250 D odštel okoli 40.000 mark, je prispeval k ugledu družbe. Toda avto se je po 3.400 kilometrih preveč »osa- mosvojil« : motorja ni bilo več mogoče izključiti, zadnja desna vrata se niso več dobro zapirala, odpovedal pa je tudi avtomatski menjalnik. Številni njegovi tovariši so imeli podobne razloge za pritožbe: zavorne obloge so se prehitro izrabile, zadnje osi so škripale, vetrobranske šipe pokale, pri štartu pa je prihajalo do tresljajev ... Največ pritožb je bilo zaradi nove serije, v katero sodijo modeli od 200 do 300 E, pa tudi'najvišji razred S ni bil brez napak. Mercedesov problem je prerastel že skorajda v narodno vprašanje. Ni časopisa, ki ne bi objavil obširnih poročil in komentarjev o zatonu velikega imena, čeprav družba trdi, da so napake popravljene in da se kupcem ne bo več treba pritoževati. Toda-konkurenca Je medtem že izkoristila priložnost. Številni od 70 odstotkov zahodnonemških taksistov, ki po tradiciji uporabljajo mercedese, so že naročili forde, volve in japonske nissane. Nekdaj, ko so ob zaključku šolanja na gimnaziji zahtevali še temeljit preskus znanja z maturo, so dijaki krotili razburjenje in tremo s tablicami čokolade (tudi to so takrat poznali!). Če je kaj pomagala, ne vemo, a takšen iglas je šel o tej slaščici, da pač pomirja živce. Prav presenetljive so ugotovitve, da je res mogoče govoriti o povezanosti naših počutij, sposobnosti spominjanja, čutenja bolečine in celo sposobnosti zaznavanja s tem, kar jemo. Ta odkritja so odprla zanimive poti za blago učinkovanje na človekovo duševnost in morda tudi za zdravljenje nekaterih duševnih bolezni. Večino raziskav so strokovnjaki usmerili na tako imenovane nevrotramsmiterje, to je posebne snovi, ki služijo kot prenašalci sporočil med možganskimi celicami. Ob vsaki dejavnosti se ob določenih nevronih sprosti nevrotransmiter, ki s skoraj svetlobno hitrostjo prenese potrebni ukaz naprej. Doslej so znanstveniki zabeležili okoli 30 vrst transmiterjev, niso pa pomislili, da bi lahko nanje vplivale snovi, ki jih uživamo s hrano. V raziskovalnih laboratorijih massachusettskega tehnološkega inštituta so med prvimi dokazali, da je sposobnost možganov za proizvodnjo nevrotransmiter-jev odvisna tudi od količine določenih snovi. Ko kri kroži po možganih, jih oskrbuje poleg drugega tudi s snovmi, ki so potrebne za tvorbo nevrotransmi-terjev, od tega, kaj je v krvi, pa je potem odvisno tudi delovanje možganov. Ugotovili so celo, katere snovi prodrejo skozi varovalni sistem. S tem so se približali odgovoru na ključno vprašanje. Vendar pa odgovor ni preprost. Ko so ugotovili, da na tvorbo serotonina, nevrotran-smiterja, ki spodbuja spanec, vpliva triptofan, se je pri kasnejših poskusih pokazalo, da ni dovolj le zaužiti zadostne količine živil, v katerih se nahaja ta aminska kislina. Ali bo triptofan prišel v možgane in spodbudil tvorbo serotoninadn s tem povzročil zaspanost, je odvisno od mnogih dejavnikov, saj se v zadostni količini prenaša po krvi le, če so soudeležene ali odsotne še mnoge druge snovi. Biokemija tega procesa je izjemno zapletena, v grobem pa bi jo lahko opisali takole: če želite zaspati, potem ni dovolj, da zaužijete beljakovine (v mleku ali mesu), v katerih je aminska kislina triptofan, marveč je potrebno zaužiti hrano z ogljikovimi hidrati, da bo aminska kislina sploh prišla v možgane. Psiholog Harris Lieberman je opravil poskus s prostovoljci, da bi ugotovil, kako hrana vpliva na občutenje bolečine. Ponovno se je pokazalo, da je za jakost občutenja bolečine odgovoren nevrotransmiter se- rotonin, oziroma aminska kislina, ki spodbuja njegovo tvorbo. Odkril je, da ustrezna hrana, bogata z ogljikovimi hidrati, zmanjša občutljivost za bolečino. Na philadelphijski univerzi so zdravniki praktično preskusili, ali z izbrano hrano lahko olajšajo bolečine. V preskus so zajeli 30 bolnikov s kroničnimi bolečinami v čeljusti. Izkazalo se je, da se je trpljenje bolnikov, ki sb uživali izbrano hrano, zmanjšalo, in to občutno. Presenetljivi pa so bili rezultati, ko so hrani dodajali triptofan. Dosegli so skoraj popolno olajšanje in bolniki so se po enomesečni dieti znebili bolečin. Podobno so medicinski raziskovalci odkrili snov, ki pomaga pri potrtosti. Gre za tirozin, ki se nahaja v mnogih beljakovinah. Toda tudi tu ne velja najbolj neposredni način, saj zgolj z uživanjem beljakovinsko bogate hrane možgani še ne dobe zadosti tirozina. Je pač razmeroma redek in tako ga »spodrinejo« druge sestavine. Šele z uživanjem drugih hranilnih sestavin pride do veljave, čeprav je res, da imajo tudi s tem raziskovalci velike težave in se je izkazalo, da je še najbolje potrtost zdraviti kar s tabletami tirozina. Njihova odlična lastnost je v primerjavi z drugimi antidepre-sivnimi zdravili v tem, da jih ni mogoče predozirati. sto z istim imenom. Kip, ki je star tri tisoč let, visok osem metrov in težak 60 ton, so našli leta 1961. Bil je razlomljen na 40 delov, pa so ga pustili na mestu, kjer so ga izkopali. Lani so kip restavrirali, da bi ga lahko vključili v veliko razstavo, posvečeno Ramzesu II., ki bo potovala po Kanadi, ZDA in Nizozemskem. Za restavriranje granitnega kipa so porabili sto tisoč dolarjev, njegovo vrednost pa so ocenili na 1,5 milijona dolarjev. Organizatorji razstave iz Memphisa so že vnaprej prodali sto tisoč vstopnic, pričakujejo pa, da jo bo obiskalo pol milijona obiskovalcev. Denar, ki ga bodo zaslužili z njo, bodo namenili nadaljnjim arheološkim raziskavam starodavnega Egipta. Kepice tropskega »zlata« V raziskovalnih laboratorijih nemškega inštituta Max-Plank so se znašle bube tropskega metulja Euploea core. Vzrok? Te bube so zapredene v ovoj s čarobno lepim zlatim leskom, ki je buril domišljijo pustolovcev v džunglah ob ravniku. »Zlati« ovoj so opazovali pod elektronskim mikroskopom in v približno pet stotink milimetra debelem plašču so našteli več kot petsto plasti. Ugotovili so dve osnovni plasti, ki se menjata v določenem zaporedju; ena je plast.hitina (hitin se pojavlja kot glavna sestavina oklepov pri rakih in žuželkah ipd.), druga je vodna plast. Prav taka zgradba povzroča zlati lesk: svetlobni žarki padejo na zapredek, odbijajo se pod določenimi koti, nekateri pa se sploh ne odbijajo in posledica vsega tega je zlati sij. Lesk vsekakor obstaja in najbrž ga metulji ne uporabljajo samo zato, da bi se razlikovali od pomladnih »citrončkov« po naših zemljepisnih širinah. Zlato razkošje je koristno na dva načina: skriva, obenem pa zlati lesk svari morebitnega sovražnega požeruha. Zlato ogrinjalce premore namreč tudi strupene sestavine in noben lačen ptič ne pozoblje dvakrat te prikupne kepice. Potemtakem tudi ob ekvatorju velja, da ni vse zlato, kar se sveti. Arabski >Disneyland< Saudska Arabija bo kmalu dobila svoj »Disneyland«. Ker bi Saudijci radi pospešili razvoj domačega turizma in preprečili potovanja svojih državljanov v tujino, načrtuje pravkar ustanovljena Družba za rekreacijo izgradnjo zabaviščnega parka blizu črnomorskega pristanišča Džeda in turističnega serdišča v Riadu. Načrtovalci predvidevajo, da bosta oba objekta zgrajena do konca tega desetletja in ocenjujejo, da jih bosta stala 130 milijonov dolarjev. Načrt za saudski Disneyland je naredila neka italijanska družba, zasnovala pa ga je na domači saudski tradiciji. Del parka bo na primer posvečen legendarni osebi Sindbadu. SPOLNOST IN ZAPOSLENOST Raziskovalno središče za vprašanja spolnosti Masters in Johnson iz St. Loisa ima za seboj še eno raziskovalno študijo. Nedolgo tega so zaključili raziskovanje odnosov med zaposlenostjo žensk in doživljanjem orgazma, oziroma, kako je s temi zadevami pri ženskah, ki niso zaposlene, marveč ostajajo doma kot gospodinje. Za naše razmere slednje niso prav značilne, a si vseeno poglejmo nekaj zaključkov ameriških raziskovalcev spolnosti. Ugotovili so, da je stopnja spolnega poželenja precej večja pri gospodinjah kot pri zaposlenih ženskah. Po mnenju obeh znanih raziskovalcev spolnosti Williama Mastersa in Virginije Johnson je vzrok za to zelo preprost: delo gospodinje je monotono in spodbuja sanjarije in pobege v fantazijo. Fantazijski izleti pa se običajno vrte najprej in največ okrog spolnosti. Večje poželenje gospodinj pa ne pomeni, da jim je življenje tudi v resnici slajše. Masters in Johnsonova trdita na osnovi raziskovanj, da zaposlene ženske doživljajo dvakrat bolj pogosto vrhunec sladostrastja kot gospodinje. In navajata tudi razlog za to: zaposlene ženske imajo več možnosti izražanja lastne osebnosti in tako bolje razumejo sebe in svojega partnerja ter znajo uskladiti svoje in njegove želje ter potrebe. Za nameček pa še to odkritje: zakonci nezaposlenih žensk so pogosteje impotentni. Menda zato, ker njihove zakonske tovarišice redkeje doživijo orgazem, kar jih demotivira in pripelje do spolne nezmožnosti. Odkrili ostanke pradavnega gozda Debeli šrori, grčaste veje in list- ncirana, Ko je dolga tisočletja le- James Basinger ob štoru, ki je star kakšnih 45 milijonov let. •je, polzakopano v okolici teh drevesnih ostankov, jasno priča, da je na otoku Axela Heiberga nekoč rasel gost in velik gozd, katerega drevesa so se dvigala preko 30 metrov visoko. Nekoč. Danes je namreč pogled po otoku hudo pust: puščava z redkim mahovjem in tu in tam kakšno pritlikavo vrbo, visoko le nekaj decimetrov. Danes ne bi nihče niti v sanjah pričakoval, da bi kdaj lahko na tem otoku rasel pravi gozd. Pokrajina leži namreč le kakih tisoč kilometrov od severnega pola in že onkraj polarnega kroga. Razmere so preveč trde, da bi tako visoko na severu lahko raslo kaj drugega kot ma-hovje in najbolj trdoživa pritlikava drevesca. Pa vendar je bila nekoč pokrajina gozdnata. Kako je to mogoče? Paleobotanik (strokovnjak za pradavno rastlinje) James Basinger z univerze Saskatchewan pravi, da so drevesni ostanki na otoku Axela Heiberga v kanadski Arktiki stari preko 45 milijonov let. V tistih pradavnih časih pa je bilo podnebje na zemlji bolj toplo in je bila drevesna meja postavljena veliko višje proti severu, kot je dandanes. Kljub izjemni starosti drevesni ostanki niso okamenine. Kot razlaga Neil McMillan, kamnine niso zamenjale celične strukture lesa, marveč je ta postala mumi- žala pod arktično zemljo. »Posledica tega je, da je les ostal les. Lahko ga žagaš, lahko ga zakuriš,« zatrjuje McMillan. Te besede pa je potrdil tudi s tem, da si je med zadnjo raziskovalno odpravo skuhal čaj na ognju, v katerega je vrgel nekaj kosov pradavnega lesa. Odkritelj fosiliziranega gozda na otoku Axel Heiberg James Basinger pa pravi: »Tu lahko vidimo predzgodovinski gozd v pogojih rasti: kako razraščen je bil, kako so drevesa rasla, kako se je gozd obnavljal. Ta gozd nam daje boljše predstave o rastlinstvu na visokih geografskih širinah v tedanjem obdobju, o podnebju in okolju ter o odnosu med nekdanjimi in sedanjimi oblikami življenja v tem delu sveta.« Prvi, ki je odkril fosilni gozd, je bil pilot helikopterja Paul Tudge. Več let je prevažal znanstvene raziskovalce na odmaknjene točke kanadske Arktike. Leta 1985 pa je opazil grčaste veje po tleh. Kasneje se je na kraj žanimive najdbe vrnil in pristal v bližini. Pobral je nekaj fosilnih delov in jih odpeljal k strokovnjakom. James Basinger pa je takoj začel načrtovati raziskovalno odpravo, ki je krenila raziskovat pradavni gozd. Dobra dva tedna so zbirali vzorce lesa in prsti ter druge podatke. LASER PROTI KRIMINALU Čeprav v fantastičnih filmih in stripih vidimo laserje predvsem v uničujoči obliki, kot strašna orožja in uničevalna sredstva, pa so v resnici mnogo bolj prijazni in vsakdanje koristni. V medicini bi dandanes le stežka opravili vrsto najrazličnejših posegov, v številnih drugih uporabnih znanstvenih vejah bi bili brez laserjev kot brez metra, da o sodobni vesoljski tehnologiji sploh ne govorimo. Zanimivo pa je, da laser koristno služi tudi boju zoper kriminal. V kriminoloških laboratorijih v Lambethu blizu Londona so razvili prenosno lasersko napravo, s pomočjo katere odkrijejo doslej neodkrivljive stvari, kot so izbrisane črke, spremenjeni dokumenti, bančni čeki, potni listi in šibki prstni odtisi. Modri laserski žarek vse to z lahkoto odčita, ne da bi pri tem dokument ali reč, ki jo preiskuje, kakor koli poškodoval. Prav slednje se je dogajalo s klasičnimi kemijskimi raziskavami. Nova prenosna laserska naprava se je lani že na prvem preskusu, ko je šlo zares, odlično izkazala. Z njeno pomočjo so izsledili roparje, ki so oropali eno od londonskih bank. Laser je pretipal odvrženo potovalko enega od roparjev in na njej našel odtis njegovega naslova in imena. Kdove kdaj je ropar potovalko uporabil kot podlago, da je zapisal izdajalski naslov. Laser ga je prebral! Theresa Jane (20) iz Liverpoola je naturistka (to so tisti, ki jih lahko vidite poleti v Banovcih, če splezate na drevo). Pravi, da bo tudi njena poročna obleka samo tanka prozorna peča. Japonci so se odločili, da bodo zgradili čez Tokijski zaliv 3,5 kilometra dolg most, ki bo stal 150 bilijonov jenov. Na sliki je maketa mostu. STRAN 12 VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 za vsakogar nekaj 9 9 9 9 9 9 NA VAŠE VPRAŠANJE :::::; strokovni odgovor Napake, ki pokvarijo televizor Za strokovne delavce Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi imela naslednje vprašanje: Kaj pomeni to, da se bo pri izračunu pokojninske osnove upoštevalo zadnje leto dela in ne, kot je bilo do sedaj, predzadnje? Marija iz Beltinec Zavarovancu, kije uveljavil pravico do pokojnine do 31. 12. 1986, se je pokojnina odmerila od pokojninske osnove, izračunane ob upoštevanju mesečnega povprečja osebnih dohodkov, ki jih je dobil v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1. 1. 1966 in so zanj najugodnejša. Osebni dohodki iz prejšnjih let so se valorizirali glede na povprečje osebnih dohodkov iz leta pred zadnjim letom dela. Zavarovancu, ki mu je prenehalo delovno razmerje 31. 12. 1986 ali kasneje in uveljavi pravico do pokojnine 1. 1. 1987 ali kasneje po 25. čl. zveznega zakona, se pokojninska osnova izračuna ob upoštevanju osebnih dohodkov katerih koli zaporednih desetih let zavarovanja po 1. 1. 1966, ki pa se valorizirajo glede na gibanje povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike na povprečje osebnih dohodkov v zadnjem letu dela (šele potem, ko bodo znani uradni statistični podatki), s tem da se za odmero pokojninske osnove vzame v,obračun od 1. januarja 1987 25 % porasta povprečnih osebnih dohodkov v zadnjem letu dela, od 1. januarja 1988 50 %, od 1. januarja 1989 75 %, od 1. januarja 1990 pa 100 % tega porasta. Televizor, pravilno opremljen z ustrezno anteno, je, dokler dobro deluje, resnično »okno v svet«. Žal nam razne motnje dostikrat preprečijo, da bi zadovoljni spremljali slike na zaslonu in slišali, kar bi želeli slišati iz zvočnika. Če se sprejem poslabša, pa ne vemo, kaj je vzrok, svetujemo, da pustite televizor lepo pri miru in pokličete strokovnjaka, ki naj ugotovi, kje je napaka in kajje narobe. Želeli bi opozoriti na take napake, ki lahko televizor zelo pokvarijo, če ga takoj ne izklopimo. Predvsem: kadar opazite prek sredine zaslona namesto slike oz-, ko svetlo vodoravno črto ali celo piko v sredini, televizor takoj izklopite! Takrat se je pokvaril eden ali oba sestava, ki premikata elektronski žarek, in ta obtiči v sredini ali pa se premika le v levo in desno. To pa je preveč za svetlikajočo se plast, s katero je prevlečena notranja stran zaslona. Žarek jo v najkrajšem času »zažge« in tako ostane temna pika ali pa črta prek vse širine zaslona, ki je ni mogoče popraviti. Prav tako moramo televizor takoj izključiti, če se iz njega kadi, če zavohamo, da se v njem nekaj žge, oziroma če opazimo, da se preveč greje. Vračamo se k zdravilnim rastlinam Hlad omrtvi Kopriva za vitalnost Seme koprive je skozi stoletja preizkušeno zdravilno blago, ki postaja danes ponovno aktualno za znanstvene raziskave. Kopriva je rastlina, ki išče bližino človeka. Po svoji zgradbi in vonju ima veliko podobnosti z živalstvom in ljudmi. Značilnost koprive je visoka vsebnost klorofila. Na prvi pogled se povezanost klorofila in krvi ne opaža. Klorofil, »kri rastline«, se od človeške krvi razlikuje samo po tem, da namesto atoma železa vsebuje atome magnezija. Struktura obeh pa je enaka. Zaradi tega klorofil ugodno deluje na regeneracijo, prečiščevanje in ustavljanje krvi. Kopriva je bogata z železom, kalcijem, kalijem, magnezijem, žveplom, silicijem in drugimi mikrominerali. Kopriva vsebuje tudi specifično materijo, ki izziva pečenje. Gre za proteinski strup, ki je sestavljen iz histaminov. Ta lastnost koprive se koristi za lokalno zdravljenje revme. Seme koprive zori od srede avgusta do konca oktobra. Zrelo seme je bogato s sluzavo materijo, ki ugodno deluje na prostato in sečne kanale. V semenu je še tanin, ki dobro deluje na kožo. Kopriva je s svojim semenom edinstvena v rastlinskem svetu po vsebnosti fermenta sekretina, ki aktivno deluje na jetra in žolč. Žaradi tega so preparati iz semena koprive dobri za delovanje prebavil. V semenu koprive so tudi fitostimulini. Iz njih delajo fitoste-rol, ki je rastlinski hormon. Pri nas izdelujejo tonik vital, medicinsko vino, ki je menda dobro za krepitev vitalnih funkcij človeka. Eliksir bolečino Pri športnih poškodbah ali vnetnih revmatičnih procesih je hlad učinkovito blažilo. Žile se skrčijo, skozi tki-- vo se pretaka manj krvi, presnova postane počasna in vnetje tli. Poleg tega hlad blaži bolečino. Kadar si nategnete kito ali začutite bolečino v kolenu, sezite v zamrzovalnik, vzemite iz njega ledene kocke in jih stresite v rokavico za umivanje. Tri minute jih imejte na bolečem delu. Če vas bo zabolelo huje, led takoj odstranite. Jana RECEPT ZA VAS SPECIALNI BIFTEKI RADIO MURSKA SOBOTA Vsak petek v oddaji 21 232 Lestvica tega tedna: 5 NAJ 1. In the army now — Status Quo 2. True Colors — Cindy Lauper 3. Zelena dolina — Rendez Vous 4. Pod oknom sem stal — Don Juan 5. I wanna wake up with you — Boris Gardiner Goveji file narežemo na tri kose in na deski potolčemo. Posolimo, popopramo in namažemo z gorčico. Bifteke na maslu opečemo, da dobe lepo rjavkasto barvo. Zalijemo z vinom, dodamo ostanek gorčice in dušimo nekaj minut, seveda odvisno od tega, kako želimo imeti pečeno. Najboljši so bifteki, pečeni po angleško, to pomeni, da so v sredini še rožnate barve. Za prilogo ocvremo krompirček, obložimo pa jih z opečenimi paradižniki. Omako, ki je nastala pri dušenju iz gorčice, vina in mesnega soka, prelijemo prek mesa. Za jed potrebujemo: (za tri osebe) 50 dag očiščenega govejega fileja, 3 dag gorčice, pol limone, 2—3 dag majoneze, 50 dag krompirja, olje za cvrenje, 3 paradižnike, 3 dag masla, 1 del črnega vina, sol, poper. Lestvica nastaja s sodelovanjem hi-fi videostudia na Kidričevi 25, telefon 25 577, 69000 Murska Sobota. VAŠ PRIPIS Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1,69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj. Zelo pogosta nevščenost je prenizka ali previsoka napetost omrežja. Televizorji so po navadi narejeni za napetost 220 V in 50 Hz. Napetost omrežja pa se čez dan kar močno spreminja. Vse te težave precej ublaži in odpravi napetostni stabilizator, ki samodejno uravnava napetost, na katero priključimo televizor. Zdravljenje brez zdravil Namesto tablet Ste prehlajeni, vas boli glava ali zob? Za vsako bolezen je na obrazu »ustrezna točka«, pritisnite nanjo in bolje vam bo. Preskusite starodavno ljudsko modrost, kjjo moderna znanost priznava. Že dolgo je znano, da je obraz ogledalo vašega zdravja. Ponujamo vam kratek praktičen nasvet, ki naj vas pouči, kaj vam je in kako si lahko pomagate. Če so se vam na obrazu naredili mozolji, če imate sivo kožo, potem je nekaj narobe s prebavili. Rdečica okrog nosnic je znamenje, da je treba pogledati, kako vam delujeta vranica in slinavka. Kadar postane koža na obrazu groba, hrapava in izgubi prožnost, spodnje veke pa porde- Ce se mimo hiše pripelje avtomobil, ki ni opremljen s sestavnimi deli zoper radijske motnje, se na sliki prek vsega zaslona pokažejo kratke svetle vodoravne črtice. Te nastanejo zaradi isker na avtomobilskih svečicah. Ko se avto oddalji, »odpelje« s seboj tudi motnje. prsti čijo, je zelo verjetno, da ste dobili kronično vnetje mehurja. Včasih v takšnih primerih ali pa če vas boli glava, ni pametno hiteti z aspirini, raje si zmasirajte obraz. Masaža bioloških aktivnih točk in predelov obraza blagodejno vpliva na delo notranjih organov. Te važne točke pa so razporejene okoli oči, nosa, ust in ušes (oglejte si skico). Preden začnete masažo, si ogrejte roke. Najprej se samo dotaknite mesta, ki ga boste masira-, li, šele čez 2 sekundi ali tri pa se lotite posla. Tovrstna masaža se opravlja samo s kazalcem in sredincem. Na biološko aktivne predele obraza najbolje deluje vibracija: od 5 do 10 sekund tap-kajte s prstom po določeni točki! Zatem rahlo masirajte in ta ritem ponavljajte! Samo en primer je, ko sme masaža malo boleti, to pa je, kadar morate nekoga zbujati iz nezavesti in tedaj mu pritiskate po coni 4 in 8. V vseh drugih primerih je lahko rezultat prav nasproten od pričakovanega. Ce ste se prehladili, če vas obliva zona, si zmasirajte cone 2 in 7. Masaža nosne kosti s krožnimi gibi vam bo olajšala prehlad in glavobol, pomaga pa tudi pri utrujenih očeh. Če se vam oči hitro utrudijo, morate pa se učiti, čitati, vam strokovnjaki za »obrazno medicino« priporočajo, da sem in tja storite takole: tople prste si položite na veke in si nekaj minut masirajte zaprte oči! Toda pazite: pritisk mora biti tako lahen, da se ga komaj čuti. Masaža con 5, 6, 7, 9 in 10, ki so razporejene okoli oči, vam bo pomagala prestati vrtoglavico, glavobol in oči se vam bodo manj solzile. Cone 1 in 2, ki so okrog nosa, se masirajo tedaj, ko je oteženo dihanje skozi nos, pri alergijah in pri napadih astme. Če vam je obraz otekel, če vas boli zob, ali pa se vam je pojavil zobobol in imate motnje v govoru, si zmasirajte cone, ki so okrog ust, 3, 4 in 8! Poskusite, škoditi vam ne more, mnogim pa je že pomagalo. Skrajševanje krempljev Gojitelji ptic so čestokrat v skrbeh zaradi neznanih simptomov, zaradi katerih ptice zbolijo. Ptice težko hodijo, kremplji jim postajajo krhki in lomljivi, vse to pa povzroči poškodbo sklepov, pa tudi prelome kosti na nogah. Večina lastnikov ptic ne ve, da je vzrok teh obolenj skorajda banalen. Gre za del zelo potrebne nege kanarčkov, papig, golobov in drugih ptic, ki živijo v ujetništvu, za redno skrajševanje krempljev. Kremplji nenehno rastejo. Ptice jih v naravi brusijo, tega pa ne morejo storiti v kletkah. Včasih kremplji zrastejo za tri ali štirikrat več, kot bi bilo potrebno in predstavljajo veliko težavo za a — pravilno skrajševanje b in c — nepravilno skrajševanje ptice. Nepravilni kremplji posebno ovirajo starejše ptice. Ugotavlja se, da je nepravilna prehrana, v kateri nj dovolj vitaminov, mineralov in drugih hranljivih snovi, vzrok za prehitro rast krempljev. Pri nakupu kletke za ptice je potrebno misliti na to, da ptica potrebuje košček lesa, na katerem si bo lahko brusila kremplje. Te pa je potrebno pticam redno krajšati. Najbolje je z majhnimi kleščami za nohte. Na sliki je pravilno in nepravilno skrajševanje krempljev. SESTAVIL MARKO NAPAST PRIZORIŠČ! LETOŠNJE ZIMSKE OLIMPIADE SRBSKI PROSVE-TITELJ KARADŽIČ ŠPANSKI VELETOK OROŽNO ŽGANJE MESTO V JUŽNI FRANCIJI GRŠKI OTOK BOGOMILOM SORODNA SEKTA VRSTA KROMPIRJA STOLPEC ALI PREDE- LEK V ČASOPISU LEŠJE IZ ZBIRALNE IN RAZPR-SILNE LEČE AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE GLASBENO DELO MORSKI PTIČ AVTOMOBILSKA OZNAKA SARAJEVA OSJE GNEZDO GORA V ŠVICI MLETJE ANTON INGOLIČ POJAV PRI GORENJU RITUAL REKAt KI TEČE SKOZI PARIZ NEPOKRIT OSREDNJI PROSTOR RIM. HIŠE ZAŠČITENA GORSKA CVETICA NEKDANJI SLOVENSKI TEDNIK MOČNO RAZVE-JANA RASTLINA LUČAJ REKA V KENIJI LADJA ARGONAV- TOV IRIDIJ - ALAIN DELON DAVNA EVROPSKA PLEMENA, VIKINGI • ZLI DUH V IRANSKI MITOLOGIJI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: patrola, strateg, Italija, Hekla, or, Ital, psi, ete, AEG, Rok, telo, LT, O, Ado, O, levičar, omelika, Goce, TT. VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 13 križem kražem po naših šolah Prvi zvonček Včeraj sem šla v sadovnjak. Bil je deževen dan. Zagledala sem prvi zvonček. Utrgala sem ga. »To je znanilec pomladi«, sem pomislila. Bliža se pomlad. Stekla sem domov. Zvonček sem dala v vazo. Nekaj časa sem ga opazovala. Zdel se mi je čudovit. Se zjutraj, ko sem šla v šolo, sem ga pogledala. Bil je popolnoma odprt. Na ustnicah mi je zaigra! vesel nasmeh. Nataša Smodiš, 5. b OŠ Bakovci Sneženi mož Tam na polju mož stoji, v roki metlo drži. Na glavi pa lonec mu počen čepi. Namesto nosa korenček ima, z njim se baha, a ko sonce posije, od joka se razlije. Darja Flisar, 4. b OŠ Štefan Kuhar-Bojan, \ Puconci / Pust širokih ust — kdo si? — sem princeska, z dolgo srebrno brado in čudovitim klobukom, — sem metuljček citronček, rumen kakor sonček, — sem račka cepetačka, ki najraje po mlaki raca, — sem kraljična z zlato krono, visokimi petami in dobro voljo, — sem mucka, ki rada pri topli peči dremucka, — sem slavna kuharica, pečem najboljše krofe na svetu, lepo zapečene, ocvrte, rumene, — sem psička mala, ime mi je Kala, — sem mačka z dolgimi brki, podim miši in sem stražar v hiši, — sem dinarček zlat, potepam se rad, — sem čarovnica Vini, z metlo letam po planini. Zbrali člani književno-novinarskega krožka OS Bakovci ŽIVALI POZIMI Zima je čas, ko se narava obleče v novo obleko. Zima je tudi čas zimskega veselja. Otroci jo imajo zelo radi, ker se lahko sankajo, smučajo in delajo snežake. Živali si že pred zimo poiščejo zavetišča in ozimnico. Medvedu se na zimo ni potrebno posebno pripravljati, ker jo prespi. Za nekatere živali pa skrbijo lovci, ki jim prinašajo seno v krmišča in sol v solnice. Lovci imajo pozimi zelo dosti dela. Skrbijo pa tudi, da slučajno ne bi kaka žival poginila od prevelikega mraza. Nekatere ptice pred zimo odletijo v južne kraje, druge pa čez zimo ostanejo pri nas in čakajo, da jim kdo natrosi zrnja ali suhega kruha. Pred zimo je treba mlado drevje dobro zavarovati, da ne bi srne in druge živali uničile vršička, ker če se poškoduje vršiček, ni možnosti, da bi drevesce raslo v višino, ampak samo v širino. Lisica pa, kot je že vsem znano, zelo rada hodi po domačijah in krade kokoši in drugo perutnino, zato so kmetje nanjo zelo jezni. Ko se bliža pomlad, se sneg stali, ptice priletijo iz južnih krajev, živali, ki so zimo prespale, se prebudijo in tedaj se začne novo življenje. Branko Nemeš, 5. a OŠ Rogašovci NAS KULTURNI DAN Zaradi bližajočega se slovenskega kulturnega praznika smo tudi mi imeli v četrtek kulturni dan. Najprej smo imeli občni zbor ŠKUD. Izvolili smo nove člane izvršnega odbora in jim zaupali pomembno nalogo — namreč to, da bodo skrbeli za kulturo na naši šoli. Potem pa so nam prejšnji vodilni člani poročali o lanskem delovanju ŠKUD. Po malici je sledil nastop gojencev glasbene šole. Igrali so na razne inštrumente. Meni je bil najbolj všeč nastop tria harmonikarjev. Ti harmonikarji so bili učenci naše šole. Tudi drugi so igrali zelo dobro. Nato sta nam pela pevca prekmurskih ljudskih pesmi. Čas z njima nam je kar prehitro potekal. Pela sta nam predvsem šaljive pesmi, pri kate- rih smo se lahko nasmejali. Na koncu smo tudi mi z njima zapeli. Pri Dragici in Šandorju mi je bilo najbolj všeč to, da sta vsako pesem pokazala tudi z raznimi smešnimi gibi. Na naši šoli se je tega dne dogajalo še nekaj zelo pomembnega. Bili smo namreč prireditelji tekmovanja lutkarjev naše občine. Njihove lutke so bile narejene iz raznih materialov, kakor se je kdo pač znašel. Izmed štirih predstav, ki sem ji videla, mi je bila všeč igrica z naslovom: Meh za smeh. Pri tej. igrici pa me je motila velikost lutk. Saj je bila mama manjša od svojega sinčka. Dan je kar prehitro minil. Škoda, da niso taki dnevi bolj pogosti. Mateja Pavličič, b. b OŠ Stročja vas KOLINE Med počitnicami sem nekaj dni preživel pri dedku in babici. Babica ima prašiče, kokoši in psa. Pozimi, ko ji zmanjka že krompirja, pese in druge hrane, je konec dela in skrbi za prašičevo zdravje. Babica nas takrat povabi na domači praznik — koline. Tega dogodka se zelo veselim, ker takrat prideta tudi moj bratranec in sestrična. Tako smo v soboto zgodaj vstali in pripravili vse potrebno za koline. Ob osmih, ko je prišel mesar, je bil že na dvorišču mesarski stol in nekaj večje posode. Babica je s koruzo zvabila prašiča iz svinjaka in že so ga zgrabili očka, stric in dedek ter ga povlekli na stol. Mesar ga je hitro zaklal, da bi žival čim manj trpela, babica pa je lovila v posodo kri za krvavice. Ko je prašič zacvilil, smo se zbrali otroci in radovedno gledali mesarju pod roke. Kmalu je v kuhinji zacvrčalo najboljše meso, da se je povsod širil prijeten vonj. Mene je najbolj zanimalo, kako sta dedek in babica delala krvavice in mesene klobase. Bilo je zelo lepo in zvečer sem utrujen zaspal. Tako je minil en lep počitniški dan, ki mi bo še dolgo v spominu. Damjan Anželj, 3. b OŠ Tišina PIŠE IN RIŠE JELKO PETERNELJ »RDEČA JAVKA« Srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič V šoli smo praznovali slov, kulturni praznik. V goste smo povabili pisateljico Karolino Kolmanič. Ob devetih smo pričeli s proslavo. Tovariši so nam podelili bralne značke. Sledil je kratki kutlurni program, kjer so učenci recitirali Prešernove pesmi. Nato je učenka Ksenija prebrala odlomek iz knjige pisateljice Karoline Kolmanič. V intervjuju smo spoznali njeno življenjsko pot. V šoli je imela zelo strogega profesorja slovenščine, ki je odkril njeno nadarjenost do pisanja. Večkrat jo je pohyalil, kar ji je dajalo še večji navdih do dela. Napisala je mnogo lepih knjig za mladino in odrasle. Njene knjige tudi izdaja Pomurska založba. Zadnja knjiga, ki jo je napisala, je bila nagrajena. Pisateljica nam je prebrala tudi nekaj šaljivih zgodbic, ki jih je napisala za mladino. Nato smo jo tudi mi učenci lahko spraševali, kar nas je zanimalo. Mi, učenci, bi se ji morali oddolžiti s tem, da bi vsakdo izmed nas prebral vsaj eno izmed njenih čudovitih knjig. SIMONA HANŽEKOVIČ, 6. raz. OŠ Veržej PTIČJA GOSTIJA Imeli smo koline. Ker nismo mogli vsega naenkrat pospraviti, smo slanino dali na balkon, saj je bilo ravno prav mrzlo. Ko sem zjutraj vstala, sem pogledala na balkon. Kaj vidim! Slanina je bila skijuvana. Skrila sem se za zaveso in opazovala, katera ptica se bo prva'prikazala. Priletela je sinička. Sedla je na rob kadi, v kateri je bila slanina in si jo ogledovala, še prej pa je previdno pogledala na vse strani. Začela je kljuvati slanino. Priletele so še druge siničke in začela se je gostija. Čez čas je priletel kos. Sedel je na ograjo in opazoval gostijo, potem pa še se sam pridružil. Siničke so preplašene odskočile, ker pa ni kazal nobene sovražnosti, so nadaljevale pojedino. Ko je mama opazila luknje v slanini, se je najprej razburila, potem pa se veselo, nasmejala, saj se je spomnila, kako vesela bodo jutra čez nekaj tednov, ko nas bo prebujalo ptičje petje. V naslednjih dneh smo slanino stalili, velik kos pa sem obesila na ograjo, da lahko še naprej opazujem otičjo gostijo. Simona Pirc, 5. r., OS Kapela lek UpbOjiwa DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Ljubljana, Verovško-va 57 objavlja prosta dela in naloge gostinskih delavcev za določen čas od 1. 6. do 30. 9. 1987 v počitniškem domu LEK v Umagu GLAVNE KUHARICE IN DELAVKE V KUHINJI Ponujamo stimulativni osebni dohodek, brezplačno stanovanje in hrano. Prijave zbira kadrovsko-pravni sektor delovne organizacije Lek, Ljubljana, Verovškova 57, 8 dni od dneva objave. Podrobnejše informacije dobijo kandidati po telefonu 348 465. Komisija za delovna razmerja osnovne šole Štefan Kuhar-Bojan Puconci objavlja prosta dela in naloge — vzgojiteljice za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu). Pogoj: vzgojiteljica. Nastop dela: 10. 3. 1987. Rok prijave: 8 dni po objavi. ODREDBA O PRODAJI! 3. marca 1987 ob 10. uri bo v sobi št. 12 spodaj navedenega sodišča javna dražba nepremičnin 1/4 vi. št. 180 k. o. Murska Sobota s pare. št. 2557, hiša št. 15, gosp. posl, in dvor, velikost 4,48 ara, in pare. št. 2558, sadovnjak, v velikosti 2,13 ara. Cenilna vrednost in najmanjši ponudek znašata 2,347.329.— din. Temeljno sodišče v Murski Soboti, enota v M. Soboti, dne 17. 2. 1987 ~ CERTUS Maribor tozd F ~ T AVTOBUSNI PROMET _________= MURSKA SOBOTA = . Bakovska 29 Delavski svet tozda Avtobusni promet Murska Sobota Bakovska 29, razpisuje v skladu s statutom tozda za mandatno dobo 4 let prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZDA Za vodjo temeljne organizacije je lahko imenovana oseba, ki je ne omejuje 511. člen Zakona o združenem delu in izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. Da ima visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo organizacijske, tehniške, prometne ali ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj pri delih in opravilih s posebnimi pooblastili in odgovornostjo v gospodarstvu. 2. Da ima sposobnost organiziranja in vodenja. Kandidati naj vložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprtih kuvertah na naslov: CERTUS Maribor, TOZD AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29, »za razpisno komisijo«. Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. Na podlagi določil 89. člena Statuta tozda Elektro Gornja Radgona razpisuje delavski svet tozda Elektro Gornja Radgona dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let VODENJE TEHNIČNE SLUŽBE V TOZDU Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, samoupravnimi splošnimi akti in družbenim dogovorom, mora kandidat izpolnjevati' še naslednje: — visoka ali višja strokovna izobrazba .elektrotehniške smeri — energetik — 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj — izpolnjevanje pogojev s področja zakonodaje o investicijski gradnji Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo kandidati razpisni komisiji tozda Elektro Gornja Radgona, Lackova ul. 4, v 8 dneh po objavi razpisa. O izidu bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 8 dneh od _ sprejema sklepa o izbiri. STRAN 14 VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 šport -STRELSKA DRUŽINA NORŠINCf- PRVIČ TEKMOVALI IN POSTALI PRVAK Strelska družina Noršinci je bila ustanovljena leta 1957 in bo letos praznovala 30-letnico delovanja. Začetki delovanja so bili težavni, saj je bilo takrat strelišče samo v Murski Soboti, pa tudi materialne in kadrovske možnosti niso bile najboljše. Temu primerni so bili tudi rezultati. Pomemben premik za dejavnost strelske družine, in pa tudi prve tekmovalne uspehe pomeni montaža zračnega strelišča v starem gasilskem domu v Noršincih. Pod vodstvom takratnega predsednika Pintariča in trenerja Donše je bila članska ekipa SD Noršinci, ki je postala prvak v prvi republiški strelski ligi — vzhod. Stojijo od leve: Štefan Balaško, Branko Bukovec, Ljubo Špindler in Janez Horvat. vzgojena generacija pionirjev in mladincev, ki še danes kot člani uspešno tekmujejo. Prvi naslov občinskega prvaka so mladinci osvojili leta 1972, pionirji pa dve leti kasneje. Iz te generacije je prišel tudi prvi republiški naslov, ki ga je leta 1977 dosegel Franc Balaško. Drugi pomembnejši mejnik v kakovosti dela družine je zgraditev avtomatskega strelišča v Murski Soboti, na katerem od leta 1980 trenirajo in tekmujejo. Strelska družina Noršinci tekmuje v vseh šestih starostnih kategorijah. Vzgajajo lastne kadre, hkrati pa v družini tudi združujejo najboljše strelce iz drugih strelskih družin. Rezultat take politike dela je osvojitev naslova republiškega prvaka pri mladinkah leta 1984 in več vidnih uspehov v ostalih kategorijah. V zadnjih letih je strelska družina Noršinci po- STRELSTVO Odločilna zmaga Noršinec V zadnjem kolu tekmovanja prve republiške strelske lige — vzhod je ekipa Noršinec v odlo čilnem srečanju za prvo mesto premagala ekipo Rudarja iz Hrastnika s 1461:1455 krogov. Strelci Noršinec so zadeli naslednjo število krogov: Horvat 368, Špindler 367, Balaško 365 in Bukovec 361 krogov. Ekipa Noršinec je tako postala prvak in se uvrstila v sklepni del tekmovanja, kjer bosta za naslov prvaka Slovenije sodelovali po dve najboljši ekipi iz vsake skupine. TRETJE MESTO MURI Končano je bito zadnje koto tekmovanja v drugi republiški strelski ligi — sever, kjer tekmuje pet pomurskih ekip. Tokrat so bili uspešni strelci Mure, ki so v pomurskem derbiju premagali ekipo Štefana Kovača iz Turnišča s 1442:1405 krogov. Posamezniki so zadeli naslednje število krogov: F. Balaško 365, V; Horvat 364, Dundek 358, Šiftar 355 za Muro ter Markoja 356, Kuro-nja 351, Koren 350 in Jerebic 348 za Turnišče. Impol iz Slovenske Bistrice je premagal Panonijo iz Murske Sobote s 1439:1428 krogov. Za Panonijo so tekmovali: Donša, 363, Karo, 358, Kovačič, 354 in Turner, 353 kroge. Kovinar z Mute je nepričakovano premagal ekipo Koloman Flisar V Lendavi zmagal Kuronja Občinska strelska zveza Lendava je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za občinsko zlato puščico. Sodelovalo je 18 strelcev, ki so izpolnili normo na družinskih tekmovanjih. Zmagal je Roman Kuronja s 523 krogi in tako osvojil občinsko zlato puščico. Drugi je bil Stanko Jerebic s 522, tretji pa Franc Koren s_518 krogi. Vsi so člani SD Štefan Kovač Turnišče in bodo sodelovali na rejniškem tekmovanju v Murski Soboti. ' ' eP stala ena najboljših strelskih družin v Sloveniji. Svoj največji uspeh so strelci iz Noršinec dosegli prav v letošnjem letu, ko so prvič sodelovali v prvi republiški ligi — vzhod in postali prvak. Tretje mesto so zasedli na spominskem tekmovanju A. Krivca v Postojni in drugo mesto na tekmovanju za pokal Mure, kjer so sodelovale najmočnejše ekipe iz Slovenije. Sicer pa so zasedli prvo mesto tudi v pomurski ligi ter osvojili več občinskih in območnih naslovov. Uspešno pa sodelujejo tudi v dopisni strelski ligi Sto venije, saj so se kar štiri njihove ekipe uvrstile v sklepni del tekmovanja. Za dosežene uspehe tekmovalcev in tekmovalk strelske družine Noršinci ima levji delež strokovni vodja in tekmovalec Karel Turner, ki je gonilna sila. V letošnji sezoni pa jih še čakajo pomembna tekmovanja — republiško in državno prvenstvo z zračno puško ter tekmovanja z malokalibrskim in vojaškim orožjem. Tudi na teh tekmovanjih si želijo čimboljše rezultate ter dobro sodelovanje z vsemi strelskimi družinami. Nameravajo si tudi izpopolniti opremo. Njihova največja želja pa je, da bi čimprej dogradili nov gasilski dom v Noršincih in da bi potem lahko v starem domu montirali avtomatsko strelišče ter še naprej uspešno vzgajali mlade strelce in strelke. Feri Maučec Noršinci se bodo najprej pomerili s Škofjo Loko, druga polfinala pa sta Panovec (Nova Gorica) in Rudar (Hrastnik). Ekipa Ljutomera je izpadla iz lige. NORŠINCI 9 8 0 1 13215 16 Hrastnik 9 7 0 2 13160 14 AM. Maribor 9 6 0 3 13212 12 Celje Štore 9 9 5 4 0 4 13139 10 8 0 5 13150 Hotinja vas 9 4 0 5 13049 8 Sl. Gradec 9 4 0 5 13032 8 Ruše 9 3 0 6 13078 6 Žalec 9 3 0 6 13029 6 LJUTOMER 9 1 0 8 12962 2 s Tišine s 1436:1430 krogov. Posamezni strelci Tišine pa so dosegli naslednje število krogov: Gi-der 363, Pertoci 362, S. Flegar 360 in Števanec 345 krogov. V višje tekmovanje se je uvrstila ekipa Impola, vrača se Ljutomer, ki je izpadel iz prve republiške lige, Ekipa Štefana Kovača iz Turnišča pa je izpadla iz druge lige. Impol 9 9 0 0 12968 18 BK Maribor 9 7 0 2 12974 14 MURA 9 6 0 3 12924 12 PANONIJA 9 5 0 4 12833 10 TIŠINA 9 5 0 4 12818 10 Muta 9 4 0 5 12814 8 VIDEM 9 3 0 6 12683 6 Ptuj 9 3 0 6 12682 6 Ormož 9 3 0 6 12381 6 TURNIŠČE 9 0 0 9 10651 0 KOLESARSTVO Najboljši Robi Ferčak Kolesarska sekcija Partizana Tišina je pripravila pomursko prvenstvo v ciklokrosu, na katerem so razen Škrabana sodelovali vsi kolesarji Pomurja. Med pionirji je zmagal Simon Šooš pred Horvatom in J. Gombocem. V absolutni kategoriji pa je zmagal Robi Ferčak pred Dušanom Hajdinjakom in Robijem Šoošem. -NOGOMET--------------- Nafta :Mura 2:3 V okviru priprav za spomladanski del tekmovanja sta pomurska nogometna ligaša odigrala prijateljsko tekmo v Lendavi. Zmagala je Mura z goli Gaborja, Jančarja in Škaliča. Za Nafto pa sta bila strelca Savič in Bogdan. Sodil je Pahor iz Lendave. Povratno srečanje bo v nedeljo v Murski Soboti. -ROKOMET--------------- Branik: Bakovci 25:25 V prijateljski tekmi sta se pomerili najboljši ekipi v drugi republiški ligi — vzhod. Srečanje se je končalo brez odločitve. Najboljši strelci pri Bakovcih: Smodiš in Š. Lovenjak po 6, A. Lovenjak 4 in Koželj 3. — NAMIZNI TENIS-------- Pokal Cvenu ZTKO Ljutomer je organizirala pokalno tekmovanje v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo šest ekip iz občine Ljutomer. Rezultati: Partizan :Cven II 5:2, Cven I:Kamenščak 5:2 in Cven I:Kamenščak 5:2. Pokal je osvojila prva ekipa Cvena, za katero so igrali Vargazon, Žunič in Nemec. s. žunič Kamenščak ali Cven Sklenjeno je bito tekmovanje v prvi in drugi občinski namiznoteniški ligi Ljutomer. V prvi občinski ligi prvak še ni znan, saj sta ekipi Kamenščaka in Cvena zbrali enako število točk in bosta morali za naslov prvaka odigrati tretje srečanje. Najuspešnejši igralec je bil Milan Ficko, ki je dosegel 15 zmag in dvakrat izgubil. Sledijo: S. Zunič 7/2, T. Ficko 12/4, Vargazon 10/4 itn. V drugi občinski namiznoteniški ligi Ljutomer pa je brez poraza zasedla prvo mesto druga ekipa Cvena. Najboljši igralec v ligi ie bil Z. Žunič 12/1. L ONTL Kamenščak 6 4 2 24:19 8 Cven 6 4 2 23:22 8 Partizan 6 3 3 24:18 6 Branoslavci II. ONTL 6 1 5 16:28 2 Cven II 6 6 0 30:5 12 ŠŠD Cven 6 3 3 19:21 6 Razkrižje 6 3 3 20:23 6 Partizan II 6 0 6 10:30 0 S. Žunič —KOŠARKA--------------- Občinska košarkarska liga Pomurska košarkarska zveza Murska Sobota bo organizirala letno občinsko ligo, ki naj bi bila tudi v naslednjih letih. Ekipe, ki želijo sodelovati v tekmovanju, se morajo prijaviti najkasneje do 15, marca 1987 na naslov: Pomurska košarkarska zveza, Murska Sobota, Mladinska 3. -STRELSTVO —----------- Občinska zlata puščica Bukovcu V Murski Soboti je bito občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za zlato puščico, ki' ga je pripravila Občinska strelska zveza Murska Sobota. .Sodelovalo je 39 strelcev iz 42 družin, ki so izpolnili normo na družinskih tekmovanjih. Zmagal je Branko Bukovec s 554 krogi pred Štefanom Balaškom, 550, Ljubom Špindlerjem (vsi Noršinci), 550, Simonom Flegarjem, 550 in Francem Giderjem (oba Tišina), 549 krogov. Normo za območno tekmovanje je izpolnilo 29 strelcev. F. Matko KEGLJANJE Zmaga Radenske v Mariboru V devetem kolu tekmovanja v republiški moški kegljaški ligi je Radenska v Mariboru premagala Konstruktorja s 5090:5086 podrtih kegljev. Najuspešnejši v ekipi Radenske je bil Hari Steržaj, ki je podrl 937 kegljev, pred Mirom Steržajem, 923, Drvaričem, 823, Horvatom, 817, Kovačičem, 805 in Mundjarjem, 784 podrtih kegljev. Radenska, ki je z 8 točkami na petem mestu, igra v naslednjem kolu doma z drugouvrščeno ekipo Tekstine iz Ajdovščine. ODBOJKA Ljutomer zmagal v Hočah V enajstem kolu tekmovanja republiške moške odbojkarske lige — vzhod je od pomurskih li-gašev zmagal le Ljutomer, ki je v Hočah po ogorčeni borbi premagal domači Partizan s 3:1. Radenci so nepričakovano izgubili z drugo ekipo Šempetra z 2:3, Pomurje iz Murske Sobote pa je po pričakovanju izgubilo v Vuzenici z 0:3. V tekmovanju druge republiške odbojkarske lige za ženske — vzhodna skupina je Kamnica premagala Pomurje s 3:0. — KOŠARKA-------------- Pomurski derbi dobilo Pomurje V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Metalservisa Pomurje gostila ljubljanski Slovan. Ljubljančanke so bile boljši nasprotnik in zasluženo zmagale z 61:52. Mlade Sobočanke so bile v prvem delu enakovreden tekmec gostjam, medtem ko so v nadaljevanju nekoliko popustile. V ekipi Pomurja se je poznala odsotnost Korenove, poškodovana pa je igrala tudi Kosijeva. Strelke: Kosijeva 19, Kuharičeva 10, Kolarjeva 8, Geričeva 7, Droži-nova 6 in Borčeva 2. V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige — vzhod pa sta se v Murski Soboti pomerila pomurska ligaša Pomurje in Radgona. Srečanje, ki je bito zanimivo, se je končalo z zmago Sobočanov s 110:103. Koše za zmagovalno ekipo so dosegli: Juteršnik 35, Klemar 32, Tušar 16, Banič 15, Rajbar 10, Kerčmar 2. Za Radgono pa so bili uspešni: Fridau 22, Sakovič 21, Roškar 19, Štihec 12, Dokl 11, Kumer in Škof po 6, Horvat 4 in Nekrep 2. PREMISLEK—------------------- Rešitev naj bo takšna, da bo v prid invalidom Šport in rekreacija sta izredno velikega pomena za zdravje, delovno sposobnost in dobro počutje na vseh, še posebno pa za vse vrste invalidnih oseb, saj rekreacija prinaša človeku neposredno zadoščenje pri udeležbi v kaki svobodno izbrani razvedrilni aktivnosti. To je bil tudi motiv, da so že pred leti v okviru društev invalidov Slovenije ustanovili komisije ali društva za šport in rekreacijo invalidov. Tudi v Društvu invalidov Murska Sobota je bila najprej ustanovljena komisija za šport in rekreacijo, natanko pred sedmimi leti pa so v Murski Soboti ustanovili Društvo za rekreacijo in šport invalidov Sobota: Slednje se je uveljavilo kot dober organizator in usmerjevalec razvoja športne in rekreativne dejavnosti ne samo v soboški občini in republiki, temveč širše. Društvo invalidov Murska Sobota pa se je ukvarjalo z ostalo problematiko invalidov, organiziralo izlete in srečanja. Žal pa so se že pred leti odnosi med društvoma skalili tako daleč, da so pri Društvu invalidov v Murski Soboti ponovno ustanovili komisijo za šport in rekreacijo, ki se je začela ukvarjati z isto dejavnostjo kot Društvo za rekreacijo in šport invalidov Sobota. Nesoglasja in obtožbe pa so se stopnjevala tako daleč, da so problem začeli reševati na Koordinacijskem odboru za društva in družbene dejavnosti pri OK SZDL v Murski Soboti, kjer pa na dveh shodih niso našli rešitve, niti opredelitve, temveč so prepustili odločitev o nosilcu športnorekreati-vne dejavnosti invalidov v soboški občini društvoma, četudi je bilo jasno, da sami ne bosta našli skupnega jezika. Nato se je reševanja problema lotila ZTKO Murska Sobota, ki je sklicala širši razgovor in povabila predstavnike obeh društev, kot tudi druge dejavnike, ki bi morali prispevati delež k razrešitvi problema. Žal pa se razgovora nista udeležila predstavnika Zveze društev invalidov Slovenije in občinske konference SZDL Murska Sobota, ki sta prva poklicana in dolžna sodelovati pri reševanju problema. Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki Dl, DRŠI, ZTKO in Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije, kljub nekaterim dobrim sugestijam, da je problem treba rešiti tako, da ne bo trpela športnorekreativna dejavnost invalidov v soboški občini, predstavnika društev nista našla soglasja. Naposled pa je bil vendarle dosežen delni sporazum, ki pa je vprašljiv. To je, da bi Društvo invalidov Murska Sobota sklicalo skupni pogovor obeh izvršnih odborov, na katerem bi se dogovorili o prihodnjem nosilcu športnorekreativne dejavnosti invalidov v soboški občini. Če pa tudi tokrat ne bo mogoče najti izhoda — odločitev bi vsekakor morala biti takšna, da bo v korist vseh vrst invalidov — pa bi SZDL morala'razmišljati o kadrovskih spremembah. \ Feri Maučec ŠAH Režonja in Kos prvaka Radenske Pomurja Sklenjeno je bito letošnje odprto prvenstvo ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote, ki je bito zelo zanimivo. Prvaka sta postala Štefan Režonja in Alojz Kos, ki sta zbrala enako število točk. Na februarskem hitropoteznem turnirju za pionirje in pionirke, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomurje, je sodelovalo 18 tekmovalcev in tekmovalk. Presenetljivo je zmagala Mirica Marič pred Alen Klemen, Katarino Marič, Jerebicem, Kramarjem, Klavdijo Časar, Petrom Ke-lemenom, Kohkom, Sandro Mer-tuk in Lainščakom. Naslednji hitropotezni turnir bo 12. marca 1987 ob 16.30 v klubskih prostorih Diane v Murski Soboti. Začel se je turnir med »starimi in mladimi« šahisti Radenske Pomurja iz Murske Sobote. Rezultati prvega kola — D. Hari:A. Kuhar 1:0, Gaber:Benko 1:0, Bolčič:Nerat remi, Režonja:B. Kovač 0:1, A. Kos:Gabor remi in B. Hari:I. Kos 1:0. Zmagali so starejši šahisti s 4:2. ŠAH Prva KS Ali Kardoš Murska Sobota Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je organiziralo občinsko prvenstva krajevnih skupnosti v šahu. Sodelovalo je sedem ekip, ki se štele po štiri člane. Največ uspeha so imeli šahisti KS Alija Kardoša iz Murske Sobote, ki so z 19/očkami prepričljivo zasedli prvo mesto in osvojili naslov prvaka soboške občine. Druga je bila KS Puconci s 16 točkami, sledijo: Brezovci, 15,5 Ižakovci, 11,5, Rogašovci, 11, Zenkovci, 6, in Prosečka vas, 5,5 točke. -— Šn tna-Nafta Lendava-------------------------- Prireditve ob dnevu rudarjev Športno društvo Ina—Nafta iz Lendave, ki je zelo delavno, je že začelo s športnimi tekmovanji, ki so posvečene letošnjemu prazniku dneva rudarjev. Tekmovanja v košarki, rokometu, nogometu, namiznem tenisu in pikadu bodo potekala v telovadnici osnovne šole, kegljalci bodo tekmovali na kegljišču Rudarja v Lendavi, strelci na občinskem strelišču, šahisti v prostorih kluba, ribiči pa v gramoznici v Petišovcih. Rezultate tekmovanj bodo razglasili na srečanju ob dnevu rudarjev v dvorani Ina-Nafte v Lendavi. j. Žerdin — NAMIZNI TENIS-------------------------------— LE TRETJE MESTO Na republiškem ekipnem mladinskem prvenstvu, kfije bito na Jesenicah, na njem pa je sodelovalo vseh 12 ekip, Sobočanom ni uspelo ubraniti lanskega naslova, čeprav so bili tudi tokrat prvi favoriti, saj je treba povedati, da je ta generacija pred tremi leti zanesljivo osvojila naslov republiškega in državnega pionirskega prvaka. Tokrat so osvojili le tretje mesto, saj je bila ekipa slabo pripravljena na to prvenstvo in je igrala izredno slabo, tako da si kaj več kot tretjega mesta tudi ni zaslužila, kar pa je bito sicer dovolj za uvrstitev na državno prvenstvo. V predtekmovalni skupini Sobočani — Kuzma, Unger, Žitek, Fridrih — niso imeli težav, v finalni skupini pa so presenetljivo izgubili z Mariborom in nepričakovano z Olimpijo. Igralci so dosegli naslednje rezultate: Kuzma 9:2, Unger 8:3, Fridrih 2:0, Žitek 3:5. Druga ekipa — Ori, Gerendaj, Smodiš, Rihtarič — je osvojila dobro 6. mesto, kar je uspeh za to mlado ekipo, z naslednjimi rezultati igralcev: Oori 7:6, Gerendaj 6:3, Rihtarič 4:0, Smodiš 2:7. Rezultati — predtekmovanje: SOBOTA I — Maribor II 5:0, Jesenice 5:0, Olimpija II 5:0; SOBOTA II — Fužinar 5:0, Novo mesto 5:1, Olimpija I 2:5; finale 1,—3. mesto: SOBOTA I — Maribor 3:5, Olimpija I 4:5; finale 4.-6. mesto: SOBOTA II — Kočevje 2:5, Olimpija II 4:5. M. U. P0MURCI USPEŠNI Regijsko prvenstvo ŠŠD za učence in učenke, ki je bilo na Ravnah, je pomurskim predstavnikov prineslo veliko uspeha, saj so pri učencih osvojili vsa prva mesta, poleg tega pa se jih je največ uvrstilo na republiško prvenstvo. V ekipni konkurenci je zmagala prva ekipa OV1ZA (Fridrih, Ori, Gerendaj), druga ekipa je osvojila tretje mesto, prav tako pa tudi tretje mesto ekipa učenk OVIZA. Pri učencih je zmagal Fridrih pred Orijem, tretje mesto je osvojil Rihtarič iz Radenec, med osmerico sta se uvrstila Smodiš in Gerendaj ter Breznikova. V dvojicah sta slavila lanska republiška pionirska prvaka, dvojica Fridrih— Gerendaj, pred letošnjima prvakoma, dvojico Ori—Rihtarič, tretje mesto pa je osvojila dvojica Smodiš—Županek, pri učenkah pa dvojica Breznik—Korošec. M. U. Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote, ki tekmujejo v drugi republiški ligi — vzhod. Foto: F. Maučec VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 15 Naši kraji in ljudje V Cezanjevcih bo marca referendum KRAJEVNA SKUPNOST TURNIŠČE Ponovoletno zatišje je vsaj v Cezanjevcih zelo varljivo. Pravzaprav zatišja sploh ni bilo, saj ie od lanskega septembra v tej vasici ob vznožju Kamenščaka in v bližini Ljutomera ropotajo ' gradbeni stroji in pridni delavci gradijo prizidek k osnovni šoli Janko Ribič. Ta gradnja je v bistvu uresničevanje občinskega referendumskega programa v šolstvu. Čeprav je bilo pri gradnji, pravzaprav pri financiranju, nekaj nejasnosti, pa se le-te sedaj razčiščujejo in občinska izobraževalna skupnost bo. v kratkem pripravila podrobnejše pojasnilo o celotni gradnji. V krajevni skupnosti Ceza-njevci so imeli tudi javne razprave o programu samoprispevka, ki naj bi ga z referendumom sprejeli marca, O pripravah in Matija Kavčič (predsednik sveta KS Cezanjevci): O sedanjem predlogu referendumskega programa v KS Cezanjevci, smo že veliko razpravljali, glavno delo pa nas čaka na zborih krajanov, kjer bodo naši krajani povedali ali jih orogram zanima, ali ne. >sebini programa smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Cezanjevci, Matijo Kavčičem, ki je štirinajst dni pred tem odložil funkcijo predsednika KK SZDL, tako da je med najprimernejšimi sogovorniki o tej temi. »Na predsedstvu KK SZDL smo pripravili oz. začeli s pripravo novega referendumskega programa za celotno krajevno skupnost. Te dni namreč poteče dodatni občinski samoprispevek, in ker smo znak ki vam daj© GARANCIJO kvalitete ***•*•*.$ IZOLACIJE SERVIS PTUJ SLAVKO FURMAN - PTUJ pri železniški postaji HAJDINA rasli modiniovdiiovii Mah? ZA OSHOVO OHIŠJA DAJEMO TRIUTN© GARANCUQ vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE tudi v sedanjem občinskem samoprispevku, ki smo ga občani sprejeli minulo leti,-zajeti v cestnem programu, pri tem pa moramo sodelovati z 20-odstotno udeležbo, smo bili prisiljeni začeti z aktivnostmi za uvedbo samoprispevka.« V tem samoprispevku, ki ga pripravljate, pa ne bodo zajete samo ceste? »Ne, približno 63 odstotkov bo namenjenih cestam, 10 odstotkov zbranega denarja bomo namenili obnavljanju krajevnih cest, 10 odstotkov bo namenjenih programom gasilskih društev, 7 odstotkov pa za ureditev prostorov krajevne skupnosti. Povedati moram namreč, da v naši krajevni skupnosti še nimamo urejenih prostorov za delo in delovanje krajevne skupnosti in njenih organov.« Omenili ste dvojne ceste? »Tako je. Omenjenih 63 odstotkov bo namenjenih za preplastitev in asfaltiranje cest, ki so v občinskem referendumskem programu, drugih deset odstotkov pa bo namenjenih urejevanju krajevnih cest, ki niso zajete v programu, vendar pa jih moramo urejevati in vzdrževati.« Seveda pa morajo besedo o predlogu referendumskega programa povedati tudi krajam? »Tako je. Ta program, ki smo ga pripravili, bo šel v javno razpravo. Organizirali bomo štiri zbore krajanov, kot je to že nava- TUDI V KRIŽEVCIH TOPLICE? V okviru obiskov predstavnikov občinske konference SZDL Murska Sobota in drugih, katerih dejavnost je na ta ali oni način povezana s krajevno skupnostjo, je bila pred časom javna razprava o problemih in načrtih tudi v krajevni skupnosti Križevci na Goričkem. O tem smo na kratko že poročali, v današnjem zapisu pa bomo o posameznih temah skušali narediti nekoliko podrobnejšo sliko stanja. LJUDJE ODHAJAJO Zaradi neugodne zemljepisne lege in dokaj slabe prometne povezanosti z občinskim središčem je krajevna skupnost Križevci v razvoju zaostajala. Ce ne bi bilo tako, se ljudje ne bi tako množično izseljevali. Samo v zadnjih petih letih seje število prebivalcev zmanjšalo od 1340 na 1014. Od petih naselij, ki spadajo v krajevno skupnost, najbolj upada število ljudi v Panovcih in na Kukeču. Marsikje pa je že četrtina prebivalcev starejših od 60 let. (Da v Panovcih že skoraj 20 let niso dobili novorojenčka, smo že pisali.). Med neugodnimi kazalci je tudi 11 odstotkov zdomcev. Slika pa bi bila prav gotovo še slabša, če ne bi v Križevcih odprli proizvodnega obrata tovarne Pletilstvo iz Prosenjako-vec. Letos je predvidena razširitev obrata, tako da bodo nekateri spet dobili zaposlitev doma. JIH BODO ZADRŽALE CESTE? In katere razvojne korake nameravajo (bi bilo potrebno) še storiti v križevski krajevni skupnosti? Na omenjeni javni razpravi so najbolj ,pritiskali’ zaradi posodabljanja cest. Skozi naselje Križevci je medtem že asfaltiran odsek glavne ceste v dolžini okrog 1,2 kilometra, zdaj pa si bodo prizadevali, da bi asfalt podaljšali še do narodnostno Prizidek k osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih je že pod streho in učenci bodo kmalu, verjetno že z novim šolskim letom, sledili pouku v novih sodobnih kabinetih (seveda ne vsi) in novi večnamenski telovadnici, kjer bodo svoj kotiček našli tudi cezanjevski kulturniki in drugi. da in tradicija. Razprave bodo v Cezanjevcih, Vogričevcih, na Zgornjem Kamenščaku in Vida-novcih (ena javna razprava) ter Branoslavcih. Omenjeni program so že prerešetali na vaških odborih in pripombe so zajete v sedanjem predlogu, tako da menim, da na javnih razpravah ne bo kakšnih večjih dodatnih sprememb. Seveda pa bomo vse konkretne in tehtne predloge upoštevali.« Ko bo javna razprava strnjena, pa se bodo začele priprave na re mešanega naselja Domanjševci (okrog 2,4 kilometra). Cestnih potreb, problemov in želja pa imajo še kar precej. Kot so se dogovarjali, pa naj bi že letos Tu so leta 1962, kot nam je pokazal predsednik sveta KS Križevci Elemir Hari, iskali nafto, privrela pa je topla voda. Zdaj je vrelec začepljen. Ali bodo kdaj tudi pri njih uredili toplice? opravili najnujnejša dela na odseku Križevci —Moščanci. Gre za Kokotov breg, ki je prestrm, zato ga bodo nekoliko znižali. Domačini iz Križevec, Domanjševec, Kuštanovec, Košarovec in Moščanec bodo s traktorji prevažali material, cestno podjetje pa bo dalo potreben stroj za kopanje in nakla ferendum. Kdaj pa bo? »Če bo šlo vse po načrtih, naj bi referendum izvedli čez približno mesec, torej sredi marca. Do takrat pa nas čaka seveda še veliko dela.« Aktivnosti v krajevni skupnosti Cezanjevci torej skoraj nikoli ne prenehajo. Krajani se seveda zavedajo, da so bolj ali manj odvisni od tega, kar si zgradijo sami, kar sami plačajo. Uspehi, ki so jih dosegli, pa jih seveda motivirajo za nadaljnje delo. Dušan Loparnik danje. Po tej cesti je iz Križevec za okrog 9 kilometrov bliže do Murske Sobote, kot če morajo potovati skozi Gornje Petrovče, do kamor je speljana asfaltna cesta. CENTRALA IZ KRIŽEVEC V KRIŽEVCE V Križevcih in Domanjšev-cih so že pred dvema letoma zgradili omrežje za razširitev telefonije. Toda na telefon še vedno čaka 64 novih naročni kov, ker podjetje za ptt promet iz Murske Sobote v Križevcih ni uspelo urediti nove telefonske centrale. Zdaj vse kaže, da bodo dobili v kratkem v Križevce na Goričkem 100-števil-čno centralo iz Križevec pri Ljutomeru. Zanimivo naključje, mar ne? Za telefon se je prijavilo tudi 10 naročnikov iz VSE ZA ŠOLO Občani krajevne skupnosti Turnišče, kamor se še vključujejo Renkovčani, Gomiličani in Ne-deličani, imajo v tem času najvišji odstotek krajevnih samoprispevkov, saj ti v posameznih naseljih znašajo od 3 do 3,5 odstotka, poleg tega pa še plačujejo 1-odstotni občinski samoprispevek. Obremenitve so torej visoke, vendar so se zanje zavestno odločili, saj se zavedajo, da brez osebne pomoči ne bodo napredovali. Tako so namenili lani v Turnišču precej sredstev za raziskave in pridobitev zemljišča in dokumentacije za novo vodovodno zajetje, saj v starem vodnjaku, ki oskrbuje naselje, voda ni več primerna, poleg tega pa je je premalo. Kraj se namreč nenehno širi z novimi gospodinjstvi. V Renkovcih so denar v glavnem porabili za urejanje va-ško-gasilskega doma, v katerem pa bo treba dokončno urediti še električno in vodovodno napeljavo. V Gomilici so asfaltirali nekaj sto metrov cest, sicer pa se pripravljajo na gradnjo nove mrliške vežice. V Nedelici so lani z asfaltom prevlekli kar 17 tisoč kvadratnih metrov cest, kar jih je stalo 110 milijonov dinarjev, ki so jih nekaj zbrali z rednim krajevnim samoprispevkom, veliko več pa z neposrednimi prispevki občanov. K pocenitvi moderni- Košarovec, 11 s Kukeča in okrog 15 iz Ivanovec, ki sicer spadajo v krajevno skupnost Ratkovci. V Panovcih pa zaenkrat, tako kot ni novorojenčkov, tudi ni interesentov za telefon. SLAB VIDEZ TRGOVINE Zdelo se je, da imajo v Križevcih dobro razvito trgovino, kajti celo Jeklotehna ima tamkaj svoio enoto. Z njo so res še kar zadovoljni, čeprav menijo, da bi lahko imela več tehničnega blaga, drugače pa je s Potrošnikovo poslovalnico Preskrba, ki ima zunaj in znotraj slab videz, pa tudi založena m dovolj. Zato pričakujejo, da bo trgovsko podjetje Potrošnik čim prej poskrbelo za obnovo fasade in preureditev lokala v samopostrežno trgovino. TOPEL VRELEC ZAČEPLJEN V zadnjem času imajo v krajevni skupnosti Križevci upe za hitrejši razvoj tudi na račun razvoja turizma. Za lov in ribištvo imajo že možnosti, še več pa bi dosegli, če bi začeli izkoriščati vrtino SAL I pri Križev,-cih, kjer so leta 1962 iskali nafto, odkrili pa izvir tople vode. V globini okrog 1260 metrov je voda topla kar 78 stopinj Celzija. V Križevcih so mnenja, da bi se ta vrelec splačalo izkoristiti za ureditev termalnega ko-gališča. Najti pa bo seveda tre-a delovno organizacijo, ki bo pripravljena vlagati v ta namen. Morda pa ne bo ostalo le. pri besedah? Zaenkrat pa ie seveda ta topli križevski vrelec še začepljen. Jože Graj zacije je prispevala tudi krajevna gramoznica. Vse za šolo! Znano je, da imajo na turniški osnovni šoli hude težave s prostorom, zato je nujen večji prizidek. Gradnja tega je prišla v ustrezne razvojne dokumente, pa tudi v občinski referendumski program kot ena izmed prvih naložb na področju družbenih dejavnosti. Zavedajoč se pomena šole so v krajevni skupnosti sklenili kar najbolj pomagati investitorju — Osnovni šoli Štefan Kovač. Tako so se obvezali, da bodo 10 odstotkov potrebnih sredstev zbrali sami, manjkajoči znesek pa bo dobil investitor od republiške’ izobraževalne skupnosti, iz sklada občinskega samoprispevka in sredstev, ki jih na račun amortizacije zberejo osnovne šole lendavske občine. V tem hipu so bolj ali manj zagotovljena sredstva vseh, razen republiških. Ta bodo menda »pritekla« šele v prihodnjem letu. To pa ne bi smela biti prevelika ovira, da ne bi prizidka v turniški šoli začeli graditi že letos! Idejni načrti so gotovi, izdelujejo pa tudi že glavni projekt. Še več: petim gradbenim organizacijam so že poslali ponudbo za izvajanje del. Omenjajo tudi že rok za začetek gradnje: 15. april. Ker na začetku ne bo dovolj sredstev za celotno naložbo (šolske prostore in telovadnico), bodo dela izvajali postopoma — najprej šolske prostore. Je pa tudi res, da se v Turnišču še niso odločili, kako bo pravzaprav s telovadnico: ali bodo gradili samo Tako veliko kot določajo normativi za šolske telovadnice, ali pa bodo objekt nekoliko razširili (kot so to naredili v Odrancih) in bo tako telovadnico mogoče uporabljati tudi javno — za re-< produkcijo mladine in odraslih ter seveda za športno dejavnost. V krajevni skupnosti Turnišče so letos potemtakem pred veliko naložbo. Vse bodo storili, da jo bodo v ustreznem času uspešno končali, četudi na račun uresničitve drugih načrtov v posameznih vaseh. g. Sobočan DOBROVNIK Elektrifikacija V KS Dobrovnik vso zimo potekajo priprave za elektrifikacijo dubrovniških in stre-hovskih goric. Razvoj vinogradništva in vse več vinskih kleti zahteva modernizacijo. S skupnimi silami članov sveta KS in vaškega odbora je delo na vrhuncu. Popisali so interesente, zbrali potrebna finančna sredstva, po predračunu Elektra Murska Sobota in nato naredili plan. Sedaj poteka akcija postavljanja električnih drogov. Zaradi vse večjega naraščanja cen bi želeli akcijo čim prej dokončati — še v tem letu. E. Milinkovič TAKŠNE PRILOŽNOSTI NI NIKJER DRUGJE TV — RADIO — ELEKTRO Giinter Rossi LEIBNITZ — LIPNICA Hauptplatz 35 Telefon: 9943 3452 2751 digitalna ura, UKV, SV, vgrajena antena, velikost: 177 x 45 x 112 mm Prebudite se z glasbo! CENA: sedaj že za samo 333 šilingov (brez davka)! RADIO FINK, LEIBNITZ-LIPNICA, Hauptplatz 35 TRGOVINA, K! SE JO SPLAČA OBISKATI! IZREDNA UGODNOST NAKUPA AVTORADIA! CENA: Že od 599 šilingov naprej (brez davka)! RAIORECORDER 7254 UKV, SV, DV, KV, AFC za UKV, dva zvočnika, priključki: linijski vhod in izhod, slušalke, izhodna moč: 10 W CENA: namesto 1490 sedaj samo 825 šilingov (brez‘davka)! STRAN 16 VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 URADNE OBJAVE Leto XXIII Murska Sobota, dne 26. februarja 1987 Št.: 6 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni uredniki Martin Vinčec 67. Odlok o priznavalninah udeležencev NOV v občini Murska 70. Sobota 71 68. Odlok o nadomestilih, povračilih stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti 69. Odlok o plakatiranju v občini Lendava Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški Sklep o valorizaciji preživnin in uskladitvi s povečanimi življenjskimi stroški Popravek sklepa o razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Bučkovci 67 Na podlagi 167. člena statuta občine M. Sobota (Ur. objave občinskih skupščin, št. 12/80, 36/81 in 11/84) in 22. člena družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV, je Skupščina občine M. Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. II. 1986 sprejela ODLOK O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEM NOV 1. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom, v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stalno bivališče na območju občine M. Sobota se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencem NOV ob pogojih in na podlagi določil tega odloka. 2. člen 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov 5. zimska pomoč. 3. člen Do priznavalnine ali druge oblike družbene pomoči so upraviče ni: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, 2. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj, v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 3. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci). 4. člen Upravičenci do priznavalnin so tudi: 1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojenci, Starši ter posvojitelji) padlih in umrlih udeležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, 2. družinski člani padlih in umrlih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev. Družinski člani pridobijo pravico do priznavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih, — da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poročeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja, — da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači. 5. člen Priznavalnine imajo možnost pridobiti: j. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 2. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, 3. aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami, , 4. žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 6. člen Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tudi: 1. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, vendar posebne dobe (v dvojnem ali dejanskem trajanju) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso mogli uveljaviti, ker so bili v času svojega delovanja za cilje NOB mlajši od 15 let, 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobodilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja vendar posebne dobe iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov; okolnost, da priznanje posebne dobe ne bi imelo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uveljaviti, 3. jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas, prebit v oboroženih formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno šteje v pokojninsko dobo. Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega člena se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV. 7. člen Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80 % najnižje pokojnine. Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nSzmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katasterski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati v skupnem gospodinjstvu. 8. člen Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki nimajo lastnih rednih prejemkov, je možno podeliti stalno priznavalnino tudi ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 7. člena. Pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 9. člen Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega nasilja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 7. člena in če pristojna komisija iz 17. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV. 10. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o vojaških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o civilnih invalidih vojne ter dodatkov za pomoč in postrežbo po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katasterski dohodek iz preteklega leta, pa tudi dohodek iz kmetijstva, ugotovljen po dejanskem dohodku iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot dohodek mesečni znesek zakupnine. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek praviloma ne upošteva. Prejemki se upoštevajo v zneskih izdecembra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem povprečju iz preteklega leta. 11. člen Stalna mesečna priznavalnina za upravičence iz 1. in 2. točke 3. člena ter iz 1. točke 4. člena odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena ter za udeležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odstotkov tega zneska. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. Prejemnikom stalne priznavalnine — udeležencem NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb in ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih, se stalna priznavalnina poveča za 50 % zneska najnižje pokojnine. 12. člen O višini stalne priznavalnine odloča komisija iz 17. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starosti. 13. člen Ce se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. / Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna podelitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od 1. januarja tekočega leta dalje. V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb tega odloka ali spremenjenih socialno-ekonomskih razmer stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izjemoma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem .živi. 14. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter družinskim članom pad-, lih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas, ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno. Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkratne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialno-zdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV. , Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem odloku ni odvisno od pogojev iz 7. člena tega odloka. 15. člen Upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domu starejših občanov, lahko komisija iz 17. čiena tega odloka dodeli denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov, če jim po poravnavi celotne domske oskrbe za osebne potrebe ne ostane lastnih sredstev v višini 25 odstotkov najnižje pokojnine. Znesek tega denarnega dodatka se določi v višini razlike med 25 odstotki najnižje pokojnine in ostankom lastnih sredstev. 16. člen Upravičencem do stalne priznavalnine se lahko za nakup ozimnice dodeli zimska pomoč do 150 odstotkov najnižje pokojnine. 17. člen O pravici oziroma podelitvi in višini občinske priznavalnine ter drugih oblik družbeni pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV komisija za vprašanja borcev občinske skupščine z večino glasov. Ugotovitveni postopek o zahtevi za priznanje pravice do priznavalnine vodi in na podlagi sklepa komisije izda odločbo o priznavalnini občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov. 18. člen V postopku za priznanje pravice do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na Republiški komite za borce in vojaške invalide. 19. člen Udeležba v NOV se v primerih iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma s katerega območja je odšel v NOV. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalnini. Pri izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV. Potreba po postrežbi in tuji pomoči, kije pogoj za povečanje priznavalnine po 3. odstavku 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 17. člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 20. člen Priznavalnina in druge oblike družbene pomoči gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. 21. člen , Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine. 22. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve. 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencev NOV občine M. Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 28/84). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin. Številka: 191-2/87-2 'M. Sobota, dne 17. februarja 1987 Predsednik * Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, dipl. ekon. 1. r. 68 Na osnovi 2. odstavka 88. člena Zakona o rednih sodiščih,(Ur. list SRS, št. 10/77) ter 265. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevni h .skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. 2. 87 sprejela ODLOK o nadomestilih, povračilih stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti 1. člen Sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti pripada za opravljanje funkcijesodnika porotnika: — nadomestilo OD za čas odsotnosti z dela; — dnevnica; — nadomestilo za stroške prehrane, ko sodnik porotnik ni upravičen do dnevnice; — povračilo potnih stroškov in — nagrada; 2. člen Sodniki porotniki, ki so v delovnem razmerju ter so zaradi opravljanja navedene funkcije odsotni z dela, pripada nadomestilo OD v višini, ki jo določa samoupravni splošni akt OZD oz. skupnosti, v kateri sodnik porotnik dela. Sodnikom porotnikom, ki niso v delovnem razmerju (zasebni kmetovalci, gospodinje, zasebni obrtniki, upokojenci in osebe, ki opravljajo svobodni poklic) pripada denarno nadomestilo za čas odsotnosti zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika. Višino denarnega nadomestila določa komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Lendava (v nadalnjem besedilu: komisija) za vsako leto posebej. 3. člen Sodnikom porotnikom pripada dnevnica pod pogoji in v višini, ki je določena s samoupravnimi splošnimi akti delavcev Temeljnega sodišča v Murski Soboti. V primeru, ko sodniki porotniki niso upravičeni do dnevnice, jim pripada nadomestilo za stroške prehrane v višini, ki jo vsako leto posebej določi komisija. 4. člen Sodnikom porotnikom se povrnejo prevozni stroški za prihod od kraja njihovega stalnega bivanja do sedeža Temeljnega sodišča M. Sobota oz. njegove enote ali kraja, kjer opravlja sodniško funkcijo in stroške povratka. Prevozni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom. Sodnikom porotnikom se povrnejo prevozni stroški v obliki kilometrine, v kolikor ni javnega prevoznega sredstva oz. v kolikor to narekujejo drugi razlogi (nujnost prihoda sodnika porotnika, neustrezen vozni red javnega prevoznega sredstva, ipd.). Kilometrina se določa v višini, ki je določena s samoupravnimi splošnimi akti delavcev Temeljnega sodišča Murska Sobota. 5. člen Sodnikom porotnikom pripada za opravljanje te funkcije nagrada. Višino nagrade določi komisija za vsako leto posebej, s tem, da določi le zgornjo mejo višine nagrade, konkretne zneske nagrade pa določi s posebnim sklepom Temeljno sodišče Murska Sobota. 6. člen Komisija lahko valorizira višino izplačil po 2., 3. in 5. členu tudi med letom, v kolikor življenjski stroški porastejo za več kot 25 %. 7. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pov-pračilih stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Murski Soboti (Ur. objave Pomurja, št. 18/79). - 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje. Številka: 113-1/87-1 Predsednik Skupščine občine Lendava Rudolf Leiner, 1. r. 69 Na podlagi 3. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave Pomurja, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 10. 2. 1987 sprejela ODLOK o plakatiranju v občini Lendava -1. člen S tem odlokom se ureja lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in drugih objav (v nadaljnjem besedilu: plakati) na območju občine. Plakatiranje je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena. 2. člen Nadomeščanje plakatov, oglasov ih drugih objav je dovoljena samo na mestih, ki so za to določena. 3. člen Na narodnostno mešanem območju občine mora biti tekst plakata zapisan v slovenskem in madžarskem jeziku. 4. člen Oglasne deske oziroma panoje postavlja komunalna organizacija oziroma krajevna skupnost po predhodnem soglasju upravnega organa občine, ki je pristojen za komunalne zadeve in upravljalca ceste, v kolikor se želi postaviti desko oziroma panoje ob cestah. Delovne in druge organizacije, družbenopolitične organizacije, skupnosti in društva lahko postavijo oglasne deske in reklamne panoje v svojem delovnem prostoru brez dovoljenja iz prvega odstavka tega člena. 5. člen Družbene organizacije in društva lahko imajo lastne oglasne deske na javnem mestu, v kolikor to dovoli krajevna skupnost in komunalna skupnost občine Lendava. Oglasne deske ne smejo kaziti okolja. 6. člen Za primernost in vsebino plakatov odgovarja prireditelj. Stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov nosi prireditelj. 7. člen Lastniki oziroma upravljalci morajo oglasne deske in panoje redno vzdrževati. Plakate in obvestila, ki so splošnega družbenega pomena, je ob soglasju občinske oziroma krajevne konference SZDL, možno nameščati tudi v izložbena okna in druga primerna mesta. Raztrgane in onesnažene plakate morajo lastniki oziroma upravljalci oglasnih desk odstraniti. Plakate, ki oglašajo prireditev, je treba najkasneje v roku treh dni po končani prireditvi odstraniti. 8. člen Lastnik oziroma upravljalec oglasnih desk in panojev je ooizan voditi tudi evidenco o naročniku plakatiranja in o vsebini plakata. 9. člen Z denarno kaznijo od 500 do 100.000 din se kaznuje: ^1 . kdo lepi ali namešča plakate na mesta, ki niso za to določena, 2. . kdor namešča plakate, pa nima za to pooblastila po določilih tega odio odloka, 3. kdor lepi in namešča plakate, ki za prireditev še nima dovoljenja pristojnega organa za notranje zadeve po zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah, 4. kdor ne vzdržuje deske ali drugih naprav za plakate ali ne odstrani raztrganih in onesnaženih plakatov, 5. kdor je plakate nalepil, pa jih po določilih zadnjega odstavka 7. Člena tega odloka ni odstranil. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo: — občinska komunalna inšpekcija — postaja milice — upravni organ za notranje zadeve skupščine občine 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. > Številka: 390-1/86-7 Datum: 26. 1. 1987 Predsednik Skupščine občine Rudolf LEINER. 1. r. * 70 V skladu s 1. odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS št. 15/76), je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lendava na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 26. 2. 1987 sprejela s SKLEP O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1. 3. 1987 povišajo za 96%. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno času, ko so bile določene, in sicer: — do konca januarja za 96 % — do konca februarja za 88 % — do konca marca za 80 % — do konca aprila za 72 % — do konca maja za 64 % — do konca junija za 56 % — do konca julija za 48 % — do konca avgusta za 40 % — do konca septembra za 32 % — do konca oktobra za 24 % — do konca novembra za 16 % — do konca decembra za 8 % - Obrazložitev: Pri valorizaciji preživnin v letu 1985 in 1986 je bila uskladitev izvedena enotno v vsej SRS. Odbor za razvojne in splošne zadeve skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije predlaga skupščinam Občinskih skupnosti socialnega skrbstva, da na podlagi ugotovitev višje rasti osebnih dohodkov v odnosu do porasta življenjskih stroškov v SR Sloveniji v letu 1986 v primerjavi z letom 1985 (Zavod SR Slovenije za statistiko — Informacije št. 1 z dne 7. januarja 1987) uskladimo preživnine na uradno ugotovljeni odstotek o povečanju življenjskih stroškov v SR Sloveniji za 95,6 % ali s popravkom 96 %. Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Lendava potrjuje valorizacijski količnik 96 za zvišanje preživnin v letu 1987. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnih objavah skupščin občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 3. 1987 dalje. Številka: 04-4/87 Lendava: 11. 2. 1987 PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Katica ŠEMEN, 1. r. 71 Na podlagi 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer na.svoji 5. redni seji, dne 26. 02. 1987 sprejela SKLEP O VALORIZACIJI PREŽIVNIN IN USKLADITVI S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI »Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1985, ki so bile v letu 1986 že valorizirane, se s 1. 3. 1987 povišajo za 96 %. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1986, pa se povišajo sorazmerno času, ko so bile določene in sicer: — do konca januarja za 96 %, — do konca februarja za 88 %, — do konca marca za 80 %, — do konca aprila za 72 %, — do konca maja za 64 %, — - do konca junija za 56 %, — do konca julija za 48 %, — do konca avgusta za 40 %, * — do konca septembra za 32 %, — do konca oktobra za 24%,. — do konca novembra za 16 %, — do konca decembra za 8 %.« Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. 3. 1987 dalje. Predsednik skupščine OSSS Zlatko ZDOVC, 1. r. 72 POPRAVEK sklepa razpisa referenduma za območje krajevne skupnosti Buč-kovci V sklepu o razpisu referenduma za območje krajevne skupnosti Bučkovci (Uradne objave, št. 5) se v 2. in 7. členu datum »dne 22. februarja 1987« pravilno glasi »8. marca 1987«. Predsednik skupščine KS Bučkovci Stanislav KRANJC, 1. r. PROTIPOŽARNA ZAŠČITA V MIRU Če se ozremo v naše bivalno in delovno okolje, ugotovimo, da sodobni stanovanjski objekti na eni in moderna tehnologija na drugi strani osredotočajo veliko premoženja na razmeroma majhnem prostoru, kar pomeni, da bi ob požaru nastala velika škoda. Kakšne požare poznamo in kdo jih zaneti? V skupino požarov, ki jih zanetijo naravni pojavi, sodijo predvsem naslednji: strela udari največkrat v visoko izpostavljene objekte, visoka drevesa, zvonike, v ljudi in živali. Za človeka je posebno nevarna, kadar ga nevihta preseneti na odprtem prostoru, na ravnini ali v bližini dreves. Če ni mogoče ubežati nevihti na odprtem prostoru, moramo počepniti, stopala pa imeti tesno drugo ob drugem. Odložiti moramo vse kovinske dele, izogibati se bližini visokih dreves ter strelovodnih naprav. Če smo na poti z avtomobilom, ostanemo v njem, ker smo tako varni, pred strelo. Sončna toplota lahko povzroči požar na več načinov. Podobno kot leče učinkujejo v ustreznih okoliščinah stekla z zračnimi mehurčki, ki zbirajo sončne žarke. Snop sončnih žarkov vžge najprej prah do žarenja, zatem se vžge še les. Sončna toplota nevarno vpliva tudi na nezavarovane plinske jeklenke in na posode, napolnjene z vnetljivimi snovmi. Pod vplivom sončne to- Požare povzroča malomarnost! Vsako leto ponovno ugotavljamo, da nam požari povzročajo ogromno materialno škodo družbenega in zasebnega premoženja, čeprav imamo sprejeto vrsto stališč in predlogov na področju požarne preventive, izvajamo razne aktivnosti, požari in škode pa se stopnjujejo. Podatki o požarni stihiji za lansko leto v Sloveniji nam kažejo podobo našega skupnega in osebnega ravnanja, ki se bo prej ali slej moralo spremeniti na boljše. Koliko sredstev porabimo za opremo, poučevanje, propagando in koliko ljudi deluje v preventivnem mehanizmu — učinki pa zdaleč niso taki, kot bi si želeli. To pa predvsem zato, ker smo premalo odgovorni v našem ravnanju in se do našega premoženja in ljudi obnašamo preveč brezbrižno. V Sloveniji je bilo v lanskem letu 1778 požarov — 822 v p! Požar v Križevcih januarja letos. Da jih v prihodnje ne bi bilo. (Škoda: 100 milijonov dinarjev.) Z,UPRAVE ZANOTRANJEZADEVE V MURSKI SOBOTI Zaletel se je v miličniški avto Večina prometnih nezgod v preteklem tednu je bila posledica neprimerne hitrosti voznikov. Opozarjali smo že, da naše ceste niso najbolj primerne za dirkanje, še zlasti takrat, ko so delno poledenele, takšne pa so bile v preteklem tednu. TRČENJE V DOKLEŽOVJU 18. februarja je voznik osebnega avtomobila Branko Komina vozil po regionalni cesti izven naselja Dokležovje z neprimerno hitrostjo. Zaneslo ga je na levo stran ceste in trčil je v osebni avtomobil Petra Brunca iz Dokle-žovja. Voznika se nista poškodovala, škode pa je za 1,5 milijona dinarjev. ZAVOZIL NA LEVO 18. februarja se je zgodila prometna nezgoda na magistralni cesti v Radencih. Voznik osebnega avtomobila Anton Kocuvan iz Rihtarovec je zaradi slabe vidljivosti — megle — zavozil na levo stran ceste in trčil v osebni avtomobil Mirka Bratkoviča iz Rade-nec. Škode na obeh vozilih je za dva milijona dinarjev. POŠKODOVANA MILIČNIKA IN VOZNIK 19. februarja se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti izven naselja Nemčavci. Zaradi neprimerne hitrosti je s ceste zavozila voznica osebnega avtomobila Irena Cipot iz Moravskih Toplic in se laže poškodovala. Ko je patrulja prometne milice plote se v jeklenkah in posodah z vnetljivimi tekočinami in kislinami povečuje tlak, zaradi česar se posode lahko razpočijo. Voda lahko kemično vpliva na določene snovi. Pri tem se snovi močno segrejejo ali pa se pojavi . celo ogenj, na primer živo apno se z manjšo količino vode segreje do žarenja. Ce živo apno prekrijemo še s papirjem, žaklovino ali slamo, streha pa prepušča vodo, družbenem sektorju, 943 v zasebnem in 13 na tuji lastnini. V teh požarih je umrlo 25 ljudi, 56 pa jih je bilo poškodovanih. Tudi v Pomurju ne zaostajamo, saj smo v lanskem letu imeli 61 požarov, ki so povzročili za 184,900.000 dinarjev materialne škode. Vzroki, ki so ugotovljeni, kažejo, da je na prvem mestu malomarnost (999), sledijo pa naravni pojavi (162), otroška igra (112), namerni (61) itn. Skupna škoda, ki je nastala zaradi požarov v Sloveniji v znaša letu, lanskem 3,789.175.054 dinarjev. Tisoč primerov požarov bi lahko bilo manj, tudi škoda bi bila za dve tretjini manjša, če bi se odnos človeka do varovanja premoženja spremenil. To naj bo v razmišljanje vsem nam, da bomo svoj odnos do požarnega varstva spremenili. Sami predpisi in ukrepi tega problema ne bo- F. G. do odpravili. prišla na kraj nezgode, da bi si le-to ogledala, je iz smeri M. Sobota pripeljal z osebnim avtomobilom z neprimerno hitrostjo in vinjen Jože Sever iz Radovec. Čeprav je bilo službeno vozilo osvetljeno, se je Sever zaletel vanj. Pri nezgodi sta se poškodovala dva miličnika in voznik Sever. Na vozilih je za 2,7 milijona dinarjev škode. ČRNA TOČKA V NEMČAV-CIH Vse kaže, da je postala regionalna cesta v Nemčavcih črna točka, saj ne mine teden, da se pri tem naselju ne zgodi primetna nezgoda. Tako je bilo tudi 21. februarja. Zaradi neprimerne hitrosti in poledenelega cestišča je voznik osebnega avtomobilo Ciril Kerčmar iz Salamenec trčil v osebni avtomobil Janeza Brunca iz M. Sobote. Pri nezgodi sta se oba voznika laže poškodovala, huje pa se je poškodoval Marjan Kerčipar iz Salamenec. VLOM V TRGOVINO V noči na 17. februarje doslej neznani storitev vlomil v trgovino trgovskega podjetja Vesna v Bučkovcih. Kaže, daje bil vlomilec lačen in žejen, saj je ukradel suhomesnate izdelke, steklenice vina in cigarete. Vrednost ukradenih predmetov je 5% tisoč dinarjev, več škode pa je zaradi vloma. Za storilcem pozvedujejo- UKRADEL DENAR 15. februarja je v popoldanskem času neznani storilec ukra- pridejo dežne kapljice v stik z apnom, ki se tako segreje, da vžge papir, slamo in tudi deske, ob katerih je apno naloženo. Enako lastnost imajo umetna gnojila, ki vsebujejo apno. Voda, ki pride v stik s karbidom, povzroči kemično reakcijo. Razvije se gorljiv in eksploziven plin — acetilen. Veter ima poseben vpliv na širjenje požara, ker nosi iskre in goreče snovi na večje daljave ter razpihuje žerjavico. Požar se prenaša drugam, kjer nastajajo novi požari. Značilni so gozdni požari. V takih primerih je odločilnega pomena hitrost gašenja in množična udeležba ljudi pri gašenju. Potres pomeni za objekte, v katerih šo kurišča na trda, tekoča in plinasta goriva, plinska in električna napeljava, veliko požarno nevarnost. Kdo še lahko povzroči požar? Dimovodi in dimniki morajo biti brezhibni. Če so dimovodne cevi slabo spete, dimniki imajo razpoke, dimniška vratca pa so preperela in razbita, uhajajo skozi te STROČJA VAS Več mladih v gasilska društva Konec januarja in v začetku februarja so bili organizirani občni zbori gasilskih društev v krajevni skupnosti Stročja vas. Iz poročil predsednikov gasilskih društev Podgradje, Pristava in Stročja vas je razvidno, da društva opravljajo svoje naloge dobro, vendar pa prihaja večkrat do težav, ki so predvsem organizacijske in finančne narave. Prisotna je predvsem neaktivnost članstva, saj se veliko število članov v akcije, ki jih organizirajo, ne vključuje. Opremljenost gasilcev je zadovoljiva, vendar v prihodnje pričakujejo več sredstev od krajevne skupnosti. Sedaj se financirajo predvsem s prireditvami in nabiralnimi akcijami. Na vseh treh občnih zborih so poudarili, da je premalo koordinacijo.de- Genterovski gasilci med boljšimi Te dni, ko v lendavski občini ocenjujejo svoje lansko delo vsa gasilska društva, so obračun dela opravili tudi v gasilskem društvu v Genterovcih. Društvo v tej vasi šteje 35 članov, kar sicer ni malo, vendar bo v gasilske vrste potrebno vključiti nove člane predvsem iz vrst mladine. V lanskem letu je društvo doseglo zelo dobre rezultate, bilo je najboljše na občinskem gasilskem tekmova- Gasilsko društvo Apače se zahvaljuje vsem občanom vasi Apače, Črnci, Segovci in Ma-hovci za lep prispevek ob razdelitvi koledarjev za leto 1987 in jiin želi srečno novo leto. e del iz odklenjenega osebnega avtomobila Marije Cvetko iz Maribora, parkiranega' v Razlagovi ulici v M. Soboti, 37 tisoč dinarjev. Za storilcem pozvedujejo. Dobra šola za vse, ki svoje avtomobile puščajo nezaklenjene. »SPOSODIL« SI JE AVTOMOBIL 21. februarja v večernih urah si je neznanec s parkirnega prostora pred bifejem Tulpika v M. Soboti »sposodil« osebni avtomobil Jugo 55 lastnice Helene Gregor iz M. Sobote. Neznanec je po uporabi osebni avtomobil pustil v Stari ulici v M. Sobote. Se sreča, da se je vse tako končalo. VLOMIL V STANOVANJSKO HIŠO V noči na 20. februarje neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Karla Dornika v Radencih. Ukradel je več tehničnih predmetov v skupni vrednosti 150 tisoč dinarjev. Lastnik stanovanjske hiše se še ni preselil vanjo. OSKRUNITEV GROBOV Novica, da so neznanci 19. februarja oskrunili okoli 45 grobov na pokopališču v G. Radgoni, je razburila ljudi. Občani so zahtevali da se to čim hitreje razišče. V preiskavi so ugotovili, da sta grobove poškodovala dva otroka, učenca osnovne šole za prizadete otroke. Škodo cenijo na 200 tisoč dinarjev. J. D. iskre, strupeni plini in dim. Pogosto ravnamo zelo nepremišljeno, ko po končanem zimskem ogrevanju odstranimo pločevinasto dimovodno cev, odprtino dimnika pa zamašimo s cunjami ali papirjem, pri tem pa ne pomislimo, ali stanovalci pod nami še kurijo. Električno ogrevanje prostorov ima nekatere prednosti pred ogrevalnimi napravami z živim plamenom in ogrevanjem s plinom. Prednosti so predvsem zaradi snažnosti, neškodljivosti za zdravje. Tudi z elektriko moramo biti previdni, saj denimo, grelna blazina lahko povzroči požar, če je dalj časa vključena in zavita v blago. Grelne blazine so močno občutljive na vlago, saj lahko le-ta pripomore h kratkemu stiku. Tudi žarnica je lahko navarna. Žarnica se segreje, na njej pa se nabira gorljiv prah, posebno, če je žarnica zastrta s papirjem, tkanino ali drugo gorljivo snovjo, se lahko vžge. V prašnih prostorih in prostorih, kjer so vnetljive tekočine in plini, morajo biti svetilke eksplozijsko varne. la med društvi znotraj krajevne skupnosti, tako da bo morala KK SZDL temu v prihodnje posvetiti več pozornosti. Gasilci tudi niso zadovoljni z organiziranostjo sektorjev, saj ugotavljajo, da ti ne opravljajo svoje funkcije. Poseben poudarek je potrebno dati delu z mladimi, saj je njihova zainteresiranost za delo v društvih velika, kar priča število prisotnih mladincev na občnih zborih. Gasilsko društvo Stročja vas je dalo tudi pobudo, da bi začeli s pripravami na gradnjo vaško-gasilskega doma, kajti ugotavljajo, da v kraju, razen v osnovni šoli, ni ustreznih prostorov za društveno dejavnost. Tudi orodišče je mnogo premajhno, če vemo, da s svojo operative pokrivajo tri naselja. Dušan Kosi nju. Gasilci bi želeli, da bi v letošnjem letu posodobili gasilsko opremo in da bi še bolj okrepili požarno varnost v krajevni skupnosti. Napore gasilcev podpirajo vsi krajani, saj vedo, da so gasilci aktivni tudi v vseh drugih akcijah, zlasti ko gre za' urejevanje problemov v vasi. Gasilci v Gen-terovcih bodo tako kot doslej tesno sodelovali tudi z drugimi organizacijami v vasi, osnovno šolo in občinsko gasilsko zvezo. Jani D. VELIKA POLANA Gasilsko društvo Velika Polana je bilo v lanskem letu dokaj aktivno, so med drugim ugotovili na letni konferenci. Udeležili so se občinskega gasilskega tekmovanja, ki je bilo v Dobrovniku, kjer so zasedli kot društvo prvo oziroma tretje mesto, za kar so prejeli priznanja. Kupili so novo motorko z opremo za pionirje in opravili preventivne preglede po vasi. V okviru obiska delegacije PORAST ŠTEVILA OBOLELIH ZA OŠPICAMI Ošpice so akutna, včasih tudi hudo nalezljiva bolezen z značilnim izpuščajem. Uvrščamo jih med otroške kapljične nalezljive bolezni, čeprav lahko zbolevajo tudi neodporne odrasle osebe. Bolezen povzroča virus ošpic. Vir okužbe je samo človek — bolnik. Bolniki so kužni od začetnih znakov bolezni pa do 4—5 dni po pojavu izpuščaja. Virus ošpic se prenaša s kapljicami od bolanega na zdravega predvsem v zaprtem prostoru, ker na prostem hitro propade. Od okužbe do pojava prvih znakov bolezni mine običajno 10—13 dni. Bolezen se začne s prehladnimi znaki: z vročino, izcedkom iz nosu, vnetjem očesnih veznic, sluznice ust, kašljem, nekateri so tudi hripavi. Ti znaki trajajo 3—4 dni. Nato se ob ponovnem zvišanju temperature pojavi temnordeč lisast izpuščaj. Začne se za ušesi in na obrazu. Nato se širi preko vratu na telo in ude. Na koncu je vsa površina telesa pokrita z izpuščajem. Ta ne srbi. Po nekaj dnevih temperatura pade, izpuščaj zbledi in izgine. Med prebolevanjem ošpic zelo pogosto pride do sekundarnih okužb, ki še poslabšajo stanje bolnikov. Najpogostejše komplikacije so vnetje srednjega ušesa, pljučnice, bronhitisi in bolezni centralnega živčnega sistema. Po preboleli bolezni ostanejo v telesu zaščitne snovi, ki nas trajno varujejo pred ošpicami. Enako zaščito kot jo dobimo po preboleli bolezni pridobimo tudi z aktivnim cepljenjem proti ošpicam. S cepivom vnašamo v telo oslabljene, žive viruse, ki ne morejo povzročiti bolezni, spodbudijo pa tvorbo varovalnih snovi — protiteles. Cepimo od leta 1969 naprej. Obvezniki za ce- štorih. NIČ NAS NE SME PRESENETITI ' - I ' Preverjanje bojne priprav -Ijenosti štabov in enot TO V letu 1985 smo v teritorialni obrambi Pomurja ustanovili nove enote po načelu delovanja na našem ozemlju. Vse te enote so opremljene in oborožene, proces modernizacije opreme in oborožitve pa še traja in je odvisen med drugim od razpoložljivih finančnih sredstev. Lani smo z delom enot izvedli petdnevno usposabljanje, s preostalimi enotami pa bomo tovrstno usposabljanje izvedli letos ali v naslednjih letih do leta 1990. V letošnjem letu bo dan poudarek preverjanju bojne pripravljenosti štabov in enot TO. Pokrajinski štab TO Pomurja in republiški štab TO potrebujeta realne ocene o stanju vodenja in poveljevanja, moralnopolitičnem stanju, usposobljenosti in izurjenosti, mobilizacijski pripravljenosti, zaledni oskrbi ter o varnosti in samoza- % ščiti v štabih in enotah TO. Zato za letos načrtujemo preverjanje bojne pripravljenosti v vseh štabih za TO pomurskih občin, v pokrajinskem štabu ter v določenem delu enot TO. Tej osnovni nalogi je tudi podrejena vsa naša letošnja aktivnost, saj želimo doseči čim višjo oceno in dokazati, da je teritorialna obramba najširša oblika organiziranega splošnega ljudskega odpora ter da je usposobljena, da se skupaj z enotami JLA ali samostojno bojuje na začasno zasedenem ozemlju, na območju fronte ali v svojem zaledju. Uspešno usposabljanje enot in štabne vaje dajejo zagotovilo, da lahko ob preverjanju pričakujemo dobre ocene. Posebno premična taborjenja v težkih vremenskih razmerah, ko so pripadniki TO premagovali tudi več deset kilometrov dolge razdalje ob hkratnem reševanju bojnih nalog, so dala najboljše rezultate. Pokazala se je visoka zavest o potrebi usposabljanja za vodenje in izvajanje splošne ljudske obrambne vojne ter Letos načrt požarne varnosti KS Polana v.pobratenih Senožetih se je srečanja udeležila tudi desetina gasilcev s praporom. Na letni konferenci društva so podelili štiri občinska priznanja druge stopnje in tri pisna priznanja za dolgoletno delo v društvu. V program dela za letošnje leto so med drugim zapisali, da bodo naredili požamo-vamostni načrt kraja, z Delozo, tozd Konfekcija, se bodo dogovorili za na- pljenje so otroci, ki dopolnijo 12 mesecev starosti. Docepljanje (revakcinacija) proti ošpicam se opravi v prvem razredu osnovne šole. Cepljenje ustvarja individualno in tudi množično zaščito prebivalstva. Kljub obveznemu cepljenju, ki ga v Pomurju redno izvajamo pa obstaja del prebivalstva, ki ni zaščiten. To so predvsem otroci do enega leta starosti in odrasle osebe, ki nikoli niso bile cepljene ali niso prebolele ošpic. V zadnjih letih smo pri nas imeli malo obolelih za ošpicami. V letu 1985 je zbolelo 58 oseb. Konec leta 1986 pa se je začela epidemija ošpic na otroškem oddelku v M. Soboti. Do sedaj so zbolevali v glavnem necepljeni otroci do enega leta starosti. Ošpice pa so se prenesle tudi izven bolnišnice v družine zbolelih otrok. Zaradi tega smo se v zdravstvu dogovorili za izvajanje določenih protiepidemijskih ukrepov. Vse prebivalce Pomurja obveščamo, da bodo otroški dispanzerji vsčh zdravstvenih domov v naslednjih tednih delali tudi ob sobotah in nedeljah. V istem času pa se ne bodo izvajali sistematski pregledi dojenčkov v posvetovalnicah. Na ta način želimo zmanjšati stike med dojenčki in preprečiti širjenje bolezni. Zmanjšati je potrebno tudi sprejemanje otrok na otroški oddelek bolnišnice dokler, epidemija ne poneha. Starše prosimo, da se ob pojavu sumljivih znakov bolezni pri svojih otrocih posvetujejo z zdravniki pediatri. Z otroki do enega leta starosti pa naj bi čim manj bili na javnih mestih v zaprtih pro- enotnost prebivalstva in oboroženih sil, saj so dale posebno dobre rezultate tiste vaje, kjer so poleg enot TO sodelovali še krajevne skupnosti, komiteji za SLO in DS ter prebivalstvo. Popolnoma normalno je, da smo ob sicer uspešnem delu v lanskem letu ugotovili tudi nekatere slabosti, ki jih bomo poskušali v naslednjih letih od praviti. Še vedno smo namreč nezadovoljni s stopnjo strelske izurjenosti. Streljanje z vpjaško puško v TO samo enkrat letno ali v dveh letih ne zadošča za dobro strelsko izurjenost, temveč bi bilo potrebno urjenje v okviru strelskih družin. Tudi fizične kondicije pripadniki ne morejo dobiti na vojaških vajah, zato sta potrebna stalna fizična aktivnost in zdrav, športni način življenja. Veliko več znanja bi lahko pripadniki dobili tudi s samoizobraževa-njem, saj imamo veliko različnega obrambnega tiska, ki pa ga ne beremo toliko, kot bi bilo zaželeno. Podobno velja tudi za uporabo vojaške strokovne literature, ki je v naših knjižnicah, pa jo starešine vzamejo v roke šele takrat, ko so jo zaradi načrtovanih vaj prisiljeni preštudirati. Kljub omenjenim slabostim pa lahko rečem, da je zavest o potrebnosti obrambnega usposabljanja v Pomurju zelo visoka in da smo po odzivnosti na vojaške vaje med najboljšimi v Sloveniji. Edvard MIHALIČ kup UKV zveze, povezali pa se bodo tudi z osnovno šolo Miško Kranjec in pomagali pri ustanovitvi društva Mladi gasilec. Več pozornosti bodo posvetili kadrovski krepitvi, čaka pa jih tudi tečaj za gasilce in vrsta drugih oblik usposabljanja. V društvu se zavzemajo tudi za gradnjo novega gasilskega doma v Veliki Polani. J. Žerdin dr. Zorica Levačič-Turk, spec, epidemiolog VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 19 ZA GRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI Žižek Helena, Gor. Bistrica 92 (za gradnjo kir. bloka) — 5.000 din; Sagaj Franc in sin, Lukavci 34 (namesto venca na grob pok. Vladota dr. Šandorja, Radenci) — 3.000 din; DOS DSSP SOZD ABC Pomurka (namesto venca na grob pok. Jožeta Horvata) — 7.500 din; Družina Tušar, Srnec, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Horvata, Mala Polana) -- 8.O0O din; OOS Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota.jnamesto venca na grob pok. očeta sodelavke Alenke Meden, M. Sobota) — 6.000 din; OOS TOZD Naravno zdravilišče Radenci (namesto venca na grob'pok. Vladota dr. Šandorja) — 7.000 din; OOS Potrošnik TOZD Izbira M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Ibolke Glažar, Moščanci 41) —- 3.000 din; Potrošnik OOS TO Veleprodaja, M. Sobota (namesto venca na grob pok. upokojenca Ludvika Lipiča, M. Sobota) — 3.000 din; Janez Domjan Krog (namesto cvetja na grob pok. Avgusta Vogrinčiča. Krog) — 1.500 din; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca na grob pok. Franca Pertoci, Gorica in pok. Štefana Pankerja, Pečarovci) — 2.000 din; OOS SDK M. Sobota (namesto venca na grob pok. mame Irme Šiftar, M. Sobota) — 4.000 din; Družina Perš, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Katoni iz Brezovec) — 3.000 din; Angela Benko, G. Radgona (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Koroščca) — 3.000 din; Sodelavci Anice Grah, M. Sobota (namesto venca na grob pok. tasta Anice Grah) — 4.000 din; ZD Ljutomer (namesto venca na grob pok. Jelice Horn) — 4.000 din; Marija Sukič iri družina Ferencek, M. Sobota Zupančičeva 2 (namesto venca na grob pok, očeta Danice Trplan, M. Sobota) — 8.000 din; Druž. Berden, Martjanci (namesto rož na grob pok. Jožeta Balažič, Martjanci) — 5.000 din; Delavci VVO Ljutomer (namesto venca na grob pok. matere sodelavke Frančke Vidovič, Ljutomer) — 5.000 din; Delavic DPO M. Sobota (namesto venca na grob pok. Kristinenemu očetu) — 9.500 din; Žuža Zelko in Marta Kerčmar, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Balažič, Martjanci) — 4.000 din; Sindikat Osn. šole 17. okt. Beltinci (namesto venca na grob pok. sestre Vlade Kolarič, Beltinci) — 8.000 din; Družini Alojza Sukič in Angele Škerlak, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Avguštine Horvat, Grad) — 6.000 din; Družina Irene Dominko, Št. Kovača 9 a (namesto cvetja na .grob pok. moža Ibolke Kulič, Mačkovci) — 3.000 din; Obrtno združenje M. Sobota (namesto venca na grob pok. obrtnika Jožeta Balažiča, Martjanci) — 3.000 din; Glasbena šola-računov. center, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Frančiške Makoter) — 6.000 din; Družina Štefke Lepoša. Lendavska 46 (namesto cvetja na grob pok. očeta Erike Vogrinčič, Krog) — 2.000 din; Družini Kerec in Šavel, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Frančiške Sever, Otovci) — 3.000 din; Karolina Franko, Markišavci 28 (namesto venca na grob pok. nekdanje sosede Terezije Benko, Martjanci) — 5.000 din; Delavci račun, finan. službe MURA, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ludvika Katona očeta sodelavke Zdenke Huber, Brezovci 65/a) — 26.500 din; OOZS I. osnovne šole, M. Sobota (namesto venca na grob pok. moža Marije Mihalič) — 3.000 din; Gorenje Elrad (namesto venca na grob pok. mame Karle Sapač) — 9.000 din; Družina Makoter mlajši. Moravske Toplice (namesto venca na grob pok. Jožeta Balažič, Martjanci) — 4.000 din; Družina Jeni Škraban, M. Sobota Trstenjakova 1 (namesto venca na grob pok. Jožeta Korošca, G. Radgona) — 5.000 din; Irena Bratkovič, M. Sobota Ciril metodova 19/a (namesto venca na grob pok. Emi Janič) — 5.000 din; Kolektiv oddelka za transfuzijo M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Liljane Hom) — 3.500 din; Družine Antolin, Klar in Šadl iz M. Sobote (namesto cvetja na grob pok. Ane Antolin, Nedelica) — 12.000 din; Janez Dopona, Zenkovci 16, pošta Bodonci (daroval za grad, kirurškega bloka) — 100 DM; Družina Irene Vrečič, Moravske Toplice, Kranjčeva 24 (namesto venca na grob pok. Terezije Benko, Gradišče) — 5.000 din; Ana dr. Žerdin Ljutomer (na-mesto venca na grob pok. Slavkota Babiča, Cven) — 10.000 din; Družina Baler—Sečko, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Karoline Kuzma, Tešanov-ci) — 3.000 din; Družini Gašpar, Čontala, M. Sobota, Jurij (namesto cvetja'na grob pok. mame Antona Gomboca, Jurij) — 4.000 din; VVO M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta Katice in Marjane Švec) — 4.000 din; Družina Geze Vlaja, Predanovci 17 (namesto venca na grob. pok. Karoline Kuzma) — 3.000 din; Vlajevi, M. Sobota, Cankarjeva 50 (namesto venca na grob pok. Franca Pajtlerja) — 5.000 din; Jolanka Flisar, M. Sobota, Cankarjeva 22 (namesto venca na grob pok. Jožefa Horvata) —- 4.000 din; Zdravstveni dom M. Sobota — ambulanta Beltinci (namesto venca na grob pok. Antona Mihaliča) — 6.000 din; Štefan—Lilijana Flisar, Černelavci (namesto venca na grob pok. Ka-rela Kološa) — 3.000 din; Družina Kovač, M. Sobota, Titova Ib (namesto venca na grob. pok. Karela Kološa) — 5.000 din; Družina Franca Avguština, Predanovci (namesto venca na grob pok. Ludvika Katona) — 2.000 din; Družina Časar, Puconci (namesto venca na grob pok. Viljema Skerlaka) — 3.000 din; Družina Kurnjek, M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Slavkoja Horvata) — 3.000 din; Sostanovalci Naselja 14. divizije, M. Sobota, Eme Kavčič (namesto venca na grob pok. Antona dr. Mihaliča) — 5.000 din; Drago—Nada Horvat, M. Sobota, Ivana Regenta 13 (namesto venca na grob pok. očeta Igorja Puliča) — 6.000 din; Ana Balaško, Strehovci (namesto venca na grob pok. Viktorja Banko) — 3.000 din; Družina Klemar—Končan, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Jožeta Graha) — 5.000 din; Matija Šerak, M. Sobota, Cankarjevo nas. 52 (namesto venca na grob pok. Berte Šofran) — 3.000 din; Marija Serak, M. Sobota, Cankarjevo nas. 52 (namesto cvetja na grob pok. Berte Šafran) — 3.000 din; Karolina Smodiš, Dankovci (namesto venca na grob pok. Franca Kuliča) — 3.000 din; Družina Banfi Gaber, Zenkovci 64 (namesto venca na grob pok. Irene Rajsar) — 2.000 din; Družina Banfi Vučak, Zenkovci 59 (namesto venca na grob pok. Irene Rajsar) — 2.000 din; Marija Kerčmar, Budinci 2 (namesto venca na grob pok. Kolomana Časar) — 2.000 din; Ludvik Olas, Maribor, Prešernova 12 (namesto venca na grob pok. Katarine Franko, Puconci) — 3.000 din; Družina Pevec, Martjanci 76 (namesto venca na grob pok. Jožeta Balažiča) Martjanci) — 2.000 din; Družina Pevec, Martjanci 76 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Balažiča, Martjanci) — 1.000 din; Družina Toplak, Martjanci 57 a (namesto venca na grob pok. Terezije Benko, Martjanci) — 1.000 din; Družina Toplak, Martjanci 57 a (namesto cvetja na grob pok. Terezije Benko, Martjanci) — 1.500 din; Zveza borcev, Puconci (namesto venca na grob pok. Rudija Cora, Vaneča) — 3.000 din; Družina Karela-Marte Vratarič, Puconci (namesto venca na grob pok. Franca Kuliča, Mačkovci) — 3.000 din; Družina Slavic, Puconci 47 (namesto venca na grob pok. Berte Šafron, Vaneča) — 2.000 din; Družina Slavic, Puconci 47/a (namesto cvetja na grob pok. Berte Šafron, Vaneča) — 2.000 din; Organizacija RK Boreči, Boreči (namesto venca na grob pok. Jelice Horn) — 1.000 din; Lina Apače, Apače (namesto venca na grob pok. Novina Anice) — 5.500 din; OK ZKS Ljutomer (namesto venca na grob pok. Frančiščke Makoter, Cezanjevci) 10.000 din; Olga in Sandi Šliski, Ljutomer (namesto venca na grob pok. Frančiške Makoter, Cezanjevci) — 5.000 din; Karolina Crnkovič in otroci z družinami (namesto venca na grob pok. Katarine Franko) — 7.500 din; Družina Ludvika Škrabana, M. Sobota, Žitna 31 (namesto venca na grob pok. Katarine Franko) — 3.000 din; Sida Podlesek, M. Sobota, Kopitarjeva 1 (namesto venca na grob pok. Alojza Benka) — 5.000 din; Marija Ferjan, M. Sobota, Titova 15 (namesto venca na grob pok. Katarine Ružič) — 2.000 din; Irena Dravec z družino, Moravske To plice (namesto venca na grob pok. Aleksandra Kardoš) — 4.000 din; Družina Stefana Podlesek, Predanovci 19 (namesto venca na grob pok. Irene Friškič) — 2.000 din; Marija Jonas, Adrijanci 43, p. Petrovci (namesto venca na grob pok. Karela Bertalaniča) — 3.000 din; Konf. OOZS DO za PTT M. Sobota (namesto venca na grob pok. Frančiške Sever) — 5.000 din; Sekcija žena, Predanovci (namesto venca na grob pok. Irene Friškič) — 3.000 din; Elica Rataj, M. Sobota, B. Kraigerja 2 (namesto venca na grob pok. Frančiške Sever) — 2.500 din; Karel Benko, M. Sobota, Nas. B. Kraigherja (namesto venca na grob pok,- Frančiške Sever) — 2.000 din; Darinka in Aleksander Klepec-Šarkanj, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Albine Doma) — 3.000 din; Karel Škraba, Prosenjakovci (namesto venca na grob pok. Karoline Kuzma) — 3.000 din; Ignac Zver, Ižakovci 102 (namesto venca na grob pok. Ivana Poredoša, Ižakovci) — 2.000 din; Marija Varga, Budinci 2 (namesto venca na grob .pok. Franca Gašparja) — 2.000 din; Franc Pintarič, Noršinci 46 (namesto venca na grob pok. Matija Rogača, Bogojina) — 2.000 din; Družina Ladislava Kuharja, Puconci 15 (namesto venca na grob pok. Katarine Franko, Puconci) — 3.000 din; Družina Rudolfa Sočiča, Vaneča (namesto venca na grob pok. Katarine Franko, Puconci) — 3.000 din; Družina Štefana Bezneca, Puconci 81 (namesto venca na grob pok. Katarine Franko, Puconci) — 3.000 din; Družina Talian, Puconci 22 (namesto venca na grob pok. Katarine Franko, Puconci) — 3.000 din; Štefan in Ana Kuhar, Puconci 102 (namesto venca na grob pok. Katarine Franko, Puconci) — 2.000 din; Družina Franca Vratariča Puconci 73 (namesto venca na grob pok. Irene Friškič, Predanovci) — 3.000 din; Ljudmila Filipič, Brezovci 1, p. Puconci (namesto venca na grob pok. Franca Pertocija, Gorica) — 2.000 din; Družina Franko, Puconci 97 (namesto venca na grob pok. Franca Horvata, Šalamenci) — 3.000 din; Družina Ladislava Kuharja, Puconci 15 (namesto venca na grob pok. K. Kuzma, Tešanovci) — 3.000 din; Družina Ladislava Kuharja, Puconci 15 (namesto venca na grob pok. K. Kuzma, Tešanovci) — 2.000 din; Družina Benkič, Puconci 84 (namesto venca na grob pok. Katarine Franko, Puconci) — 2.000 din; Zveza borcev, Puconci (namesto venca na grob pok. Ludvika Katona, Brezovci) — 3.000 din; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! PRISPEVEK NAKAZUJTE NA ŽIRO RAČUN: 51900-763-30297 DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA, NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNI-CE. IMP PANONIJA Industrija kmetijske mehanizacije in montaže Murska Sobota Delavski svet IMP PANONIJA, Industrija kmetijske mehanizacije in.montaže, Murska Sobota, Bjedičeva 1—3 V SPOMIN Komisija za delovna razmerja tozda Obrtno-inštalacijska dela, Gidos, Lendava, OBJAVLJA s prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: i < BT-- 'i Mineva pet žalostnih let, odkar nas je 28. februarja 1982. leta za vedno zapustila nadvse draga žena, mama in prababica % Gizela Pondelek iz Lucove Hvala vsem, ki se je še spominjate in ste jo ohranili v lepem spominu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI NJENI objavlja prosta dela in naloge pomočnika vodje organizacijske enote Mizarstvo Pogoji za zasedbo: — inž. lesarstva in eno leto delovnih izkušenj ali — lesarski tehnik in dve leti delovnih izkušenj. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo ali se osebno oglasijo v 8 dneh od objave pri: GIDOS Lendava, Kadrovska služba, Partizanska 93. DIREKTOR FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju nalog finančno-računovodskih opravil. Kandidati morajo imeti družbenopolitične in moralno-etične kvalitete in smisel za delo z ljudmi. Prijavo je treba vložiti na naslov: IMP PANONIJA, razpisna komisija, Murska Sobota, Bjedičeva 1—3, kadrovsko splošna služba, v 15 dneh od dneva objave. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je mnogo prezgodaj, komaj v 40. letu življenja, zapustila Marija Gyorek roj. Ošlaj iz M. Sobote Vsem, ki ste ji poklonili vence in cvetje ali darovali za dobrodelne namene, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje, se najlepše zahvaljujemo. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali k poslednjemu domu, še posebej pa govornikom, dohovnikoma in pevcem. M. Sobota, Filovci, 11. februarja 1987 Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA Ob boleči, prerani in nenadomestljivi očeta, dedija, tasta, brata izgubi dragega moža, in strica Alojza Pavlin jeka iz Beltinec Panonska ulica 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter z venci in cvetjem počastili njegov spomin, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje. Prisrčna hvala govornikoma za poslovilne besede, duhovnikom za pogrebni obred, pevcem, godbi in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: mož Jože, sin Robi, mama Kristina in brat Jože z družino Žalujoči: žena Vera, hčerka Majda in sin Slavko z družinama Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 38. letu nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustila ljuba žepa, mama in hčerka Danica Štefanec z Mote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v lepem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. Posebna hvala botri in botru iz Gradca, DO KomgTad iz Ljutomera, pevcem s Cve-na za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede in g. duhovniku za pogrebni obred. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani, ki se je borilo za njeno življenje. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerka Tanja, sin Robi, mama, oče in drugo sorodstvo Utihnil je vajin glas, obstalo je vajino srce, ostali so nam sledovi vajinih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneta med nas. ZAHVALA V 58. letu sta nas za vedno zapustila draga mama in oče Jožefa in Simon Košar s Šafarskega Ob boleči izgubi mame in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ju spremljali na njuni prezgodnji zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter nam iskreno izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom Ovsenjakovim, Bogdanovim in Makovčevim, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala g. dekanu za pogrebni obred in govorniku KS Razkrižje. ŽALUJOČI OTROCI STRAN 20 VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 Radijski in televizijski spored od 27. februarja do 5. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK - _______________________________________—______ 3 RADIO RADIO MURSKA SOBOTA । MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17,00 — Lepo je v naši domovini biti mlad . .. oddaja za pionirje, 17.30 — Glasba—-reklame—glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža: Čez Muro so si segli v roke istoimenski kraji ...., 17.20 — Strokovnjak odgovarja: Kaj bomo spekli in skuhali za Pusta, 17.40 Glasba—rekla- TV LJUBLJANA 9.55 Zwiesel: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (ž), prenos L teka. 10.40 Tednik. 11.40 Po sledeh napredka. 13.25 Zwiesel: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (ž), prenos 2. teka. 14.50 — 00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 15.05 TV mozaik — ponovitev. 16.45 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (ž), posnetek iz Zwiesla 17.15 Poročila. 17.20 Makedonske ljudske pripovedke. 17.45 Fračji dol, 4. del ameriške nanizanke 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Državniki na delu. 19.00 Danes. 20.45 E. Anhalt: Peter Veliki; 4. del ameriško-sov-jetske nadaljevanke. 20.50 Po sledovih Slovencev v svetu: Na vseh straneh sveta, L del dokumentarne serije. 21.25 Peter’s Pop show. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Bandolero, ameriški film. me—glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232) 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Vesela pustna nedelja, kmetijska oddaja), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. . DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 — Šport, 17.30 Glasba—rekla- me—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenškega^sporeda. TV LJUBLJANA TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.00 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pod krinko (nadaljevanka), 20.50 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.05 Mali-koncert, 22.20 Kulturni magazin, TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.15 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.25 Sport, 22.35 Umetnine Drugi program 16.30 Hotel, 17.15 Svet živali, 18.00 SP v smučanju, 18.30 Trdo a prisrčno, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pustni večer /© ljubljanska banka Pon^uftka bank« TV MADŽARSKA 8.40 Geniji na otoku, TV igra. 9.50 Žrebanje lota. 10.00 Beži, rad te imam, bolgarski film. 16.00 Tretji kanal. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Za upokojence. .17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.30 TV dnevnik. 20-05 Primer za dva, nem-, ška kriminalka. 21.10 Novi val, notranja politika. 22.30 Češka zimska univerziada. 23.10 TV dnevnik. TV KOPER 12.30 Smučanje: Zwiesel: veleslalom — ženske SP. 14.00 Tv novice. 14.15 Moja beseda. 15.30 Otroški program: risanke in telefilmi. Živali — dokumentarec. '18.00 Andrejinih sto dni — telčnovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravo Larry — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30. Pepelka — opera Giacoma Puccinia — 1. dejanje pojejo: Michela Lagrange, Helene Delavault orkester dirigira Syl-vaen Cambreling. TVD Vsedanes nadaljevanje — 11 dejanje. 23.15 NOB v Sloveniji. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno. 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo, 17.30 Glasba—rekla- me—glasba, 18.00 — Sotoč- je, 19.00 osrednjega sporeda. Vključitev slovenskega TV LJUBLJANA 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Kultura, 17.30 Glasba—rekla- me—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — -Miš-maš, razvedrilna oddaja, 18.30 — Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 7.45-13.45 in 14.25-00.00 Teletekst RTV Ljubljana 8.00 Poročila. 8.05 Vroče hladno, 2. oddaja. 8.35 Zbis: Na kaj bi zaigrali. 8.50 Periskop. 9.20 Naša pesem, 6. oddaja. 9.55 Zwiesel: Svetovni pokal v smučanju slalom (ž), prenos L teka. 10.45 Ljudje in zemlja, ponovitev. 11.15 Mir in razorožitev — Pesem čudovite dežele: Češka, 13. del dokumentarne serije OZN (do 11.40). •12.55 Zwiesel: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos II. teka (do 13.45). 14.40 Poročila. 14.45 Ivanhoe, ameriški film. 17.00 DP v Košarki - Ju-goplastika: Smelt Olimpija, prenos ZG LJ. 18.25 Da ne bi bolelo. 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Zrcalo tedna. 20.15 EP v standardnih plesih, prenos iz Hale Tivoli. 21.15 Dempsey in Makepeace, 7. del angleške nanizanke. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Portret Jacka Lemmona. 22.45 Nekateri so za vroče, ameriški film. 9. Poročila. 9.05 Živ žav. 10.05 Fračji dol, ponovitev 4. dela. 10.35 Dempsey in Makepeace, ponovitev 7. dela. 11.25 Narodna glasba. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 14.40 Malu, 5. del brazilske nadaljevanke. 15.30 Kako uspeti brez truda, ameriški film. 17.10 Poročila. 17.15 Slovenci v zamejstvu. 17.45 Ex libris M&M. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 M. Krleža - L Štivi-čič: Potovanje v Vučjak. 21.00 Športni pregled. 21.45 Jazz na ekranu. 22.15 Poročila Oddajniki II. Tv mreže: 8.55 Poročila. 9.00 Oddaja za JLA in Igrani film. 12.00 Človekovi možgani, dokumentarna serija. 12.50 Glasbena oddaja (do 13.35). 17.15 Košarka - finale JUGOSLOVANSKEGA POKALA. 18.45 Izviri, dokumentarna serija. 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Narodna glasba. 21.50 Mansfield park, angleška nadaljevanka. (do 23. 10) 9.50 VIDEOSTRANI. 10.05 ZRCALO TEDNA. 10.30 Veliki plavolasec s črnim čevljem, francoski film. 15.40 VIDEOSTRANI. 16.55 TV MOZAIK - po- novitev. STRANI. VEDNI 17.15 VIDEO- 17.30 RADO-TAČEK: Ura. 17.45 VROČE HLADNO; 3. oddaja TV Sarajevo. 18.15 MPZ ZAGORJE, 7. oddaja. 18.45 RISANKA. 19.00 DANES: 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 P. Scott: DRAGULJ V KRONI, 10. del angleške nadaljevanke. 21.00 AKTUALNO: Na obisku v Muri (delovni naslov). 21.50 PLESALEC, 3. oddaja angleškega niza o baletu. Oddajniki II. TV mreže: 16.00 DOBER DAN, ŠPORT. 17.10 TV DNEVNIK. 17.30 OTROŠKA ODDAJA. 17.45 VUKOV KOTIČEK, otroška oddaja. 18.00 BEOGRAJSKI TV PROGRAM. 19.00 INDI-REKT, oddaja o športu. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 ZNANOST. 20.45 VČERAJ, DANES, JUTRI. 21.00 MALI KONCERT (popularne glasbe). 21.15 SVET DANES, zunanjepolitična oddaja. 21.50 VOLGA, VOLGA, sovjetski film. 9.50 VIDEOSTRANI. 10.05 VESOLJE: Hrbtenica noči. 11.05 JEZIKOVNI UTRINKI. 15.50 VIDEOSTRANI. 16110 TV MOZAIK - POUČNA TV - ponovitev. 17.15 VIDEOSTRANI. 17.30 MITI IN LEGENDE — IZ NOVE ZAVEZE: Svetopisemske prilike. 17.45 TEDENSKI ZABAVNIK, oddaja TV Sarajevo. 19.00 DANES: 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 B. Miklavc — T. Štiglic: MOJ PREMALO SLAVNI STRIC, drama. 21.05 ČLOVEK IN GLASBA: Lisztv Weimerju. 22.00 TV DNEVNIK. 22.15 VIDEOSTRANI. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK. 17.30 OTROŠKA ODDAJA. 18.00 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA. 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz. 19.00 TV KOLEDAR. 19.10 RISANKA. 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 KO SE KORENIN ZAVEMO: Ljubljana, srce OF 5. epizoda (samo za LJ 2). 21.00 ŽREBANJE LOTA (samo za LJ 2). 21.05 UMETNIŠKI VEČER: Sanda Lan-gerholz. TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA Prvi program 9.00 Tv v šoli, 12.15 SP v . smučanju, 14.15 Iz programa PLUS, 15.45 Sedem tv dni, 16.15 Poročila, 16.20 Tv koledar, 16.30 Glasbena oddaja, 17.00 Košarka; 18.30 TO, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje (nadaljevanka), 21.05 Visoka tarča (film), 22.45 Dnevnik, 23.05 Športna sobota, 23.25 Noč z vami TV AVSTRIJA • Prvi program 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sanjska ladja, 21.50 Pod črto (kabaret), 22.50 Mike Hammaer TV MADŽARSKA 8.35 Odbojka. 9.15 Prijateljstvo. 9.55 Življenje na zemlji. 10.50 Kuharska knjiga. 11.10 Kremenčkovi. 11.35 Sarajevo ’84. 15.15 Igra Barkochba. 15.55 Hon-ved—Haladas, prv. nogometna tekma, v odmoru Dnevnik. 18.05 Lutke. 18.15 Popevkarska TV lestvica. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Muhasti letni časi. 21.15 Umetnina tedna. 21.20 Igralka Kati Berek. 22.05 Morilec žensk, angl. f film. TV KOPER 12.00 Smučanje: Zwiesel: slalom — ženske SP. 13.45 Glasba. 14.00 Tv novice. 14.10 San Remo _ festival zabavne glasbe. 15.25 Risanke in telefilmi. Živali — dokumentarec. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Vse knjige - iz knjižnega trga. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Časovni stroj - pregled zgodovine. 20.25 Tv novice. 20.30 Resnične zgodba dame s kamelijami — Tv nadaljevanka. 21.40 Car nepredvidenega — telefilm. 22.15 TVD vsedanes. 22.25 Zdravnik in pacient -oddaja o medicini. 23.05 Afrika _ dokumentarec oddaja. Prvi program 10.20 Poročila, TV ZAGREB 10.30 Otroško dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 13.30 Proizvodnja hrane, 14.00 Don Kihot, 14.45 Sestanek brez dnevnega reda, 17.25 Destry zopet > jaha (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lepe plače (dramska serija), 21 BO Ah, ta televizija, 22.15 Športni pregled, 23.00 Jugoslovanske planine, 23.30 Poročila Prvi program 8.30 Tv v šoli, 14.25 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Prepolovljeno (drama), 21.10 Moja zemlja (dok. film), 22.00 Dnevnik, 22.20 Ritem 87, Prvi program 8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dragulji v kroni, 21.05 Kontaktni magazin, 22.20 Dnevnik, 22.40 Via satelit '-v TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.10 Otroški in mladinski spored, 17-40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19>30 Čas v sliki, 20.15 Presneta 7., 21.00 Pustni koncert dunajskih simfonikov, 22.35 Šport, 22.55 Jour Fixe , TV MADŽARSKA 9.05 Ugrabitelji, pon. 9.30 Pravljica. 10.00 Oče in jaz. 10.15 Matineja, magazin. 11.25 Ž. rokomet. 14.40 Vesele iz živalskega vrta. 15.20 Podzemne železnice sveta, Miinchen. 16.10 Reportaža. 16.40 Danska, film Ljubljanske TV. 17.20 Delta. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.25 Telovadba. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden. 20.05 Andromeda, ameriški film. 22,15 Telešport. 23.00 Poročila. TV KOPER 14.00 Športno popoldne. 19.00 Oče na službenem potovanju — Tv nadaljevanka. 20.00 Ladje Jadrana — dokumentarec. 20.30 Sedem dni — tedenski zunanje politični pregled. 20.50 Potop — tv nanizanka v 6. delih — 5. del. 21.50 Čar nepredvidenega telefilm. 22.10 Komike. 22.35 Izobčenci — telefilm. 23.35 Peščena ura — filozofija. /O barka Pomurska benka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.05 Skrivnost jezera Toplitz, 22.50 Glasbena scena 87 Drugi program 17.30 Biologija, 18.00 Li-1 pova cesta, 18.30 Trdo a prisrčno, 19.30 Čas v sliki, 20 15 Moselbriick, 21.15 Cas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Kakor ti meni, tako jaz tebi (film), 23.55 Števil- Prvi program 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.36 Čas v sliki, 20.15 Belaški pust, 22.15 Gola bomba (film) 23.45 Poročila, 23.50 Preplah v gradu strahov (film) TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.00 Šolska TV. 10.00 Delta. 10.35 Kariera nekega sleparja, pon. 17.10 Spored za 3 dni. 17.15 Če ti je nekdo potreben, zapadno-nemški TV film. 18.00 Koledar 1987, poljudnoznanstveni magazin. 19.05 Mini studio ’87. 19.30 TV dnevnik. 21.05 Reševalci, 10. del češke serije. 21.05 Studio ’8P, kulturni TV tednik. 22.05 Pospeševanje v bližini zemlje, reportaža. 22.20 TV dnevnik. NI SPOREDA TV KOPER TV KOPER 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi. 17.30 Start — novosti in zanimivosti o motorjih. 18.00 Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov, oddaja v živo. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Športni pregled. -20.25 Tv novice. 20.30. Film: Rop v zaporu igrajo: Philippe Leroy, Dagmar Lassander režija: Gianfranco Piccioli. 22.00 TVD Vsedanes. 22.15 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini. 22.50 Košarka: italijansko prvenstvo A-l Ham-bi:Giomo. 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25' Program za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Rešimo živali. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 19.55 Zdravo Larry - telefilm. 20.20 Loto — žrebanje. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Osvajanje divjega zahoda igrajo' Debbie Reynold, George Peppard, Carrol Baker, James Stewart, Gregory Peck, Joh Wavne .. režija: H. Hattaway, J Ford, G. Marshall. 22.00 TVD Vsedanes. 22.15 Film — nadaljevanje. 23.30 Košarka: italijansko prvenstvo A-2 Stefa-nel—Napoli. 9.50 VIDEOSTRANI. 10.05 MOJ PREMALO SLAVNI STRIC, drama. 15.15 VIDEOSTRANI. 16.15 TV MOZAIK - ponovitev. 17.15 VIDEOSTRANI. 17.25 POROČILA. 17.30 VIJAVAJA -VIL Pavel Golia, 2. oddaja (ČB). 18.15 SKRIVNOSTI MORJA, dokumentarna serija. 19.00 DANES. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 FILM TEDNA: INTIMNI DNEVNIK, madžarski film. 21.35 SVET NA ZASLONU. 22.15 TV DNEVNIK. 22.30 VIDEOSTRANI, Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV DNEVNIK. 17.30 OTROŠKA SERIJA. 18.00 VUK KARADŽIČ, izobraževalna oddaja. 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE -kviz. 19.00 TV KOLEDAR. 19.10 RISANKA. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 ŠPORTNA SREDA — L tekme 1/4 finala evr. nogometnih pokalov. 22.15 TV DNEVNIK (do 22.30). 9.50 VIDEOSTRANI. 10.05 KAJ JE FILM. 10.35 SLOVENSKI KRATKI FILM. 11.05 NOVICE IN VREME. 11.10 POMLADNA SIMFONIJA, nemški film. 15.55 VIDEOSTRANI. 16.15 TV MOZAIK -POUČNA TV — ponovitev. 17.15 NOVICE IN VREME. 17.25 VIDEOSTRANI. 17.40 ZBIS: L Ribičič: NANA, MALA OPICA, I. del: Viharna noč. 17.55 BILO JE... 18.25 ZELENA STRAŽA. 19.00 DANES. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 TED- NIK. 21.05 G. Torrente —' Ballester: SONCE IN SENCE, 3. del. 22.00 KRATKI FILM. 22.15 TV DNEVNIK. 22.30 MIR IN RAZOROŽITEV, dokumentarna serija OZN. 23.00 VIDEOSTRANI. TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 8.30 Tv v šoli, 13.50 Ponovitve, 15.00 Tv. v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30 Dnevnik, 22.50 Zaba-vna oddaja Prvi program 8.30 Tv v šoli, 13.20 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.16 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Panorama, 21.05 Obarvana svetloba, 23.30 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Pojovitv 3, 14.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Niimberški proces (film), 23.10 Mrtvaški nagovori (tv film), Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Svet živali, 18.30 Pepelnična sreda umetnikov, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Športna sreda, 22.15 Kulturni žurnal, 22.25 Tihi dnevi Sommiersa Četrtek 5. marca 1987 Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.36 Čas v sliki, 20.15 Dober večer, Avstrija, 21.50 Šport, 22.20 Ptičje oči (tv film) Drugi program 17.30 Računalništvo, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Trdo a prisrčno, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2 /O (občanska banka »omumk« b«nk* TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.00 Avgustovsko vreme, sovjetski film. 10.15 Kako je plesal svet v dvajsetih letih. 15.30 Tretji kanal. 16.00 Kviz iz matematike. 16.45 Kratki film. 17.05 Prikrivanje, z. nemški TV film. 18.00 Novi Reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vila naprodaj, madžarski film. 21.20 »Pavaš« Domjan, reportaža. 21.55 Madžarski plesi. 22.00 Glas Amerike, dokumentarni film. 22.30 TV dnevnik. 9.50 TV doktor, zdravniški nasveti. 10.00 Čao, mami! 10.30 Teta Roza bo že uredila, veseloigra. 16.45 Sotrpini, rehabilitacijski magazin. 17.05 Svet jezika. 17.45 TV borza. 18.00 Varstvo okolja. 18.40 Rožnati Panter, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Reševalci, 11. (zadnji) del češke serije. 21.00 Panorama, svetovna politika. 22.00 Pori jazz 1986. 22.25 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Rešimo živali. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD Stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravo Larry -- telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Variete' malo drugače. 21.35 Auto-mania — človek in stroj. 22.10 TVD vsedanes. 22.25 Nogomet: Pokal Evrope — četrtfinale. 14.00 Tv novice. 14.10 Moja beseda. 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Svet ki izginja. 18.00 Andrejinih sto dni — telenovela. 19.00 Odprta meja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Mesto danes. 20.00 Zdravo Larry — telefilm. 20.25 Tv novice. 20.30 Film: Borman, igrajo: Robert Kent, Liana Orfei, Dominique Boschero režija: John Huxley. 22.10 TVD vsedanes. 22.25 Eu-rogol. 22.55 Nesrečniki: tv nanizanka v 4. delih po romanu Victorja Hugoja, igrajo: Lino Ventura, Jean Carmet, Michel Bouquet, režija: Robert Hossein. VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 21 Prodam BOČNO KOSO IMT za traktor, dobro ohranjeno (pol nove cene), prodam. Vaneča 14. M-14371 TOVORNI AVTO TAM, prekucni, z manovim motorjem, prodam. Telefon po 18. uri: 77 035, M-14372 BAS KITARO TAJFUN prodam. Informacije od 14. do 16. ure: 70 333 M-14374 AVTO FIAT 850, dobro ohranjen, prodam. Zadravec, Dolina 11. M-14401 LADO, letnik 1980, prodam. Ivan Mertik, Kmečka 28, Beltinci: M-14397 VINOGRAD. 14 arov, primerno za počitniško hišo, prodam. Dobrovnik 87. M-14403 ZASTAVO 850 AK prodam. Gregor, Radenci, Finžgarjeva 31, telefon: 73-500. BARVNI TELEVIZOR Blau punkt nujno prodam. Ogled popoldne: Boreči 9, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19833 TRAKTOR IMP 577 s 3-brazd-nim plugom, star dve leti, prodam. Ključarovci 19, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19832 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5 KW, in električni radiator, 2,5 KW, prodam. Franc Muršič, Križevci pri Ljutomeru 17. IN-19827 STAREJŠO KMEČKO HIŠO v Berkovcih prodam. Slavica Kosi, Grabe 5, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19826 VINOGRAD (500 trsov) in del travnika v Banfiju pri Štrigovi prodam. Informacije: telefon (069) 81 942. IN-19825 BARVNI TELEVIZOR, 67 cm, z daljinskim upravljanjem, in električni klavir fender rhodes mark 1,88 prodam. Telefon: 21 964. M-14253 GOLF, dizel, letnik 1983, prodam. Anton Hajdinjak, Ceme-lavci, Ledavska 18, telefon: 23 284. M-14254 TRAKTOR ZETOR 6911 prodam. Jože Horvat, Turnišče, Stefana Kovača 30. M-14256 GOLF, letnik 1979, december, in avtomatik jawa babeta naprodaj. Janez Grah, Murska Sobota. Z. Velnarja 23. M-14258 REZAN LES ZA OSTREŠJE (13 x 6) prodam. Herman, Okoslavci 46. M-14259 OPEL KADET KUPE, TIP C, prodam. Hozjan, Trnje 101. M-14260 ZASTAVO 101, registrirano do novembra 1987, prodam. Štefan Petek, Filovci 102 b. M-I4261 GOLF, letnik 1981, prodam. Telefon: (069) 75 577. M-14266 TRAKTOR URSUS C 360, letnik 1983, sejalnico za pšenico, 21-vrstno, in vinograd v Gradiščeku v Medžimuiju prodam. Štefan Tibaut, Hotiza 141. M-14262 FLIPPER WILLIAMS, elektronski, točilno mizo, brez hlajenja, primemo za gasilsko društvo, poceni prodam. Telefon: (069) 76 624. M-14263 PUJSKE PRODAM. Krajna 107, p. Tišina. M-14267 TRAKTOR STEYR 188, 28 KS in citroen GS, registriran do decembra 1987, prodam. Alojz Ro-poča, Grad 61. M-14268 BELO REPO prodam. Trnje 158. M-I4269 POHIŠTVO ZA SPALNICO, starejše, prodam. Murska Sobota, Prekmurske čete 1. M-15270 ŠKROPILNICO, 300 1, prodam. Veščica 54, telefon: 22 159. M-14271 PARCELO V STRUKOVCIH ob asfaltu prodam. Naslov v : upravi lista. M-14273 LADA 1500 naprodaj. Murski Črnci 44. M-14275 STANOVANJSKO HIŠO, centralno ogrevano (vodovodna napeljava), ugodno prodam. Andrejci 26b. M-14276 BREJO KRAVO (po izbiri) prodam. Jože Ferčak, Renkovci 122. M-14278 TRAKTOR IMT 560, star eno leto, kosilnico BCS, dizel, dobro ohranjeno, in nakladalnik, 25 ccm, nujno prodam. Ogled v soboto. Janko Hribar, G. Konjiš-če 9. M-14280 STRANICO ZA ZASTAVO 750, desno, kompletno, ' in blatnik prodam. Informacije: zdravstvena postaja Radenci. M-14277 rnovor v** SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 19 m3, ugodno prodam. Franc Lovenjak, Serdica 56, p. Rogašovci. M-14281 MAŠKARADNE OBLEKE ZA OTROKE prodam. Telefon: 061 266 940 ali 061 448 475. M-14166 SUZUKI GSX 1100 E, letnik 1982, prodam. Telefon: 77 035, po 18. uri. M-14122 KRAVO, brejo z drugim teletom, prodam. Jožef Balek, Gornji Petrovci 61. M-14248 AVTO OPEL REKORD 1900, letnik 1976, in Volkswagen 1600, letnik 1971, prodam. Murski Petrovci 2. M-14249 SENO, večjo količino, prodam. Jože Balajc, Selo 60. M-14250 NESNICE, mlade jarčice pasme HISEX, rjave, stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gotilna, Bakovci, Soboška 4, telefon: (069) 76 121. IN-19779 TRAKTOR IMT 540, generalno obnovljen, in silažni kombajn SK 80 prodam. Matija Car, Po-znanovci 1. M-14283 PARCELO V MORAVCIH, 10 arov, primerno za počitniško hišico prodam. Emil Lipič, Moravske Toplice, Cuber 33. M-14284 ŠTEDILNIK DERBI, nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-14285 PUJSKE PRODAM. Tišina 36. M-14287 DVOREDNI OKOPALNIK PANONIJA in nov klinasti jermen (32 x 3100) za kombajn hofher schrantz prodam. Vlado Kajsers-berger, Benedikt 80. M-14288 TRAKTOR URSUS 360, 60 KM, letnik 1982, ugodno prodam. Kobilje 22. M-14289 ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do novembra, prodam. Cena 130 SM. Anton Kovač, Ivanjševski Vrh 66. M-14290 SENO, večjo količino, prodam. Marija Pasičnjek, Boreča 21, telefon: 78 048. M-14176 ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, prodam. Janko Kode-lič, Stara Cesta 47, 69240 Ljutomer. IN-19837 TAMIČ 80 T 3, traktor 558, dva silažna kombajna potinger, visokotlačno stiskalnico za seno, čelni nakladalnik OM, avtomatski sadilnik za krompir, 2500 kosov baliranega sena in 250 m3 koruzne silaže prodam. Banuta 10, telefon: 75411. LE-10636 STREŠNIKE (zarezne, 1500 kosov), nove, po ugodni ceni prodam. Libanja 2, p. Ivanjkovci. LE-10635 CITROEN GS, letnik 1979 junij, garažiran, ohranjen, prodam. Lendava, Tomšičeva 14. LE-10642 SUZUKI RM 125 CROSS prodam. Telefon: (069) 73 142. M-14291 NESNICE, mlade jarčice pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Ivan Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434. IN-19779 OPEL MANTA GT/E, karoseri ja letnik 1976, motor letnik 1982, prodam. Telefon do 8. ure zjutraj: (069) 74 678. M-14292 NOVO, NOVO NA TRŽIŠČU, NOVO PREKA® IZDELEK, KI SE HVALI SAM! MURSKA SOBOTA UNIVERZALNE ŠKARJE ZA REZANJE PROFILOV in pločevine prodam. Telefon: (069) 73 142. M-14294 KARAMBOLIRANO KAROSERIJO ZA JUGO 45 prodam. Tropovci 61 b. M-14296 REGAL ZA DNEVNO SOBO, mizico, dva fotelja in omaro za hodnik prodam. Jože Hauko, Ve-ščica 61 a. M-14297 ALUMINIJAST SOD ZA GNOJNICO, 1100 1, prodam. Žižki št. 70. M-14298 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, malo rabljen, prodam. Murska Sobota, Aškerčeva 8, telefon: 22 910. M-14299 KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Kupšinci 37, telefon: (069) 23 552. M-14300 AVTOPLAŠČ (16 x 750) prodam. Streho za dvovratni ford escord, letnik 1979, kupim. Telefon: (069) 74 068. GR-12870 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam, Miran Vogrinec, Podgrad 56, telefon: 74 4473. GR-12871 SENO prodam. Franc Lukač, Šratovci 14, telefon: 73 495. GR-1-2872 110 L, star tri leta, in zamrzovalno omaro prodam. Slavko Raduha, Gornja Radgona, Mladinska 10. GR-12874 SENO, večjo količino, prodam. Stanko Oškola, Adrijanci 44. M-14301 ZASTAVO 750, L registracija leta 1976, prodam. Tobias, Boreči 36, p. Križevci pri Ljutomeru. M-14302 SENO prodam. Bukovnica 8, p. Bogojina. M-14304 TRAKTOR STEYR 30 prodam. Jože Glavač, Bogojina 72. M-14305 PEUGEOT 504 GL prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 217. M-14306 TOVORNI AVTO TAM 6500 prodam. Avgust Gorčan, Vučja Gomila 23. M-14307 DVE KRAVI, breji s tretjim teletom, prodam. Krajna 55 a. M-14308 DVE TELICI, breji, kontrola A, in brejo kravo prodam. Domanj-ševci 9. M-14309 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in štedilnik na trdo gorivo prodam. Naslov v upravi lista. M-14310 MLADO BREJO KRAVO prodam. Vidonci 40, p. Grad. M-14312 KOMBAJN MASSEY FERGUSON, v odličnem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M-14314 BARVNI TELEVIZOR prodam. Ogled po 15. uri. Murska Sobota, Cankarjeva 24. M-14315 DROBILNIK ZA KORUZO, z garancijo, nov, prodam. Štefan Marič, Murska Sobota, Tišinska 25, telefon: 26 683. M-14316 SENO ugodno prodam. Puconci 90. M-14317 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 14. julija 1987, vozno, pločevina delno obnovljena, prodam. Cena 85.000 din. Ogled na domu. Irena Simon, Čepinci 138, p. Petrovci. M-14318 OSEBNI AVTO FIAT 125 PZ, vozen, neregistriran, prodam. Cena 12 SM. Milan Mir, Murska Sobota, Aškerčeva 4. M-14319 SENO V BALAH prodam. Martjanci 67. M-1420 NOVO LOVSKO PUŠKO ČRVE NA ZASTAVA HAMAR-LES, šibrenico, kal. 16 \ 16, prodam. Horvat, Pečarovci 19. M-14322 TRAKTOR FERGUSON 579, nakladalnik TEKO TERPIN in FERARI, 18 KS, prodam. Naslov v upravi lista. M-14323 TRAKTOR ZETOR 4911 prodam. Martin Zver, Ižakovci 24. M-14328 SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA 2. marca ob 17.00 in 19.00 slovenski film CHRISTOPHOROS 3. marca ob 17.00 in 19,00 ameriški glasbeni akcijski film OGNJENE ULICE 4. in 5. marca ob 17.00 in 19.00 italijanski kriminalni film ZVEZA PIZZA 6. marca ob 17.00 in 19.00 ameriški akcijski film KOMANDOS 9. in 10. marca ob 17.00 in 19.00 ameriška drama ELIJEV OGENJ 11. marca ob 17.00 in 19.00 italijanski akcijski film OSVAJALCI DŽUNGLE 12. marca ob 17.00 italijanski akcijski film OSVAJALCI DŽUNGLE TELICE ZA PRIPUST (hrvaške pasme), dobre mlekarice, prodam Kruplivnik 60 (pri mlinu). M-14324 POHIŠTVO ZA SPALNICO, vzmetnice, odeje in šivalni stroj singer prodam. Murska Sobota, Severjeva ulica 5. M-14325 HRASTOVE PLOHE, suhe, debeline 5 cm, prodam. Gornja Bistrica 191. M-14326 SVINJE, težke do 130 kg, prodam. Gradišče 40 a. M-14327 KOMBI ZASTAVA 850 AK letnik 1982, prodam. Gregor, Radenci, Finžgarjeva 31, tel. 73-500 SEDEŽNO GARNITURO In kavč prodam. Murska Sobota, Kopališka 5. M-14329 SEDEŽNO GARNITURO (kavč, dva fotelja), termoakumulacijsko peč in trajnožarno peč ugodno prodam. Petrič, Sebeborci 2 (pri mlinu). M — 14330 FORD KORTINA (po delih) prodam. Hodoš 94. M-14331 LETNE GUME, malo rabljene (13 x 185 x 70), prodam. Krog, Murnova 2, telefon: 26 128. M-14332 ŠIVALNI STROJ RUŽA - RO-KAVNIK, prodam. Informacije o prodaji po telefonu: (069) 21 877, vsak dan. M-14333 KOBILO zaradi starosti lastnika prodam. Naslov v upravi lista. M-14335 BREJO KRAVO, staro tri leta, prodam. Odranci 123. M-14337 ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do januarja 1988, prodam. Kobilje 226 a. M-14338' KASETNI AVTORADIO IN EQILI-ZER prodam. Telefon popoldne: 71 341. M-14339 TRAKTOR TORPEDO 6006 S, prevoženih 700 delovnih ur, prodam. Možnost odplačevanja. Viktor Šar-kanj, Sotina 71. M-14340 KRAVO, staro štiri leta, brejo pet mesecev, kontrola A, prodam. Flisar, Krog, Brodarska 43, telefon: 22 118. M-14341 REGAL ZA DNEVNO SOBO, dva kavča in starejše pohištvo za spalnico prodam. Telefon: 22 118. M-14343 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, uvožen, prodam. Telefon: 22 118. M-14343 AVTOMATIC 3 MS z resonančno izpušno cevjo, letnik 1986, prodam. Cena 230.000 din. Telefon: 069 46 007. M-14345 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO po ugodni ceni prodam. Ogled vsak dan po 12. uri. Janez Forjan, Veržej, Trg Sl. Osterca 17. M-14346 AUDI 80, letnik 1976, odlično ohranjen, ugodno prodam. Šabjan, Murska Sobota, Titova 25, telefon: 26 312. M-14349 KAKOVOSTNO SENO, večjo količino, in FIAT 750, star tri leta, prodam. Vprašati: Koarovci 1 a, telefon: 76 693 — popoldne. M-14350 IMV KOMBI 220 D s kesonom prodam. Krog, Plečnikova 51. M-14351 FERGUSON IMT 533 de luxe, 35 KS, s kabino, prodam. Krog, Murska 43. M-14352 SENO, OTAVO, večjo količino, prodam. Krplivnik 8, p. Hodoš. M-14353 ŠIVALNI STROJ BAGAT in PEČ CENTRAL 20 prodam. Nemčavci 19, telefon: 24 861. M-14355 PUJSKE (20 kg) in večjo količino svinjske masti, sveže, prodam. Naslov v upravi lista. M-24356 GOLF, 1979, odlično ohranjen, dodatno opremljen, garažiran, prodam. Telefon od 7. do 15. ure: 069 22 005/20. M-14357 MIZARSKO ORODJE: skobeljni stroj s 5 operacijami (cena 65.0000 dinj, tlačno žago (»pant« žago), skoraj novo (cena' 250.000 din), leseno stružnico, delovna razdalja 90 cm, in pripadajoče orodje (cena 200.000) prodam. Telefon: 23 570. M-14358 BELO REPO prodam. Jože Zver, Lipa 52. M-14359 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Šebjan, Dokležovje 115. M-14360 OSI ZA TRAKTORSKO PRIKOLICO in prednje platišče za URSUS ih ZETOR ter mehansko napravo za voz z gumijastimi kolesi prodam. Tišina 56. M-14362 MALE PUJSKE prodam. Krajna 33. M-14364 OPEL KADET, 1972, planimo desko, reporeznico in verige 11 x 28 prodam. Telefon: 78 274. M-14365 KRAVO, staro štiri leta, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Runča-ni 1, p. Veržej. IN-19845 NAKLADALNIK SIP 17 IN OBRAČALNIK PANONIJA prodam. Radoslave! 24., p. Bučkovci. IN-19843 MALE PSIČKE, čistokrvne nemške ovčarje, prodam.« Bojan Kukolj, Krapje 39, p. Veržej. IN-19844 SEJALNICO ZA KORUZO, 4-vr-stno, prodam. Alojz Krajnc, Kokoriči 13, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19846 HIŠO V GABERJU, zgrajena do III. faze, prodam. Informacije: Terezija Trnovšek, Klanc 88, 63204 Dobrna. M-OP RENAULT 4, dobro ohranjen, garažiran, prodam. Telefon zvečer: 22 088. M-14366 SPAČKA, na novo registriranega, prodam. Dolnja Bistrica 92. M-14368 kupim MONTAŽNO GARAŽO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-14282 BOBNE, veliki komplet, kupim. Kličite po telefonu: 22-486, od 16. do 19. ure. M-14295 RAU KOMBI kupim. Telefon: 72-581. M-14313 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti ali v okolici iščem. Helena Kuzmič, Murska Sobota, Titova 1 b. M-14336 ENOOSNO PRIKOLICO, rabljeno, kupim. Okoslavci 62, p. Videm. M-14361 CILINDER IN BAT za motorno žago, rusko, kupim. Ernest Kakaš, Či-kečka vas 53. M-14363 SLAMOREZNICO NA PUHALNlK kupim. Ferčak, Renkovci 96, telefon od 18. do 19. ure - 70-390. M-14375 zaposlitve STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA in varilca takoj zaposlim. Drugo po dogovoru. Telefon: (069) 73-142. M-14293. VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina ?a tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. POPRAVEK! Pri zahvali za pok. MATIJO LEBARJEM iz Žižkov je prišlo do napake v tekstu ip se pravilno glasi: ŽALUJOČI: oče, mama, žena, hčerkici Matejkain Natalija, pet sester z družinami, starši iz Gomilice in vse drugo sorodstvo POPRAVEK! Pri zahvali za pok-. * ANO TRATNIK iz Bučečovec je prišlo do napake v tekstu in se pravilno glasi: Prisrčno se zahvaljujemo tudi g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem in govorniku. ROZALIJI HORVAT iz Žiberec ob praznovanju 45. rojstnega dne , iskreno čestitajo ter želijo še veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let v krogu najdražjih — mož Martin, hčerke Dragica, Vera, Vida, Silva in Sonja, vnuka Lojzek in Bojanko vnukinje Valerija, Nataša, Blanka in Patricija. ZIDARJA IN DELAVCA sprejmem v redno delovno razmerje. Plača zelo dobra, brezplačno stanovanje preskrbljeno. Recek, Ob Lazniškem potoku 7, Laznica, 62341 Limbuš pri Mariboru. M-14128 NATAKARICO, staro do 30 let, in dekle za pomoč v kuhinji zaposlim. Plača 160.000 din, hrani v stanovanju. Aleksander Šebjanič, Jurišnega bataljona 1, telefon: 064 69-916, 64226 — Žiri. M-14334 DVA KV ali priučena parketarja zaposlim. Stanovanje zagotovljeno, OD dober. Naslov: Albin Jurak, Tomin-škova 58, 61231 Ljubljana Črnuče, telefon: 061 371-811. M-OP razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost obračunskega lista od prodaje mleka za vpis v hranilno knjižico št. 11815—8, izdanega pri HKS Panonka M. Sobota. Avgust Horvat, Noršinci 38. M-14251 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdane pri HKS KZ Panonka M. Sobota, št. 25630—9. Slavko Jureš, Boreči 1, p. Križevci pri Ljutomeru. M-14272 PREKLIC! Preklicujem veljavnost obračunskega listka za vpis v hranilno knjižico št. 25805—3. Ibolka Miholič, Zenavlje 37. M-14303 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega za šolsko leto 1980/1981, izdanega na CPŠ M. Sobota. Janez Unger, Fikšinci 24. M-14354 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega na Osnovni šoli Crenšovci, za šolsko leto 1978/1979. Milan Ritlop, Crenšovci 210. M-14367 PONUJAM CELOTNO OSKRBO ŽENSKI ALI MOŠKEMU, ki ima voljo do dela na kmetiji. Naslov v upravi lista. M-14393 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in zeta l Ivana Gerenčerja iz Ivanec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ali v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se osebju kirurškega in internega oddelka soboške bolnišnice za vso skrb in pomoč med zdravljenjem pokojnikove težke bolezni. Posebna hvala dr. Zadravcu in patronažni službi. Posebno se zahvaljujemo družini Casar, ki nam je pomagala v teh težkih trenutkih, govornikom za poslovilne besede, kolektivoma Mure in Pošte, ZB, g. župniku za pogrebni obred in pevcem. Ivanci, 7. februarja 1987 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Utihnil je vajin glas, obstalo je vajino srce, ostali so nam sledovi vajinih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneta. V SPOMIN mesecu februarju se v žalosti spominjamo smrti očeta Franca Čopka in sina Franca Čopka iz Gomilice Spoznavamo kruto resnico, da se nikoli več ne vrneta med nas, ostala pa bosta v mislih in srcih do konca naših dni. Hvala ysem, ki postojite ob njunem grobu, ga krasite s cvetjem in v njun spomin prižigate sveče. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Ana in sinova STRAN 22 VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 V SPOMIN Ludvik SočiČ iz Noršinec ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil dragi oče in stari oče Bela Obal iz Strukovec Olga Baranja Franc Skaper ZAHVALA s Suhega Vrha iz Doliča Po kratki in hudi bolezni nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. Če bi solza mrtvega zbudila, tebe draga mama ne bi črna zemlja krila. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se g. duhovniku Novaku in predstavniku KS za ganljivo slovo. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki ste mu med težko boleznijo lajšali bolečine, zlasti osebju Doma oskrbovancev. Noršinci, 13. februarja 1987 VSI ŽALUJOČI Zakaj si moral nam umreti, ko s teboj je bilo lepo živeti. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč, zdravstvenemu osebju, dobrim sosedom in vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Gizela ter otroci z družinami ) Tiho in skromno, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečine, le večni mir. ZAHVALA 10. decembra nas je v 80. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas. ZAHVALA V 62. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in svak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili in vsestransko pomagali. Hvala g. duhovniku, pevcem žalostink, govornici KS Ireni Bu-kvič, kolektivu Potrošnika — Agroopreme ter mladinskemu aktivu iz Strukovec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI Rozalija Gaber roj. Gomboc iz Rogašovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Mariču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Rogašovci, 5. februarja 1987 ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI 23. februarja minevajo tri žalostna leta, odkar je nehalo biti srce našega nepozabnega moža, očeta in starega očeta Rudija Čarni ja s Kukeča Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta tihi dom in bo-- leč spomin nate. Hvala vsem, ki se ga spominjate in njegov grob krasite s cvetjem in prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 52. letu staro-sti nepričakovano, tiho in brez slovesa * zapustila draga mama, hčerka, sestra in teta Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in govorniku Jožetu Novaku za ganljive besede ob odprtem grobu. Prav vsem še enkrat — hvala! Suhi Vrh, 5. februarja 1987 Žalujoči: sin Silvo, hčerka Marjana z Jožetom, mama ter bratje in sestre z družinami A k silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, saj zase vem, nikdar, nihče bi ne verjel. Stefan Zver V SPOMIN iz Nedeiice 41 Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila draga in dobra mama in stara mama ZAHVALA V 41. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, hčerka in sestra Marjeta Huber Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu ter pevkam iz Turnišča za pogrebni obred Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Verona, sin Ivan z ženo ter vnuki z družinami Anica Perša roj. Horvat iz Kovačevec 21 M iz Babinec Mnogo prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Spomin nate, na tvojo ljubezen, dobroto in plemenitost bo živel v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spomnite s cvetjem in prižgano svečko. « ŽALUJOČI: sin Miro z družino Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in šopke ter nam Izrekli sožalje. Posebna hvala vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli priskočili na pomoč, zdravniku in zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Grad, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Grad tov. Anici Kuzmič za poslovilne besede pri odprtem grobu ter godbi na pihala. Vsem še enkrat — iskrena hvala! S Kje si ljubi očka ti, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Žalujoči: mož Mihael, hčerka Danica, sin Jože, mama in sestra Nada z družino 5 ZAHVALA Tiho, mirno in prezgodaj nas je brez slovesa v 60. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric Franc Ošlaj lončar iz Filovec 5 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilnebeseae. be posebna hvala LD Bogojina ter vsem navzočim LD, kolektivu Potrošnika, tozd Izbira-Moda, kolektivu ozda Mura, obrtniku Horvatu, kolektivom Špedtransa, Varstroja in Doma Ljubljana ter vsem lončarjem. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Filovci, 16. februarja 1987 Žalujoči: žena Rozalija, hčerke Danica, Dušanka, m Rozina z družinami ter drugo sorodstvo Ko živel sem, ljubil sem vas vse! Zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi. Ko se spomnite na me, prižgite sveče mi. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 55. letu starosti nepričakovano zapustil mož, oče, dedek in brat Alojz Maric iz Ropoče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste nam stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin med boleznijo. Hvala kolektivu Mure tozd Perilo za podarjeni venec, Štefanu Flisarju za govor ob odprtem grobu in gasilskemu društvu. Posebna hvala obema duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem. Vsem še enkrat — hvala! Ropoča, 12. 2. 1987 Žalujoči: žena Regina, sinova Slavko in Tonček, hčerka Jožica z možem Brankom, vnuka Tadej in Martina, sestre in drugo sorodstvo Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Jožef Raj iz Brezovice Iskreno se zahvaljujemo vsej botrini, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, patronažni sestri Mariji Mujdrica za obiske med boleznijo ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali za sv. maše, vence, šopke cvetja, sočustvovali i nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in Avgustu Sobočanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sin Franc z družino, hčerka Marija z možem in hčerka Ančka z družino iz Kanade VESTNIK, 26. FEBRUARJA 1987 STRAN 23 ESSB v besedi in sliki BORI PADAJO FAŠENEK JE V DEŽELI! Soboška Platana pred referendumom Po izročilu sodeč, je osnova vsakega borovega gostiivanja nekaj stoletij star običaj — vlečenje ploha. Stanjevčani so podrli kar debel bor, ki ga je zasedel Gabrov Pišta — ali z drugimi besedami: ženin na šegavi poroki. Seveda so ga dobro zastražili, da ga nepridipravi ne bi ukradli in osramotili cele vasi. Ženin sam pa je moral kar dobro razširiti noge, da se je lahko kolikor toliko udobno namestil za »vožnjo« iz gozda do gasilskega doma. Iz poročila začasnega organa družbenega varstva v soboški delovni organizaciji Platana povzemamo, da imajo ob zaključnem računu 460 milijonov dinarjev izgube; od tega kar 420 milijonov dinarjev v tozdu Ledava, medtem ko na tozd Lesna predelava odpade 40 milijonov dinarjev primanjkljaja. Izgube se vlečejo že iz prejšnjih let in so posledica slabih poslovnih odločitev in pomanjkljive samoupravne organiziranosti, ko sta tozda Ledava in Lesna predelava šla vsak svojo pot, pomanjkanja strokovnih kadrov in tudi določenega prilaščanja družbene lastnine. Zato je ukrep družbenega varstva pravilna odločitev, ki naj pripomore k SKUPŠČINA OBRTNEGA ZDRUŽENJA V MURSKI SOBOTI V obrti že več kot 1600 delavcev Iz obsežnega poročila o delu Obrtnega združenja Murska Sobota, ki ga ie na sobotni seji skupščine podal predsednik izvršilnega odbora Jože Spilak, povzemamo: v preteklem letu so bila prizadevanja usmerjena v izboljšanje gospodarskega družbenega položaja obrti; težav ni manjkalo, zlasti nefinančnih; kljub vsemu pa je obrtna dejavnost napredovala, o čemer pričajo številne nove obratovalnice in povečano število zaposlenih. Cerkvena poroka na malo čudnem kraju, kajne? Namesto oltarja traktorksa prikolica in namesto pravega spovednika eden vaških go-stobesednežev. Množica v gozdu mu je s pozornostjo prisluhnila, prešibak glas pa je okrepil megafon. Kaj hočemo, tudi borova gostiivanja so ob izteku 20. stoletja sodobnejša, kot so bila pred 60 in več leti! Sicer pa se Stanjevčani s svojim »popom« na čelu lahko zahvalijo »bogu«, saj jim je naklonil prijetno vreme, lep obisk. In v povezavi s tem je verjetno zdajle mogoče zapisati, da te dni veseli poslušajo šelest dragocenih kosov papirja s serijskimi številkami. Nekaj konkretnih podatkov: ob koncu lanskega leta je bilo v murskosoboški občini 708 zasebnih obrtnikov, od tega se jih je 441 ukvarjalo z raznimi proiz-vodno-storitvenimi dejavnostmi in osebnimi storitvami, gostiln oziroma bifejev je bilo 135, avtoprevoznikov (med temi 12 taksistov) pa 132. Stanje pred petimi leti je bilo slabše: 621 obrtnikov, od tega 370 proizvodno-storitve-nih ter osebnih dejavnosti, 114 gostišč in 135 avtoprevoznikov. Število obrtnikov se je povečalo pri vseh dejavnostih, razen pri avtoprevozništvu. V lanskem letu pa je bilo pri obrtnikih doslej največ zaposlenih delavcev, in sicer 905, kar je v povprečju 1,29 desetin delavca na posameznega obrtnika. Pred petimi leti je obrtnik v povprečju zaposloval 1 delavca. Iz tega pregleda lahko ugotovimo, da je zdaj v zasebni obrti v soboški občini zaposlenih (skupaj obrtniki Bor je padel, živel bor! Sodniki, miličniki, za njimi pa radovedna množica bežijo proti padajočemu dolginu. Eni, da bi zaščitili njegov vršiček, drugi pa prav zato, da bi ga odrezali in s tem nakopali Vi-dončarjem na vrat nepopravljivo škodo. In resnici na ljubo je treba priznati, da so tovrstni boji za nevajenega zelo osupljivi, posebno zato, ker jo lahko mimogrede skupi tudi tisti, ki je v bližini zgolj po naključju. foto: J. Pojbič Žalostno je, da si moramo danes pravico in resnico iskati na ustavnem sodišču, da smo nemočni, ko gre za enakopravnost, in da imajo najrazličnejši direktorji takšno moč, da krojijo pravico po lastni meri. Takšne in podobno tožbe smo slišali na občnem zboru društva vinogradnikov Ijuto-mersko-ormoških goric Jeruzalem, ko so ocenjevali minulo enoletno delo. V lanskem letu je bila ena pomembnejših nalog zagotoviti denar iz solidarnosti vsem vinogradnikom, ki jih je v sezoni 1984/85 prizadela močna zimska pozeba. Komite za kmetijstvo in odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč sta menila, da so do solidarnostnih sredstev upravičeni le družbeni sektor in kmetje-vi-nogradniki, ki so družbeno organizirani. Društvo vinogradnikov, ki združuje vse vinogradnike, pa je menilo, Ciganice, medvedi, vile, čistilci čevljev, fotografi, frizerji, sodniki, miličniki... Kar utrudili bi se, če bi želeli našteti vse, ki so v Vidoncih na borovem slavju hodili naokrog in obiskovalcem ponujali raznovrstne »usluge« — seveda ne zastonj, pa tudi zares jih ne gre jemati. Borov fotograf je ovekovečil borovega frizerja z naključno stranko, mi pa tako prvega kot drugega. foto: J. Pojbič BOP, BRŽ Kmalu pravo kmečko gostovanje Po uspešnem Kmečkem balu je dejavnim turističnim delavcem TD Križevci pri Ljutomeru prišlo na misel, da bi obudili še eno tradicionalno prireditev, ki je z leti počasi zamrla. Gre za pravo in pristno Kmečko gostovanje. Čeprav imamo v Sloveniji že nekaj ohceti, porok in drugih podobnih prireditev, pa bi na tej ki jo bodo organizirali v Križevcih, predstavili pristne običaje ob prleškem gostovanju, ki počasi izumirajo. Priprave so na vrhuncu in nekaj parov se je že zanimalo za poroko na takšen način (gre namreč za uradno priznano in veljavno sklenitev zakonske zveze). Seveda je še Čas za prijave pri turističnem društvu v Križevcih pri Ljutomeru, saj si želijo, da bi se na Kmečkem gostuvanju poročilo čim več parov iz Pomurja in bližnje okolice. Napisali bi lahko kaj o doti, ki jo bodo mladoporočenci do-' bili na tej prireditvi, pa ne bomo, kajti ta naj ne bi bila spodbuda za prijavo na pravo in pristno Kmečko gostuvanje v Križevcih pri Ljutomeru. D. L. Na platna kina Park je končno prispel tudi slovenski film CHRI-STOPHOROS, ki ga je po scenariju Željka Kozinca režiral Andrej Mlakar, v naslovnih vlogah pa nastopajo: Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Juh in Dare Valič. Film iz Vi-bine produkcije leta 1985 načenja vprašanja slovenske revolucije in slovenske izdaje, zgodovinska vprašanja razkola v našem narodu med zadnjo vojno, posledice bratomornih bojev in usodnih svetovnonazorskih delitev; skuša vprašanja velikega sveta odraziti v majhnem, intimnem človeškem svetu. Pri tem ne upira obtožujočega prsta v slovensko družbo, v ospredju je bolj človeška krivda glavnih junakov .za propad vasi, ker je ta krivda element umetniške resnice, za katero gre avtorjem. Nagrade v Manhei- odpravljanju slabosti v tem 200-članskem kolektivu. Začasni kolegijski organ je v drugi polovici prejšnjega meseca izdelal podrobnejši program aktivnosti, ki je vseboval tudi pogovore s predstavniki združenega dela v soboški občini, Pomurske banke in sozda Slovenijales. V kratkem bodo pripravili analizo izgub, elaborat o upravičenosti združitve v enovito delovno organizacijo, načrt za leto- 1987 in dolgoročni načrt dela Platane. Dogovorjeno je, da bodo najkasneje do 15. marca letos, to je še pred izplačilom mesečnih osebnih dohodkov, izvedli referendum za enovito delovno organizacijo, do 30. junija letos pa in delavci) 1613 delavcev, kar je že lepa številka in pomemben prispevek k zmanjševanju števila nezaposlenih. Osebno delo je potemtakem tudi v soboški občini v dokajšnjem razmahu. V zadnjih petih letih je najbolj naraslo število proizvodno-storitvenih dejavnosti, kjer je nastalo 71 novih obratovalnic. Število gostišč pa se je povečalo za 21. Ne smemo pa prezreti tudi občanov, ki določene obrtne dejavnosti opravljajo kot dopolnilno delo. Teh je bilo lani 256, to pa je v primerjavi s stanjem pred petimi leti za 109 več. Največ »popoldancev« opravlja tako imenovane osebne storitve (61), nato kovinsko dejavnost (50), lesno (27), plastično (26) itd. Na seji skupščine je predstavnik občinskega izvršnega sveta ugodno oceni! razvoj obrti, kar zadeva popoldansko obrt, pa je menil, da ta često izpopolnjuje vrzel, ki nastaja, ker v vinu JE resnica da so do tega denarja upravičeni vsi, ki jih je pozeba prizadela. V iskanju pravice so šli tudi do predsednika slovenske skupščine Vinka Hafnerja in na koncu tudi do ustavnega sodišča SR Slovenije, ki je odločilo, da je 3. točka sklepa o usmeritvah za uporabo republiških solidarnostnih sredstev protiustavna, in jo razveljavilo. Seveda pa s sklepom ustavnega sodišča SR Slovenije delo omenjenega društva in vodstva še ni končano, saj se bo šele sedaj začelo. Na občnem zboru so bili namreč najvišji predstavniki SO Ljutomer in Ormož, ki so dejali, da je denar sicer izločen na posebnih računih, vendar pa bo potrebno izdelati merila in načine uporabe teh sredstev. In prav tu čaka društvo še veliko nalog. Ce pa k temu dodamo še željo po čim intenzivnejšem izobraževanju članov, strokovnih izletih, pripravam na sodelovanje na naj- mu, Celju in drugod potrjujejo nji- • hovo uspešnost, bb naj bi pokrili vse izgube, sicer jim grozi stečajni postopek. Ob večji pripravljenosti soboškega združenega dela, da z denarjem pomaga Platani iz velikih zagat, odpisom obresti pri banki in tesnejšim sodelovanjem Slovenijalesa se nadejajo, da vendarle ne bo prišlo do likvidacije kolektiva, ker bi bila drugače ogrožena socialna varnost zaposlenih. Brez organizacijskih sprememb si namreč ni možno predstavljati normalnega poslovanja soboške Platane, kjer je treba ustvariti primemo ozračje pred bližnjim referendumom, od uspešnosti katerega veliko pričakujejo tudi v družbenopolitični skupnosti in organizacijah. Milan Jerše pač ni rednih obrtnikov, da pa je povsem nekaj drugega proizvodna dejavnost, kjer gre za serijsko delo, zato naj bi ta prešla čim prej v redno. Na ta način bi se tudi sprostilo nekaj delovnih mest, ki jih zdaj popoldanci zasedajo v združenem delu. Kar zadeva delo soboškega obrtnega združenja, se tudi mi pridružujemo oceni gostov, ki so na skupščini poudarili, da je to združenje eno izmed najbolj delavnih v Sloveniji. Nekaj besed o lanski dejavnosti: posredovanje pri dodelitvi več kot 100 posojil za obratna sredstva, zbiranje pomoči za bolnišnico (obrtniki in delavci so prispevali 3 milijone 620 tisoč dinarjev), sodelovanje na obrtnem sejmu v Celju, skrb za upokojene obrtnike, strokovno izobraževanje, zlasti o varstvu pri delu, organiziranje izletov in strokovnih ekskurzij, dejavnost v športu in rekreaciji, prizadevanja za ureditev obrtnih con v Murski Soboti in Krogu, spodbujanje dela v obrtnih sekcijah (gostinci, avtoprevozniki in drugi). .. Na skupščini so naposled izvolili nov izvršilni odbor in sprejeli obsežen program dela. Š. Sobočan različnejših vinskih sejmih ter s sorodnimi in drugimi društvi, je pravzaprav predlog programa za delo še kar obsežen, vendar pa so ga vsi člani (teh je v tretjem letu delovanja že skoraj 200) tudi podprli in sprejeli, dodali pa so še precej svojih pobud in razmišljanj, ki jih bo izvršilni odbor vključil v program dela za let^nie leto. Dušan Loparnik učinkoviti zadrževalniki — naložba, ki se je splačala Slabo vreme, ki smo ga nekaj časa občutili tudi pri nas (močno deževje in nagla otoplitev), je povzročilo številne probleme, predvsem kmetovalcem in nekaterim lastnikom hiš. Zamrznjena zemlja ni zmogla sproti vsrkavati ogromnih količin talečega se sne Suhi zadrževalnik v Bolehnečicih je tokrat vzdržal tudi prvo mokro prei-skušnjo in preprečil poplave v Precetincih, Kokoričih in Bolehnečicih. ga in dežja, zato so na nekaterih območjih grozile močne poplave. Taka ogrožena območja so bila v občini Ljutomer, v Ščavniški dolini, v občini pa v okolici Radmožanec, kjer je grozil Mejni potok. V Murski Soboti je bilo najbolj kritično ob razbremenilnem kanalu Ledava—Mura. Delavci vodnega gospodarstva so minuli konec tedna opravili po- Z znan jem do več hrane Od ponedeljka do srede so bili v Murski Soboti Poljedelski dnevi, ki jih je organizirala ABC Pomurka v sodelovanju s centrom za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije in Tovarno sladkorja v Ormožu. Že lanskoletni so potrdili, da so takšne oblike izobraževanja potrebne, zato so sklenili, da bodo z njimi nadaljevali. Udeležence letošnjih Poljedelskih dnevov so povezovali skupni cilji: pridelati čim več in čim cenejšo hrano. Kot je v pozdravnem nagovoru ob otvoritvi povedal Stefan Hajdinjak, podpredsednik sozda ABC Pomurka, pa se kmetijci pri tem ne smejo zapirati, pač pa morajo pritegniti k sodelovanju čim širši krog strokovnjakov. Prav izmenjava izkušenj in prenašanje najnovejših dognanj v prakso je najboljša in najkrajša pot do boljših rezultatov. V Sloveniji, pa tudi v Pomurju, kmetijstvo še ni izkoristilo vseh možnosti, zato nas na tem področju čaka še veliko dela. Seveda pa morajo poleg neposrednih kmetijskih proizvajalcev nenehno izobraževati in izpopolnjevati tudi tisti, ki kmetom svetujejo, in ti dnevi so bili namenjeni prav njim. Okrog 250 pospeševalcev, organizatorjev proizvodnje in tehnologov na družbenih posestvih se je v treh dneh zvrstilo na predavanjih, ki so jih imeli priznani slovenski in jugoslovanski kmetijski strokovnjaki. Kot nadaljevanje pa je danes v Murski Soboti še semi- nar o sadjarstvu, ki v zadnjem času tudi v Pomurju dobiva vse pomembnejše mesto. Rezultati prizadevanj za razvoj sadjarstva so že vidni v Kmetijski zadrugi Panonka, kjer imajo tudi do leta 2000 zelo smele načrte. Seveda pa je tudi za razvoj sadjarstva potrebno znanje in temu je namenjen današnji seminar. L. Kovač membno delo, saj so z nenehnim dežurstvom in aktiviranjem civilne zaščite ter varnostnimi ukrepi preprečili najhujše. Aktivirali so dva obrambna zadrževalnika, v Bolehnečicih in Radmožancih, ki sta tako prvič opravila svojo nalogo. Oba zadrževalnika sta bila zgrajena namreč lani oz. predlani in ju doslej še nikoli niso preskusili. Tokratno testiranje sta dobro prestala in rešila kmetovalce pred poplavami. Nekaj več težav je bilo s podtalnico na ogroženih območjih, vendar pa je tudi ta kmalji po znižanju gladine odtekla iz kleti, tako da kakšne večje škode ni povzročila.