Razvoj Pivovarne Union in njene perspektive Predstavitev Pivovama Union je delovna organizacija s petimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb in ima zapo-slenih 562 delavcev. Je ena izmed najuspešnejših organizacij živilske industrije z 120-letno tradicijo, z letno proizvodnjo 800.000 hl piva in 6.500 ton pekovskega kvasa. Pivovarna Union je članica SOZD HP, v okviru katere uresni-čuje razvoj slovenske pivovarske industrije. Dosedanji razvoj Proizvodnja piva Proizvodnja v Pivovarni Union je v preteklem obdobju zelo hitro naraščala. V letu 1960 je bilo proizvedenih komaj 148.000 hl piva, leta 1970 že 510.000 hl, v letu 1985 pa ocenjujejo, da bodo proi-zvedli 800.000 hl piva. Pivovama Union oskrbuje s pivom predvsem tržišče Slovenije, Istre, Reke in področje do Zadra, na ostalo jugoslovansko tržišče pa postopoma prodira z novimi proizvodi. Pomembno je, da je edini proizvajalec, ki ni kupil nobene licen-ce, temveč je uveljavil znanje in sposobnosti lastnih strokovnjakov. Pivovarna Union je četrta po proizvodnji piva v Jugoslaviji in vodeča po kvalitetnih dosežkih, ki jih potrjujejo številna domača in mednarodna priznanja, še zlasti v zadnjih letih. Ta priznanja so ponesla v svet sloves piva Union, kar Ijubljansko pivovarno obve-zuje, da tudi v prihodnje oslane hiša kakovosti. Proizvodnja pekovskega kvasa Proizvodnji piva se je 1923 pridružila še proizvodnja pekovske-ga kvasa, ki se je sčasoma razvila v pomembnega proizvajalca ludi v evropskih dimenzijah. Je edini proizvajalec pekovskega kvasa v Sloveniji in tretji naj-večji v Jugoslaviji. Oskrbujejo Slovenijo, del Hrvatske in nekatera področja BIH. Proizvodnja je tehnološko zelo zahtevna, dobava kvasa pa tudi odgovorna naloga, saj bi bila v primeru težav ogro-žena preskrba prebivalstva s kruhom. Gibanje proizvodnje pekovskega kvasa v preteklosti kaže na skokovit razvoj te proizvodnje, saj se je povečala od 1413 ton v letu 1960 na 6500 ton v letu 1984. Oskrba z reprodukcijskimi materiali in surovinami Pivovarna Union potrebuje za proizvodnjo piva 12.000 ton piv-skega slada oz. ječmena, za proizvodnjo pekovskega kvasa pa 9.000 ton melase. Značilno za proizvodnjo piva je, da osnovnih surovin (razen hmelja) ni na območju Slovenije, temveč imajo sklenjene samoupravne sporazume s sladarno v Bački Palanki (SAP Vojvodina) in sladarno v Peči (SAP Kosovo). Skupni tehno-loški in skupni napori za razvoj in napredek tehnologije jamčijo za zanesljivo preskrbo s pivskim sladom tudi v prihodnje. Dolgoročno sodelovanje s Sladkorno tovarno Ormož in Tovamo sladkorja Beli Manastir ji zagotavlja dobavo potrebne melase, ki jo potrebuje za nemoteno proizvodnjo kvasa. Kakovostni premiki v proizvodnji Proizvodnja je bila še posebej intenzivna v obdobju od leta 1978, ko so uspeli pripraviti dolgoročen načrt lastnega razvoja in zaključiti nekaj projektov v izredno kratkem obdobju. Med temi je potrebno poudariti izgradnjo polnilnice z avtomatsko polnilno linijo 80.000 steklenic na uro, postavitev nove filtracijske postaje z avtomatskim sistemom sterilizacije ter izgradnjo prve faze fermen-tacije, ki pomeni uvedbo računalniško vodene vrtiunske tehnolo- gije. Taka strategija dosedanjega razvoja je seveda imela za posle-dico tudi veliko produktivnost, ki je merljiva v evropskih razmerah in ne samo v jugoslovanskih okvirih: • ¦ Pivovama Union Zahodna Nemčija Evrop. gospod. skupnost 1363 hl na zaposlenega 1396 hl na zaposlenega 1354 hl na zaposlenega V zadnjem obdobju so pričeli s pomočjo nove tehnologije pro-izvajati dva nova proizvoda — tekoči CO2 in pivski kvas. Pivski kvas je v preteklih letih odtekal v Ijubljanske kanale, danes pa predstavlja pomembno komponento v živalski hrani. Še posebno pozornost posvečajo sodelovanju z znastvenimi inštitucijami za razvoj tehnologije, kot je Kemijski inštitut Boris Kidrič in Hmeljarski inštitut v Žalcu, ki nadzorujejo kakovost osnov-nih surovin. Izvoz V letu 1984 je Pivovarna Union izvozila na konvertibilna tržišča 24.671 hl piva, kar sicer predstavlja le 3,3 % njene proizvodnje vendar pa predstavlja ta količina 39% celotnega jugoslovanskega izvoza na konvertibilni trg (63.041 hl). Izvoz piva je namreč zaradi znanih dejstev, da so proizvajalci pretežno vezani na domače trge, zelo otežkočen in tudi največji svetovni proizvajalci piva izvozijo le 15% svoje proizvodnje. Leto-šnji polletni izvozni rezuKati kažejo, da delež Pivovarne Union pri izvozu na konvertibilne trge počasi, vendar zanesljivo narašča, kar dokazuje, da je načrtovani 6% delež izvoza v proizvodnji do konca srednjeročnega načrta realno planiran. Kadri Dobre rezultate je pogojevala tudi sprememba strukture zapo-slenih. Število kadrov z višjo in visokošolsko izobrazbo smo od leta 1975 do 1985 bistveno povečali, saj je bilo leta 1975 14 delav-cev z visoko in višjo izobrazbo, leta 1985 pa kar 35. Sodelovanje v širšem družbenem prostoru V vsem dosedanjem obdobju je bilo sodelovanje s krajevno skupnostjo Milan Majcen dobro in so skupne akcije potekale v obojestransko zadovoljstvo. Za potrebe krajanov je Pivovarna Union našla veliko mero razumevanja in dokazala, da se vsi v Pivovarni zavedajo, da so sestavni del krajevne skupnosti in da živijo z njo. Krajevna skupnost je vedno pokazala dovolj razume-vanja za prostorske in druge težave Pivovarne in so zato uspešno sporazumno reševali vse probleme. Pivovama Union aktivno sodeluje tudi s Poslovnim združenjem industrije piva in slada Jugoslavije in Poslovnim združenjem indu-strije vrenja (kvasa) pri nadaljnjem razvoju te industrije. PROBLEMATIKA GOSPODARJENJA Nesorazmema obdavčitev Potrošnja piva v Jugoslaviji se je od leta 1982 do 1984 iz leta v leto zmanjševala, kar je vplivalo na gibanje proizvodnje tudi v Pivovarni Union. Vzrok je predvsem v izredno visoki maloprodajni ceni piva, saj znaša temeljni prometni davek 50%, posebni repu-bliški davek 8% in občinski prometni davek 30%, torej skupno 88% od nabavne cene ali okrog 49% od maloprodajne cene piva. Nadaljnji razvoj Pivovarne Union je tesno povezan z davčnimi obremenitvami, saj so te nesorazmerno visoke napram drugim ajkoholnim in brezalkoholnim pijačam. V prihodnje je potrebno, da družbenopolitične organizacije podprejo zahtevo Pivovarne Union, da se davki na pivo znižajo in tako omogoči enakopraven razvoj z drugimi proizvajalci pijač. O tej problematiki je Pivovarna Union že večkrat obvestila družbenopolitične organizacije. Prostorska utesnjenost Zaradi specifičnosti proizvodnje piva in pekovskega kvasa ni možno predvideti lokacijskih sprememb, ter je zato treba Iskati rešitve v okviru obstoječega prostora. Proizvodnja pekovskega kvasa zahteva popolnoma drugačen pristop zaradi iztrošenosti opreme. S skupnim vlaganjem vseh porabnikov kvasa bo potrebno pristopiti v naslednjem obdobju k izgradnji nove kvasarne, predhodno pa zagotoviti prostor, ki ga sedaj zasedajo delavnice PAP, oziroma je v privatni lastnini. Vse to pa zahteva angažiranje širše družbene skupnosti, da končno uredimo zazidalni načrt, ki je nujen temelj za nadaljnji razvoj delo-vne organizacije. Organiziranost Pivovarska industrija se v svetu zelo hitro razvija, kar narekuje tudi stalno izboljševanje tehnologije v tej organizaciji. Uvajanje novih metod in posodabljanje proizvodnih procesov bo zahtevalo dopolnjevanje organiziranosti in izboljšavo delovnih postopkov z namenom povečevanja produktivnosti in boljšega gospodarjenja. Prihodnji razvoj in ukrepi Pri obeh vrstah proizvodov, pivu in kvasu, predvidevamo, da bo pod istimi tržnimi pogoji potrošnja tudi v prihodnje naraščala. Slovenija se počasi, loda vztrajno približuje potrošnji piva v razvi-tejših deželah in je dosegla potrošnjo 60 litrov na prebivalca. V Avstriji potrošijo 105 litrov, vZvezni republiki Nemčiji paokrog 150 litrov na prebivalca. Če temu prištejemo še izvozne usmeritve, so perspektive pri nadaljnji proizvodnji velike. Investicije Razvoj proizvodnje piva je usmerjen v izdelavo tehnološko zahtevnejših vrst piva. Proizvodnjo naj bi popolnoma avtomatizi-rali in v smislu energetskih virov racionalizirali tako, da bi zmanjšali porabo najmanj za eno tretjino. Pivovarna Union namerava do leta 1990 posodobiti in avtomati-zirati svojo proizvodnjo, za kar bodo namenili dve milijardi din. V prvi fazi bodo izvedli rekonstrukcijo in modernizacijo varilnice s kapacileto 5.400 hl pivine dnevno (šest vark po 900 hl). Varilnica je zasnovana tako, da jo bo možno postopoma dograjevati in v končni fazi do leta 2000 doseči dnevno kapaciteto 14.400 hl (16 vark po 900 hl) oz. okrog 300.000 hl mesečno v špici sezone, kar bo zagotavljalo letno kapaciteto 2,000.000 hl. Pivovarna na lokaciji, kjer je sedaj, z vso lastno infrastrukturo (vodnjaki, energetika, čistilne naprave) lahko torej podvoji proizvo-dnjo oziroma z nekaterimi novimi naložbami proizvede 2 milijona hl piva. Krepitev vtoge delavca V delovni organizaciji ne skrbijo le za proizvodnjo in gospodar-jenje. Močno je prisotna družbenopolitična dejavnost, vidna je aktivnost sindikalne organizacije, ki s široko razvejanostjo vpliva na samoupravno odločanje vseh delavcev. Odnos do delavca samoupravljalca se kaže v skrbi za izobra-ževanje, izboljšanje delovnih [»gojev, stimulativnih osebnih doho-dkih, v objektih družbenega standarda, zdravstveni preventivi (imajo lastno ambulanto), zaščiti pri delu, lastni vzgojno varstveni ustanovi in v drugih oblikah, ki zagotavljajo socialno varnost delav-cev Pivovarne Union. Tudi v prihodnje bodo v Pivovarni Union namenili največjo skrb izboljšanju delovnih pogojev, osebnemu in družbenemu standardu delavcev, s poudarkom na čimvečjem usposabljanju za opravlja-nje samoupravljalskih pravic in dolžnosti. Cilji in ukrepi V prihodnjem srednjeročnem obdobju so si delavci Pivovame Union zastavili visoke cilje, saj načrtujejo leta 1990 proizvodnjo in prodajo do 1,000.000 hl piva, 7.000 ton pekovskega kvasa in izvoz v višini 65.000 hl piva. S tem želijo ostati med vodilnimi pivovarnami v Evropi in doma ter ponuditi potrošnikom kar se da kakovostne proizvode. Te cilje bodo dosegli z posodabljanjem tehnologije, z še večjo kakovostjo proizvodov, izboljšanjem orga-nizacijske strukture zaposlenih, nadaljnjim strokovnim izpopolnje-vanjem kadrov in prilagoditvijo organiziranosti vse bolj zahtevnim pogojem gospodarjenja, kar bo omogočilo večjo izvozno usme-rjenost in še produktivnejše poslovanje. ZAKLJUČKIIN PREDLOGI 1. Dosedanji razvoj Pivovarne Union in zastavljeni cilji kažejo na dobro gospodarjenje in realnost njihovih usmeritev ter ga zato delegati podpiramo. 2. Nesorazmemo visoki davki na pivo omejujejo razvoj te organi-zacije ter je potrebno v prihodnje te davke uskladiti z davki drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač in jih postaviti v enako-praven položaj. 3. Podpiramo razvoj proizvodnje piva kot tudi proizvodnje pekov-skega kvasa ter je zato potrebno čimprej urediti zazidalni načrt, ki predstavlja prvi pogoj za nadaljnji razvoj te delovne organiza-cije. 4. Glede na sedanjo organizacijsko razdrobljenost, ki večkrat ovi-ra izvajanje učinkovitih skupnih akcij in delovanje samouprav-nega sistema, je treba postopoma dopolnjevati organiziranost Pivovarne Union, da bi v prihodnjem obdobju imeli vse pogoje za učinkovitejše upravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi.