SLOVENSKI Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vredn>šivo: liopiiarieva ul. ii. 6/lil Telefon št. 3487. Inierurban 3487 Rokoplsi se ne vrača/o Posamezna šl.l Din, mesečno. Ce se sprelema lisi v upravi, naročnina 4 Din, na dom In po r>o.«5f J dostavljen lisi S l)ln. Celoletna naroč' nlna SODln, polletna 2:' D n, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru l/prava: Kopitar/eva ulica šl. 6/11 PoAfn I čeU. račun, Club l/ona IS.179 lede j on Sle v. 2349 Dr, Marinkovic o svojem potu na Poljsko Povsod je bil iskreno sprejet - Ves poljski tisk odobrava politiko iskrenega prijateljstva in tesnejših zvez med nami in Poljsko Belgrad, 6. dec. 1. Danes dopoldne se je naš zunanji minister dr. Marinkovic vrnil s svojega obiska v Varšavi. Z njim ie prispela njegova soproga. V njegovem spremstvu so se nahajali pomočnik ministra dr. Karovič, načelnik v ministrstvu /-a zunanje zadeve Ko-vačevič in ministrov tajnik Pavlovič. Na kolodvoru so ministra, ki je ostal tri dni v Varšavi, sprejeli člani vlade, višje uradništvo zunanjega ministrstva in vsi uradniki poljskega poslaništva ter veliko število odličnih Rel-grajčanov. Po sprejemu je dr. Marinkovič sprejel časnikarje ter jim dal sledečo izjavo: »Vprašate me, kako sem bil sprejet? Srečnejšega sprejema si ne morem misliti. Isto velja za oficielne kroge kakor za javno mnenje, ki mi je pokazalo vse simpatije kot zastopniku naše kraljevine.« Ministrov obisk se je v resnici smatral kot zunanji znak prisrčnih odnošajev med Poljsko in Jugoslavijo ter je nudil priliko, da *e inozemska javnost o tem tudi prepriča. »Tako je celokupni poljski tisk posvečal dolge kolone naši državi, naši zgodovini, našemu ljudstvu, naravnim lepotam Jugoslavije in našemu kulturnemu in gospodarskemu napredku. Isto lahko trdimo tudi o manjšinskem tisku, kakor n. pr. ukrajinskem, ki je tekmoval s simpatičnimi izjavami na naslov .noje domovine. Tudi židovski časopisi so enako pisali, tako da lahko rečemo, da je ves poljski tisk navdušeno odobraval politiko Iskrenega prijateljstva in tesnejših zvez Poljske z Jugoslavijo. To politiko smo mi že od zdavnaj zasledovali in prakticirali, sedaj pa je prišla do pravega izraza in se bo v tem pravcu nadaljevala in izvajala. Razpoloženje za prijateljstvo z nami je med polj»kini narodom splošno in iskreno. Povedal sem tam. da obstoji enako toplo razpoloženje tudi pri nas, v Jugoslaviji. Z zunanjim ministrom Zaleskijeni sem se razgovarjal o vseli mednarodnih političnih vprašanjih, ki prihajajo sedaj v ospredje zanimanja. Oba sva ugotovila, da imava glede vseh važnejših problemov, s katerimi mednarodna politika trenotno liavi, enake misli. ; Razumljivo jc potemtakem, da bosta odslej obe državi ravno pri reševanju teh vprašanj zasledovali popolnoma vzporedno taktiko in bosta nastopili enotno povsod, kjerkoli se bo j v bližnji bodočnosti pojavilo kakšno mednarodno vprašanje (razorožitvena konferenca. Podpis poljsko-jugoslo\dogovorov v Varšavi. Cisto na lovi. zu........ u-.misi-; '.......uvovič pri podpisu. Njemu nasproti sedita poljski zunanji minister Zaleski (zadaj) in poljski naučni minister Jedrzejevvicz (spredaj) | odnošaji s Sovjeti. revizijska propaganda, | I agrarna politika, op. ur.). Samo po <-ehi se i razume, da se bodo pojavile malenkostne , I razlike v našem in poljskem stališču, v koli- i ! kor so ta stališča odvisna od različnih zemlje- I I pisnih leg Poljske in Jugoslavije. Poljski državniki, s katerimi sem prišel v stike, delijo vsi isto mnenje, tako da lahko rečem, da sem ; odnesel iz Varšave najlepše /tise. Prijatelj- 1 >tvo Poljske je za nas v resnici iskreno in ne v»ehiije nikakc rezerve.« Hitler: Z eno gesto vržem vlado Hitlerjeva stranka pride na krmilo že ta teden? Pariz, 6. dec. AA. Havas poroča iz Berlina, da je dejstvo, da pošilja Hitler svoje emi-sarje v London, da vzdržuje stalne odposlance v Italiji in da vabi k sebi nekatere zastopnike tujih listov, jasen dokaz za to, da se Hitler odkrito predstavlja kot verjetni naslednik Bril-ninga. Hitler sam priznava, cla mu jc potrebna le ena gesta, da vrže sedanjo vlado. Listi naglašajo, da je Hitler odklenil odgovor nekemu francoskemu časnikarju, ki ga je vprašal, zakaj so bili izključeni francoski časnikarji pri nekem govoru, ki ga je imel včeraj Gering, eden izmed glavnih Hitlerjevih sodelavcev. V tem govoru je Gering obtožil Francijo, da hoče obdržati Nemčijo v podrejenem položaju, in dodal, da ne bo trajnega miru vse dotlej, dokler ne izginejo poslednji sledovi versajske mirovne pogodbe. Gering je svoj govor sklenil z besedami: Edino sila bo pomogla razumn do zmage. Rim, 6. dec. ž. Fašistični tisk z velikim zanimanjem spremlja dogodke v Nemčiji ter natančno zasleduje pokret Hitlerjevih narodnih socialistov. »Lavoro fascista« poroča, kako se že splošno govori o tem, da bo Nemčija ustavila rcparacijska plačila. Tudi v Franciji so začeli posvečati Hitlerjevemu pokretu veliko pozornost, čeprav so tam prvotno mislili, da je Hitlerjeva akcija brezpomembna. Pariz računa, dai bo že v prihodnjem tednu najbrž prišla aa krmilo Hitlerjeva stranka. Francija razburjena Pariz, 6. dec. U. Hitlerjeve izjave v listih so sedaj razburile tudi francosko vlado. Tako poroča nacionalistični »Figaroc, da so že mislili na to, da bi se poslali v Berlin protestna demarša. Ce bi se Briand še enkrat branil napraviti energičen korak, bi ga bilo pač k temu prisiliti z interpelacijami. Francoski Močno kajenje povzroča, da postanejo zobje rumeni, rjavi ali črni. Za kadilce ali kadilke je torej redno, na dan večkratno snaženje zob z OI)OL-zobno pasto neobhodno potrebno, če hočejo ohraniti naravno barvo zob. ODOL-zobna pasta očisti zobe zanesljivo, ne da bi škodovala zobni sklenovini, ODOL-zobna pasta absorbira najbolj, ker vsebuje izredno mnogo koloidalnih sestavin; radi tega odstrani vse nečistosti, neprijetne duhove in "vsa barvila, ki se primejo zob po kajenju, jedeh in pijačah in ki jim skaze barvo. ODOL-zobna uasta dela 7olie bele in sapo čisto. desničarski listi pišejo sploh že ravno tako bojevito, kakor so govorili Hitler, Strasser, Frick in drugi. Celo »Intrasigeant':, ki gotovo ne spada med zagrizene nacionalistične liste, že sedaj računa, na kakšno vojaško pomoč bi morala računati Francija v primeru spopada s Hitlerjevo Nemčijo. Na koncu dostavlja list, tla Hitler niti z največjimi govori more iz tal izkopati niti ene papirnate nc marke, da hi vodil vojno proti Franciji. Pa-triotični »L'Orrlre*: ugotavlja, da bo Hitler s svojimi državnimi zlatimi boni, ki jih baje že tiska v Hannovru, svojo tretjo državo takoj l pognal v bankrot. Tudi Petit Parisienc je I mnenja, da bo Hitler takoj,, ko bo prevzel vlurlo. dckrctiral novo inflacijo in najprej znižal marko na 75 pfonigov. Jurnee Indu-sirielle« vprašuje, ali ima nemška industrija tolik interes pri tem, da se z novim Hitlerje-I vim bankrotom znebi svojih lastnih dolgov. | Cisto jasno je namreč, da se bo tretja država j Hitlerjeva začela s splošnim polomom financ, i valute in gospodarstva, in za to naj Francija še enkrat posodi Nemčiji denar? Taki Nemčiji, čije voditelj Hitler besede Francija sploh ne more izgovoriti, ne da bi se mu iz sovraštva penila usta. Rojalistieni >Action Francaise<" zahteva drugič, da naj se takoj zapleni vse nemško dobroimetje v inozemstvu, cla se vsaj nekaj reši pred Hitlerjevim polomom. Botfševiki pognali v zrak Zveličarievo katedralo Moskva, f>, dec. j. Včeraj dopoldne so pognali v zrak z dinamitom tukajšnjo Zveličar-jevo katedralo, ki je bila zgrajena leta 1812. v spomin na veliki požar in na propad Napoleonove velike armade. Katedrala jo bila ena najslavnejših arhitektonskih del v Rusiji. Eksplozija jc bila tako silna, cla jo je bilo slišati po vsem mestu in okolici. Pred eksplozijo so vso okolico katedrale, več sto metrov naokoli, zaprli z močnim policijskim in vojaškim kordonom. Fn kilometer daleč naokoli so je po eksploziji vsul dež razbitin in prahu. Nekaj sto metrov naokoli so se radi silnega zračnega pritiska pobile vse šipe. Na prostoru, kjer je stala katedrala, hudo zgradili kongresno palačo. Z graditvijo palače bodo začeli takoj, ko bodo odstranili ruševine katedrale. To vest bo sprejel z velikim ogorčenjem na znanje ne samo krščanski, ampak ludi ves kulturni svet. Zopet so se boljševiki pokazali v vsem svojem divjem sovraštvu do religije. S tem. da so uničili slavno Zveliča rjevo katedralo, ki je predstavljala umetnino zgodovinske vrednosti, so pokazali tudi svoje sovraštvo do vsega, kar je Rusiji sveto. Ta blazni atentat sovjetov proti simbolu religiozne Rusije bo vzbudil ogorčenje vsega sveta. Prevrat v San Sahadorju Newyork, 6. dec. s. O nasilnem prevratu, ki so je izvršil popolnoma nepričakovano, poročajo nasledne podrobnosti: V noči na petek so vstaško čete pod poveljstvom podpredsednika Martineza nenadoma napadle glavno mesto in ga osvojile po srditem boju, ki je trajal vso noč in ki je bil izredno krvav. Napad se je začel ob pol 11 zvečer, ko so se vstaši pojavili pred glavnim mestom in začeli bombardirati palačo državnega predsednika. Vladi zveste Čete so odgovarjale na streljanje, pozneje je pa vedno več čet prešlo k vstašem, tako da jo postal položaj za vlado nevzdržen, tembolj, ker so se razbili vsi poskusi za pogajanja. — Vstaši so odklonili vse predloge, vztrajali nn nostavitvi vojaške diktature in doz val i vlad! zveste dele narodne garde in policijo, naj se brezpogojno vdajo. Boj za glavno mesto se je končal zjutraj, ko so vstaši vkorakali v mesto. Državni predsednik Aranjo je že. prej pobegnil na Guate-malo. V mestu je sedaj popolen mir in novi oblastniki sestavljajo vojaški direktorij pod predsedstvom Martineza. Cenzura je^ najstrožja. Vse banke in trgovine so zaprle. Zdi se, da so se podobni boji kakor v glavnem mestu vršili tudi v različnih mestih v notranjosti dežele. Lahko se trdi, da je San Salvador popolnoma v rokah vstašev. Ncwyork, 0. dec, Iz San Salvadorja se puluradno poroča: Prejšnji podpredsednik Maksimilijan Martine/., vodja vojaško vstaje, je proklainiran zn začasnega oredsednikn. Cenjene naročnike ki imajo še kaj zastanka nn naročnini za tekoče leto, tem potom vljudno prosimo, da čim prej poravnajo dolžni znesek in s tem zagoto-ve redno prejemanje lista preko novega leta. Svojo dolžnost napram tiskarni moremo lo tedaj izpolniti, če tudi cenjeni naročniki store svojo dolžnost. Obsodba tragedije „Salome" Balgrad, 6. dec. 1. Pravoslavni škof dr. Irenej Cirič je danes v svojem nabožnem govoru v sabor ni cerkvi v najostrejših besedah obsodil Wildejevo tragedijo >Salome-<, ki se je nedavno začela predvajati na tukajšnjem gledališkem odru. Skol Irenej zavrača lažnivo predvajanje vzvišenega značaju Janeza Krstnika, odklanja Wildejcvo "Satomoi., ker biblijska Šaloma nc vzbuja nikake simpatije, kakor bi jo \Vildejeva 'Šaloma' rada vzbujala s tem, da sc zgodovinska resnica umetno zavija, samo da sluii namenom avtorja. Kako naj se pa z zgodovinskega stališča lirnni, da se naenkrat poveličuje žena, katere strast jc edino povzročila svetni-kovo smrt. Janez Kr.».tnik ni več oni, ki ga poznamo, ki gu spoštujemo in ki je v resnici živel v zgodovini, Wildc pa ga predstavlja kot slabiča, kot dandyja, ki sc na odru tako obnaša, da ga njegova okolica smatra za svetega, med tem ko gledališka publika nili trenotek nima tega vtisa, če govori n. pr. sveto pismo o ljubezni Ilerodijade do Janeza Krstnika. Zaljubljeni ženi sc mnogokaj oprosti, n o takSnein razmerju v sv. pismu ni nobenega govora. Wildc jc ponaredil sv. pismo z namenom, da poniža značaj Janeza Krstnika in da poviSa Salomo, ki jc bila v zgodovini samo strastna in pohotna žena in ničesar drugega. Škof Irenej jc strmeče vernike poz.val, naj se sedaj v tej moralni krizi, v kateri se potapljamo, oklenejo krščanskih resnic in naj nc dopustijo, da sc na onih tleh, kjer se s pomočjo umetnosti narod vzgaja, razširjajo nauki, ki so za utrditev morale Škodljivi. Po mestu vlada veliko razburjenje zaradi tega ntpričakova nega govora, katerega smatrajo v resno mislečih krogih za času primernega, ki pa jc v umetniški' krogih izzval največji protest in odpor. Seia vlade Helgrad, (i. decembra. AA. Danes od IU de 12.1)0 se je vršilo pod predsedstvom predsedni ka ministrskega sveta in ministra notranjih za dev g. Petra Živkoviča seja ministrskega sveta Nn seji so razpravljali o tekočih zadevah. Za znižanje stanarin Zagreb, 6. decembra, ž. Danes dopoldne sc je vršila v Zagrebu konferenca delegatov zagrebških strokovnih organizacij, na kateri s< razpravljali o vprašanju pocenitve stanovanj Sprejete so bile resolucije, v katerih se zalite va, da se znižajo cene stanovanj za 50 odstot kov. Resolucijo boelo poslali merodajnim me stom. Kongres kožarjev Belgrad, G. dec. 1. Danes je bil kongre* jugoslovanskih industrijcev, obrtnikov in tr govcev kožarske stroke, na katerem se je raz pravljalo o korakih, ki jih namerava ta indu strija podvzeti, da doseže, da se v prihodnjost: boljše zaščitijo domači izdelki proti pretiran' konkurenci inozemstva. V prvi vrsti bo zvez; razvila sistematično propagando za domaČe iz delke, poleg tega pa bo sprožila to vprašanji tudi v državni skupščini, ki je v prvi vrsti poklicana, da ščiti sedaj v času najhujše go spodarske krize domače delo in domače pro izvode. Neresnične vesti Pariz, 5. decembra. AA. O priliki vesti, k1 so se pojavile v inozemstvu, da se nahajajo pariška borza in nekatere pariške velebanke v težkočah zaradi padca angleškega funta in dn zato borzni krogi pričakujejo zatvoritve pari ške borze in nekaterih francoskih bank za ne kaj dni, razglaša agencija Havas, da so te ve sti popolnoma tendenčne in brez vsake podlage. Kaj je s Kutjcpovom ? Belgrad, 6. dec. I. Iz Pariza poročajo, da so policijske oblasti prišle na sled novim dejstvom, ki bodo menda vendarle pojasnila, kani je lansko lelo izginil ruski general Kutjepov. Baje je bil tedaj nasilno odveden od komunistov in zaprt v neko vilo pri Fontainebleau, kjer so ga hoteli z mučenjem prisiliti, da bi izdal tajnost protiboljševiškega -pokreta med ruskimi emigranti. Ker se je general branil, so ga enostavno zadavili in njegovo truplo pokopali v kleli dotične vile. Policijske oblnsti so nn potu, da preiščejo to misteriozno vilo. Aretirani vohuni Dunaj, (i. dec. AA. Korbiro poroča, du so bile danes aretirane štiri osebe, ki so jih zalotili pri delu z radijsko postajo na kratke valove. Aretiranci so osumljeni vohunstva. Ob priliki teli aretacij domnevajo listi, da gre zu vohunstvo v korist sovjetske ronubliko. Novi zakoni Beli/rad, 6. dec. I. Nj. Vel. kralj je podpisal celo vrsto novih zakonov, ki so vsi izšli v Službenih novinah . Po vrsti našteti so ti zakoni sleclefi: 1. Zakon o spremembah in dopolnilih zakona o Agrarni banki, v katerem se predpisuje med drugim, da mora vsak član upravn. svetil položiti 100 deležev Agrarne banke, ki služijo kot kavcija. Novi zakon predpisuje nadalje, da zadostuje tretjina delničarjev za veljavno sklepanje vrhovnega odbora. 2. Sprememba zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, v katerem se določa med drugim, da se sedanje stanje ne bo spremenilo v slučaju, če je kak veleposestnik za odkup svojih nadarbiuskih obveznosti odstopit Cerkvi ali nadarbini gotov del svojega posestva. V slučaju, da so se agrarni interesenti pogodili z veleposestnikom na podlagi denarne in žitne vrednosti, potem se imala žitna vrednost računali po dnevnem kurzu novosadske produktne borze. 3. Spremenjen je zakon o državnem računovodstvu toliko, da si sedaj država pridržuje pravico, da sme razveljaviti v svojo korist vse pogodbe v nabavah živil, ako so cene živežnim pridelkom padle zu 10 odstotkov. 4. V dopolnilnem zakonu na neposredne davke se vključi v § 29 prejšnjega zakona tudi postavka glede izposojevanja filmov. 5. Važeu je zakon o razredni loteriji, ki podre ju je razredno loterijo popolnoma kontroli kmetijskega ministrstva in konenoveljavno urejuje vsa vprašanja glede organizacije razredne loterije, glede upravnega odbora, ki sestoji iz 13 članov, ter glede položaja uradništva v okvirju zakona o državnih uradnikih. Urejena je tudi služba kolektorjev, ki morajo odslej za vsako sprejeto srečko deponirati gotovo kavcijo. Uradništvo dobiva pravico do 2% tantieme od čistega dobička. S tem zakonom so prepovedane vse privatne loterije, loml>ole ..., razen, ako jih kmetijsko ministrstvo iz humanih ali prosvetnih ozirov ni odobrilo. 6. Važnejši je pa zakon o državnih monopolih, ki natančno določa primeren kapital u-prave drž. monopolov ler izdaja nove predpise glede vseh posameznih monopolskih pridelkov, tako da je končno urejeno nasejevanje tobaka, izdelovanje, predelovanje in razprodaja tobaka in tobačnih izdelkov v tu- iu inozemstvu. Izdane so nove naredbe glede uvoza inozemskega tobaka (30 gramov brezplačno), cigaret (20 cigaret brez takse), cigar (5 komadov brez takse), cigaretnega papirja, avtomatičnih pri-'igalnikov, kamnov za prižigalnike, vžigalic itd. Vsak prenos monopolskih pridelkov, ki spada pod kontrolo nionopolske uprave, v našo državo podleže v 24 urah plačanju nionopolske taleče. Ravno tako so urejeni tudi vsi ostali monopoli, kakor za sol. petrolej itd. Vztrajen starček Belgrad, ti. dec. 1. Iz Sarajeva poročajo ne-rerjeino vest, da je 88 letni starček Hrizan Halilovie pred par dnevi oženil svojega sina *er ostal od iedaj polnih 118 ur brez prestanka na svatbi ter stalno jedel. Njegova rodbina ga je morala slednjič s silo odvesti iz obednice. Starček je še vedno zatrjeval, da še ni utešil svojega gladu. St". Birokracij Na Danskem obstoja takozvan radijski pomožni fond, čigar namen je, da preskrbuje revnim in potrebnim zastonj radio-aparate. Na odbor, ki upravlja ta fond, se je pred več tneseci obrnila najstarejša žena Danske, vdova Thiellsen, s prošnjo, naj ji izpolnijo njeno najsrčnejšo željo in ji podarijo radio-aparat. šele te dni je prispel odgovor, ki se je glasil, da odbor žal zaenkrat še ne more ugoditi njeni prošnji, toda morda se bo njena želja izpolnila v nekaj letih. Gospa Thiellsen je stara 104 leta! Desetletnica ljubljanskega esperantshega kluba Ljubljana, 6. decembra. Danes se je na svečan način izvršila proslava desetletnice obstoja ljubi janskega esperanlskega kluba. Na proslavo so prihiteli mnogi delegati iz drugih krajev in tudi iz južnih pokrajin drŽave. Ob 10 se je vršilo v Delavski zbornici slavnostno zborovanje esperanlskega kluba. Zborovanja ne je udeležilo okoli sto esperantistov in gostov. Mestno občino je zastopal g. Svetel, Delavsko zbornico tajnik g. Uralnik, Zbornico za TOI g. Ba-hovee, dalje je zborovanju prisostvovala ludi dvorna dama gospa Tavčarjeva, Jugoslovansko esperant-sko ligo sta zastopala predsednik Maruzzi in tajnik Lapenna, esperantski klub v Belgradu Prebil, v Slavonskem Brodu Komar, na Jesenicah Golobic, v Mariboru prof. Rakuša, v Celju Skaberne, v Lo- vr.še veliko kulturno delo. S tem, da Sirijo sloves naše lepe domovino pa mnogo koristijo svojemu narodu. Ljubljanski esperantski klub je že danes poznan po vsej naši domovini, pozna ga pa ludi inozemstvo. K njegovemu slovesu in uspehom je mnogo pripomoglo nesebično in požrtvovalno članstvo kakor tudi slovenski časnikarji in slovensko časopisje. Obojim na tem mestu iskrena zahvala. Naš klub bo tudi v bodoče posvečal vse svoje sile v dobrobit človeštva in v prid 6vojega naroda. Slavnostni govor je imel nato g. Kralj. Poudarjal je zasluge predsednika Herkova in častnega člana prof. Tavčarja za razvoj kluba in propagando eeperantske ideje ter veliko požrtvovalnost članstva. Govornik poudarja, tla hoče govoriti o delu, ne o slavi. Ksperanto je važno kulturno in gatcu TrSfir, v Trbovljah Simi ič itd. Zborovanja se i mednarodno sredstvo, žal pa esperantisti ne naj- je udeležil tudi častni Član prof. Tavčar. Zborova- ' Torej. Gre za izvrševanje mojega poklica, ki vam je dobro znan in ki mi ga hočete vi in ljudje vašega kova otežkoeitl. Moj Bog, kako lahko je bilo moje delo včasih! Poslala sem nekam vojsko, nekam potres, nekam kugo, tu sedaj? Naj sploh molčim o nekaterih težavali mojega poklica, o inženjerjih, ki gra-le nasipe in trdne mostove; o mirovnih apostolih, ki bi vojno najrajše za vselej spravili 3 sveta, in drugih. Teti se ne bojim, bojim se svetnik I< učenjakov predvsem vas, gospod tajni Profesor Je razburjen planil kvišku: >Kaj, vi že veste o moji skrivnosti Gost se je nasmehnil: Moja dolžnost je, da zasledujem prizadevanja svojih nasprot- nikov; oprostite, da tudi vas, in sicer predvsem vas. štejem med nje. Koliko škode ste mi že napravili! Skoro ni več mogoče napraviti epidemije! Cepljenje! Tuberkulin! Raziskovanje hormonov! Imena, kakor Steinach, Voronov! In na vse to še vi s svojim delom! Še nekaj tednov in jaz sem blamirana in uničena zaradi vas k Tajni svetnik se je tresel od veselega razburjenja. Tujkine besede so bile najslajša godba, kar jih je slišal v svojem življenju. Torej njegovo življenjsko delo ni bilo zaman. On je mož, ki ga bo človeštvo pozdravilo kot rešitelja! In da je blizu cilja, je pravkar čul iz tujkinih ust. »Torej, kaj želite?« »Kompromis bi rada sklenila z vami, kompromis brez vsakih formalnosti. Zavezujem se, da vas oficielno ne obiščem prej, dokler si tega sami ne boste zaželeli. Z drugo besedo, poljubno boste lahko dolgo delovali kot znanstvenik. Zavežem pa se le pod pogojem, da prenehate z delom, ki me grozi uničiti. Prevdarite; imate časa,« tujka je pogledala na stensko uro, ; štiri minute.« Profesor je besno udaril po mizi: >Ne in tisočkrat ne! Leto za letom sem garal. Žrtvoval sem na stotine noči spanja, odpovedal sem se vsej življenjski sreči in sedaj naj podležem, tako blizu zmage!? Ne! Zahtevajte od mene, kar hočete drugega, le tega ne!« Tujka se je svečano dvignila. Zopet je pogledala na uro. Bilo je eno minuto čez polnoč. fSprejmem vaš odgovor na znanje. S tem je moje včerajšnje zasebno poslanstvo opravljeno. Moj današnji obisk je oficielen.« Brez glasu se je zrušilo učenjakovo truplo na mizo. Žvenketaje je padlo nekaj steklenic na tla. Iz velike retorte, ki je ležala sredi mize, pa se je vlila žgoča tekočina na kup papirjev, življenjsko delo rajnega profesorja. List za listom se je izpreminja! v ogljeno snov, list za listom... Nobene črke, nobene številke ni bilo več mogoče razločiti, kljub vsemu le še skrbela za svoj ugled v Orijentu. Vendar je Francija spričo svojega zlata v stanu marsikaj izsiliti od Londona v svojo korist. Francija namerava v onem delu Sirije, ki meji na Irak, zgraditi železnico, razen tega pa namerava izvršili gotova melioracijska dela v^ obrežnih predelih Tigrisa. V angleškem mandatnem ozemlju pa je opaziti očividno popuščanje gospodarske aktivnosti, zlasti investicijske kapacitete. In to ni ušlo najbolj prebrisanemu politiku arabskega sveta, iraškemu kralju Fejzalu. Fejzal je opustil politiko svojega očeta Husseina, zasukal krmilo in sedaj išče naslonitve na Francijo. Prav velikega uspeha njegova akcija še ni zaznamovala, zakaj pri me-redajnih francoskih politikih ljudje Fejzaio-vega slovesa niso bogvekaj priljubljeni. Toda Fejzal je Arabec in si zna pomagati. Brž je iztuhtal, da so mnenja francoskih politikov in gospodarstvenikov glede rešitve arabskega vprašanja različna in da je podana še ena šan-sa, da se sredi poli zastali voz mosulskega petrolejskega podjetja spravi naprej s tem, da se poleg utrujenega angleškega vpreže spočit francoski konj. Prizadevanja kralja Fejzala so povsem dobrodošla potrebam zainteresiranih petrolej-skih družb. Tu so francoski in angleški interesi identični. Varstvo transportov in prometnih zvez zahteva močno in konsolidirano državo, s katero se je lažje pogajati, kakor pa z množico slabotnih kraljev. Petrolej zahteva poenostavljenje prometnih sredstev in ukinje-nje carinskih mej. V ta namen se zdi akcionar-jem Iraške petrolejske družbe najbolj sposoben in pripraven kralj Fejzal, ki naj poskusi ustanoviti enotno arabsko državo. Prvi korak do velike Panarabske države naj bi bila personalna unija med Irakom in Sirijo, pri čemer je zamišljeno kot glavno mesto Damask in ne Bagdad. Ne bo to lahko Fejzalu, ki bo imel proti sebi ne samo francoskega nadkomisarja v Siriji Ponsota, ampak najbrže tudi sirske nacionaliste, ki bi se kot republikanci protivili uvedbi monarhije pod žezlom Fejzala. Take namene ima kralj Fejzal. Ali jih bo uresničil, je veliko vprašanje. Za seboj ima pač petrolejske magnate in tudi Judje bi morda podpirali la načrt, ker jim Fejzal obljubuje prosto naseljevanje v Palestini. Kaj bo iz tega i kaosa, je zaenkrat nemogoče predvideti. Vse-kak or bo pokazala bližnja bodočnost, kaj bo skuhal zviti Fejzal in kaj bodo skuhali drugi, ki panarabskemu načrtu niso naklonjeni. Blagoslovitev in otvoritev nove pošte v Kamnika Kamnik, 6. decembra. Danes dopoldfie ob 11 je bila na slovese* način otvorjena in blagoslovljena pošta v novo zgrajenem poslopju g. dr. Vendelina Megle rja. K slovesni otvoritvi so se zbrali skoro vsi povabljeni z izjemo zadržanega ravnatelja pošte g. dr. Gregoriča, ki so ga zastopali trijo gospodje. Nadalje so prisostvovali upravnik smodnišnioe polkovnik Krstie ter ostali častniki, mestni župan g. Fr. Kratnar, dekan g. Ri-t bar, gvardijan oo. frančiškanov dr. Kokolj, okrožni zdravnik dr. ,T. Pole, okr. načelnika je zastopal komisar Vadnjal, G remi j trgovcev g. Klemenčič, in zastopniki tiska. Blagoslovitev je izvršil č. g. dekan Rihar, ki je z lepim govorom poudaril pomen blagoslova. — Po blagoslovitvi je lastnik zgradbo g. dr. Megler povabil vse prisotne predstavnike na malo zakusko. Ob tej priliki se je tudi upravnik kamniške pošte g. Eržen zahvalil vsem za pozornost ter prečital pismi poslanca g. Cerarja ter načelnika Gremija trgovcev Ant. Stergarja, ki sta poudarjala velik pomen današnjega dne in se zahvaljevala posebno upravniku pošte za njegov trud, da mu je uspelo premestiti pošto v novo poslopje. ,. ... Pošta je v novem poslopju res našla pri-, merno namestitev. Na desni strani se nahaja paketna, pisemska ter telefonska in brzojavna pošta, na levi pa blagajna. Pismonoše imajo svojo sobo, ravno tako tudi g. upravnik. Prostori so veliki in higijenski ter je brez dvoma, da se bodo uradniki mnogo bolje počutili v novih prostorih, kot pa v starih zatohlih in temnih, ler bodo še vestneje izpolnjevali svojo službo v zadovoljstvo občinstva. Zagreb, 6. dec. ž. Banska uprava je ponovno določila cene kruhu, ki znašajo sedaj za l>eli kruh 4.50, polbeli 4, črni 3.50 Din. Rim, 6. dec. ž. Fašistični tisk poudarja, da so bolgarski invalidi na svojem 14. kongresu v Sofiji imenovali za častnega predsednika svojega društva predsednika italijanskih invalidov Delcrobta. Tisk nadalje piše, ita je to velik dokaz simpatij med Italijo in Bolgarijo. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, stric in brat, gospod Ivan Pa§k pekovski pomočnik 6. decembra v javni bolnišnici po mu-kepolnem trpljenju, v 81, letu, zatisnil svoje blage oči. — Pogreb dragega pokojnika bo 8. decembra ob 2 popoldne iz javne bolnišnice. Ljubljana, 6. decembra 1931. Žalujoča rodbina in sorodstvo. _ Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest o bridki izgubi našega predobrega očeta, brata in strica, gospoda Ivana Svoljšaka trgovca, gostilničarja in posestnika ki nas je po dolgi, mukepolni bolezni, previden s svetotajstvi, danes 5. decembra za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. januarja, ob p M 10 dopoldne iz hise žalosti na farno pokopališče v Staro Loko. Binkelj, dne 5. januarja 1931. Žalujoči: VINKO in JOSIP, sinova. — POLDKA, JULKA, REZIKA, hčere in ostalo sorodstvo. Ljubljana Ljubljana, 6. decembra. Prvi dan hongregacijskih slavnosti Danes zvečer se je slovesno otvorila tri-dnevuica pred praznikom Brezmadežne v stolnici in v uršulinski cerkvi. Kongreganistov in drugega dljaštva je bilo v stolnici okrog 400, ki so v tihoti poslušali jasno besedo o značaju in načelih, ki jo je govoril voditelj dijaške kon-gregacije p. Vrtovec D. J. Na koru je vodil petje msgr. Premrl in litanije je opravil prof. dr. Vrečar. V uršulinski cerkvi so domače gojenke in kongreganistinje ljubljanskih kongregacij napolnile cerkev. Tridnevnico so otvorile s petjem, nakar je prof. Ante Kordin v topli besedi govoril o Mariji kot voditeljici skozi lepo mladost. Litanije je imel katehet Vilfan. Jutri bo govoril v stolnici g. kanonik dr. M. Opeka, v uršulinski cerkvi pa g. vikarij A. Koš m r 1 j. Proslava 30letnice,Zarje' Današnji dan je JAKD Zarja proslavilo 30 letnico svojega obstoja. Že ob 9 zjutraj so se zbrali vsi Zarjani in številni člani bratskih društev iu starešine pri sv. maši zadušnici za umrle Zarjane v križevniški cerkvi. Ob 11 je bil slavnostni izredni občni zbor v beli dvorani »Uniona«. Zborovanje je otvoril predsednik Zarje Marjan Brecelj, nakar je pozdravil zborovalce v imenu starešin dr. Natlačen. Zborovanje so pozdravili zastopniki bratskih društev Danice, Borbe, Savice in AO. Predsednik je nato prebral pismo nadškofa dr. Jegliča, ki se zborovanja ni mogel udeležiti. Zborovanja se je udeležil knezoškof dr. Gregor Rozman ter okrog 150 starešin vseh društev iu člauov katoliSkili akademskih društev. Zborovanja sta se tudi udeležila zastopnika Čehoslovakov, člana Ustfedije češkoslov. studentstva, tovariša Kosorin in Riba. Nato je imel slavnostni govor dr. Franc Vatovec, ki je orisal nastanek, zgodovino in pomen Zarje za nas. Občni zbor je zaključilu navdušena zarjanska himna. Po zborovanju so šli vsi zborovalci na prijateljsko skupno kosilo, zvečer pa so se udeležili skupnega brucovskega večera v Ljudskem domu. Miklavževa« je Lep praznik je Miklavževo in ljudje, mali in veliki, so ga veseli. Snoči in danes je bila Ljubljana kar v znamenju Miklavža, angelov in seveda tudi neizogibnih parkljev. Kjer se je hotel jtokaznti Miklavž bolj imenitnega, se jc pripeljal kar v avtomobilu, drugod pa jo |k>vzi'očil radost, tudi re je prišel peš. Miklavž je resno in zvesto izpolnjeval svojo dolžnost. Marljivim je podelil darov iu koš naukov, naj bodo v prihodnje še boljši, porednim pa je po svoji stari navadi grozil a parkljem in marsikoga je snoči res parkelj pobodel in odnesel v košu. Kjerkoli se je Miklavž pokazal, povsod je povzročil vznemirjenje med mladino, ki je hotela vse natančno videti, kaj in kako bo storil tn rndo-damež. Nič ne de, če se je kje kakšnemu angelu tloinila perut med navalom radovednežev ali pa čc so je kje kakšnemu parklju pretrgala veriga, šlo Je tudi tako. Le malo je bilo snoči javnih lokalov, kjer se ne bi pokazal Miklavž, pa tudi danes je še hodil ponekod okoli. Prav lepo je bilo snr>81 v Unionu, kjer je vsako leto menda še najlepšo na Miklavževo, pa tudi drugje so Miklavževe prireditve po večini uspele. Najlepša je bila pa lo tam, kjer je Miklavž nosil le malčkom. To je na takih prireditvah sijalo mladih oči, to je bilo veselih krikov, v katerih je kar utonil osamljen jok nekaterih porednežev, ki so se preveč bali parklja. Pa ie je le povsod srečno končalo. Malo bolj neprijetno je bilo nekje v južnoza-hodnem delu mesta. V temni noči, ko so vsi otroci že zdavnaj sanjali o Miklavževih darovih, se je nekdo, ki se je ludi izdajal za Miklavža, pa najbrže ni bil pravi, ker je dovolil svojim parkljem preveč pokušati razne zemeljske kapljice in tudi sam se je očitno ni branil, zakaj že ga je nekoliko zanašalo in tudi bradi je grozilo, da se bo vsak čas odtrgala. Angelov ni bilo, ker so že pobegnili. Sredi mosta ;ez Gradaščico pa se je primajala nasproti prav laka skupina, kakor podoba v zrcalu. Tudi ta »Miklavž: je bil gotovo ponarejen, ker mu je visela Kapa postrani. Nekaj besed med parklji in že so & bili v laseh. Najbolj krčevito sla posegala v boj med obema skupinama »Miklavža- sama. Kriki v noč pa so se kmalu polegli, ker je grozilo, da se bo od nekje vzela policija, ki pred takimi Miklavži nima prav nič rešpelcta. Zjutraj so se ljudje čudili, ko so tam našli res dve odlrgani bradi, več zlatih trakov in tudi nekni odtrganih parkljev in repov. Sedaj se obe skupini seveda skrivata, da ne bi zanje zvedela policija in jih prijela, ker so tako nerodno in nedostojno posnemali Miklavža. Nočni napad in nesreče Ponoči okoli dveh se je pripetil v Zg. Šiški zahrbten napad. Tridesetletni strugar Josip Krvišek, stanujoč v Zg. Šiški 74, se je tedaj vrnil domov. Na domačem dvorišču pa ga je naenkrat napadel neznan človek in gn z nožem sunil v glavo. Krvišek je dobil težjo, toda ne nevarno rano, moral pa je v bolnišnico. Krvišek pravi, da se je napad pripetil brez vsakega povoda. — V noči na nedeljo se je ponesrečil v Mali čolnarski ulici 4 92 letni zidar Nikola Kodelja. Padel je na cementnem tlaku in si zlomil desno nogo. Za svoj god je torej moral v bolnišnico. — 2e pred enim mesecem le je v Zaborštu pri Ljubljani ponesrečil 48 letni poljski dninar Anton Kovič. Pri delu ga je pritisnil hrastov hlod in mu zmečkal desno nogo. Kovič ie je zdravil dolgo doma, bolečine pa so postajale Jezdni je hujše, tako da Je moral danes v bolnišnico. Karambol Danes je prišlo na Sv. Pelra cesti nasproti ho-ieln »Soča« do karambola. Okoli pol 12 sta privo-ella v divjem tempu po Sv. Petra cesti nn motoei-klu dva mladeniča. Iz hotela »Soče. pa je tedaj pri-vozll neki avtomobil. Motociklista, ki nistn dnjnla nobenegn znaka, sta sc zaletela v tivlomobil. tako da ju je vrglo v malo stransko ulico nasproti. Oba sta se nekoliko potolkla, podrla sta tudi nekega pa- santa, ki se je tudi lažjo poškodoval, obenem pa so je pokvarilo uiotoruo kolo. Na avtomobilu je zmečkan en blatnik. Poškodbe vseh treh oseb so malenkostne in ni bilo treba nikomur v bolnišnico. Lo slučaj je hotel, da ta karambol ni imel resnejših posledic. Šahovski turnir V VI. kolu je Rupnik Ivo izgubil proti Šorliju kmeta, kar je hitro odločilo, ker si je Sorli pridobil tudi boljšo pozicijo. Skerlak se je dobro branil proti Asejevu in je partija ostala remis. Remis je bila tudi partija med Krulcem in Prein-falkom. Gerželj je dobil proti Zupanu kmeta in v končnici partijo. Sikošek je proti Zidanu prišel v boljšo pozicijo in dobil kmeta ter v končnici zmagal. Partiji Rupnik Zdenko : Sever in Cibic : Vidmar sta bili preloženi. V soboto se je igrala tudi partija med Julijem in Ludvikom Gabrovškom. Po zelo ostri borbi si je končno Ludvik priboril boljšo končnico, ki je bila prekinjena in se je nadaljevala v nedeljo. Partijo je dobil. V nedeljo je bila odigrana prekinjena partija Zupan : Gabrovšek J., ki jo je Gabrovšek vsled vztrajne previdnosti končno le dobil. — Stanje po VI. kolu: Vidmar 5 (1), Gabrovšek L. 5, Preinfalk iVi, Krulc, Gabrovšek J. 4, Rupnik Z. 3 (1). — Sedmo kolo se bo igralo v torek zvečer. OD OI*-2obna pasta tudi pri največji moči, ki sejo more uporabljati pri čiščenju zob gotovo ne načne zobne htvine. Miklavževanje v Mariboru Božični bazar v Unionu - Razstava slih kluba „Brazda" - Akademija Frančiškovih križarjev - Slomškova proslava v KarUnovi dvorani - Prva smučarska nedelja Maribor, G. decembra. V snegu in mrazu smo dočakali letos sv. Miklavža; Maribor je proslavil prihod tega svetnika po stari tradiciji. Miklavževalo se je vsepovsod, Katoliška Omladina v svojem Omladlnskem domu, SK Maribor • Kazinski dvorani, vsaka kavarna in večja restavracija in vse periferijske gostilne so imele svojega Miklavža. Za naše otroke je bilo pač najlepše Miklavževo darilo sobotna premijera v Narodnem gledališču. Ob razprodanih prostorih so prvič vprizarjali Gorinškovo izvirno otroško igro >Rdeča kapica«, ki je doživela pri svoji krstni predstavi velik uspeh, ter nam prinesla lepo domače delo, ki Be bo držalo trajno na odru. — Žalosten pa je bil letos Miklavž za one, ki so ga dočakali brez dela in brez kruha, v mrzlih stanovanjih in s strahom v srcu, kaj bo prinesel jutrišnji dnn. In od dne do dne narašča število takih, brezposelnost in beda nam preti, kakor je še nismo doživeli. Zalo je treba prav posebno pozdraviti ini-cijativo Društva za podporo revnih učencev, ki jo priredilo v veliki unionski dvorani božični bazar, ki je bil otvorjen ob 8 dopoldne. Popoldne ob 16 se je vršila istotam čajanka, h kateri se je zbralo mnogo občinstva; opazili smo predstavnike oblasti, vojaštva, občine in raznih društev, predvsem dobrodelnih. Zanimiv spored je izpopolnil program čajanke; izvajali so ga učenci in učenke osnovnih in meščanskih šoL Posamezne točke so bile zelo dobro našludirane ter so izzvale obilo odobravanje, posebnp glasbeni nastopi naših najmanjših umetnikov. Nastopil je orkester deške meščanske šole, zatem solo gosli s spremljevanjem klavirja, kjer sta se bravurozno odrezala Marko in Inka Dernovšek, sledili so samospevi Staše Po-ljanec, pevski zbor deške meščanske šolo in ra-jalni nastopi dece. Čisti dohodek te uspele prireditve je namenjen za božično obdarovanje revnih otrok. Razstava mariborskih umetnikov, včlanjenih v klubu »Brazdam, je bila otvorjena ob 11 predpoldne v mali dvorani Uniona. Razstavili so svoje slike in skulpture naši mariborski umetniki Gvajc, Cotič, Sirk, Ravnikar, Kos, Mežan, Tr-stenjak in Jirak. K otvoritvi se je zbralo mnogo občinstva, med njimi ugledni predstavniki oblasti, občine, vojaštva ter mariborski kulturni delavci. Pozdravil jih je v imenu kluba »Brnzda'< predsednik novinar Itadivoj Reliar. Razstavo je otvoril podnnčelnik mariborske občine Golouh. Razstava kluba ? Brazda« je po dolgem presledku zopet posrečen poskus organizirati kolektivno razstavo del mariborskih umetnikov ter zdrav pojav, ki nam zagotavlja napredek v razvoju mariborsko likovne umetnosti. Frančiškovi križarji so vprizorili popoldne v dvorani Prosvetne zveze, uspelo akademijo v spomin 7001etnice sv. Antona Padovanskega. Obisk je bil zelo lep in prireditev je uspela v vsakem oziru. Program je bil izredno zanimiv in izviren. Križarji so nastopili i. misijonsko igro v 3 dejanjih Tam daleč za morjem«, dalje so bile na sporodu deklamacije, olroški prizori, pevske in glasbene točke, katero je uglasbil p. Frančišek Ačko OFM. Sodelovala je godba Katoliške omladine. Slomškov večer v Karlinovi dvorani, katerega je priredilo društvo mariborskih bogoslovcev Slomšek.', je bila gotovo ena najpomembnejših prireditev današnje nedelje. Prireditev je imela namen poživiti delo za beatifikacijo Slomška med nami in je v tem oziru popolnoma uspela. Velika je bila misel prirediteljev pokazati nam Slomška vrednega časti svetni-štva Gospodovega in v dvoh govorih Slomškova svetost«, katerega je imel g. Lupše, ter proces Slomškovo beatifikacije«, v katerem je prelat dr. Kovačič podrobno razložil ves pomemben proces, se nam je odkrilo delo v dosego tega cilja v preteklosti in smernice za bodočnost, da bomo dosegli v resnici dvig našega duhovnega orjaka In božjega poslanca Slomška na ollar Gospodov. Razpoloženje iz Slomškovih časov so nudile njegove prisrčno lepe pesmice »Preljubo veselje", >Večer-nica« in »Lahko noč«, katere je zapel pevski zbor bogoslovcev, ki je pokazal svoje vrline tudi v dveh umetnih pesmih, v Zeleznikovi »Kmetova molitev« in Kimovčevi »Oj z Bogom ti planinski svete. Pri prireditvi so bili navzoči prevzvišeni vladika la-vantinskl dr. Karlin, pomožni Skof dr. Tomažič, minister Vescnlak. dr. Leskovar s soprogo, univ. prolesor dr. Lukman, celokupni stolni kapitelj in mnogo drugih odličnih osebnosti. Lokalna mariborska kronika oziroma policijske bukve izkazujejo radi miklav-ževanjskega razpoloženja in bližine prvega datuma v mesecu precej pestro sliko. Aretaciji sta bili sicer samo dve, ker so bili stražniki to pol priza-nesljivejši, prijav pa je bilo zato 23, in to vso večinoma radi razgrajanja, kaljenja in motenja nočnega miru in pijanosti. V soboto proti večeru jo porabil neznan žepnr gnječo, ki je vladala na Glavnem trgu pri avtobusnem postajališču, da je izmaknil denarnico Pesek Rozaliji, ženi delavca od Sv. Marjete na Dravskem polju. V denarnici je biln znatnejša vsota denarja. — Istega dne jc biln prijavljena policiji tudi predrzna potegavščina tn goljufija, kntero trpi mariborski trgovec P. iz Gosposke ulice. Telefonično je naročil neki neznanec, ki se je izdajal za posestnlkn Weingerla iz mariborske okolice, pri tem trgovcu večjo količino platna, katerega Je poslal v kolodvorsko restavracijo. Ker P. tega posestnika dobro pozna, je naročilo brez vsega izvršil, tem večje pa je bilo začudenje, ko je posestnik na vposlani račun prišel v mesto ter izjavil, da ni naročil nobenega platna. P. trpi škodo nekaj jurjev. — Josipina Lenovšek, 2~)letna soproga železničarja, stanujoča v Frankopanski ulici, se je danes popoldne onesvestiln v železniškem kopališču in so jo prepeljali v splošno bolnišnico. športniki so že zamenjali žogo in druga športna orodja za dilce ter pričeli orati belo odejo Pohorja. Včeraj so bde pohorske postojanke žo dobro obiskane in smučarji, ki so se zvečer vračali, so se hvalili z doknj ugodno smuko. Seveda j« bilo dovolj veselja in smeha povsod, ker jo zlomck stopiti po tako dolgem premoru na dilce. Pike jc delalo zato vse povprek, knkih težjih nezgod pa no beleži prvi naskok na Pohorje, razen žalostne prigode, ki se jo pripetila nekemu vnetemu in znanemu biiiučui ju iz Maribora, ki je povrhu zelo kratkoviden. V navdušenju zu smučanje je udaril 2e v soboto na Pohorje, pu je bil v nedeljo ie na vse zgodaj mi smučkah. Pa smola, takoj pri prvi piki so se mu zdrobila očala in ves obupno se je vrnil že dopoldne nazaj v mesto. Miklavž z gorečo brado Mnrihor, B. decembru. Od Sv. Marjeto ob Pesnici so pripeljali danes dopoldne v mariborsko bolnišnico nekega moškegu 7. grozovito ožganim obrazom. 1'ostul je žrtev fan-tovske objestnosti v soboto zvečer, ko Jo nastopil na vasi preoblečen v Miklnvžn. Fantje so se pošalili z nJim ter mu polili njegovo veliko brado iz predivn z bencinom in jo zažgali. Revež je znčel goreli Inko hitro, dn si ni mogel strgati goreče brade z obrnr.a ler mu je plamen ožgal vse lice, zgoreli pa so mu tudi vsi lasje. Prepeljali so ga v bolnišnico in zaradi težkih opeklin ni mogel povedati kuko se piše, zato njegove identitete do sedaj še niso ugotovili. Težka nesreča na Donavi Sremski Karlove!, 6. decembra. Tu se Je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča nu Donavi, pri kateri je našla snirl v valovili kmetica Mica Nešin. — S svojo prijateljico Gino Ramitov sta se pripeljali v Karlovce, popoldne pa sta se odpravili domov. Najeli sta čoln, ki nuj bi ju prepeljal čez Donavo. Ko je bil čoln kakih 80 ine-trov oddaljen od obrežja, se je zadel« vaj velika ledena plošča, ki je v tem hipu priplavala po Donavi. Čoln se je prevrnil in vsi trije, oIm; ženski ter čolnar so podli v vodo. Razvila so je obupna borba ua življenje in smrt. Ginu Ramitov iu čolnar sta sc rešilu, Mica Nešin pa je izginila v valovih in njenega trupla do sedaj še niso našli. Slrašna smrt mlinarja Iz Ujelovara poročajo: V vasi Sredski pri Bje-lovaru se Je v tamkajšnjem motornem mlinu pripetila strašna nesreča. Lastnik mlina Pero Drngovlč jc imel nekaj opraviti pri motorju. Naenkrat pa gn je zgrabil jermen, ga dvignil kvišku in ga vrgel v železen stroj s tako silo, da je bil na mestu mrtev. Naznani a AkndeniHnrkn — pevke! Drevi točno ob H7 bo pevska vaja ženskega akad. pevskega zbora v balkonski dvorani na univerzi. Pridite vse in ločno! — Odbor. >Ljiihljanu<. Drevl ob 8 vajn celotnega pevskega zbora. Vsi in točno! — Pevovodja. Kriian-ka moška in mlndrniška Marijina druilm proslnvi praznik Brezmadežne jutri v torek l duhovnim opravilom zjutraj in zvečer ob Šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo, zvečer pa po govoru darovanje v namene družbe. Prosimo j>oinoštcvilno! Pri shodu se tudi naznani vrstni red zn bratovščino živega rožnega venca dne 1 ' decembra. NEDELJSKI SPORI Ilirra : Primorje 2:0 (1:0) V tekmi zn poškodbeni fond LNP sta se včeraj udarila stara nasprotnika. Po incidentih v torkovi prijateljski tekmi smo pričakovali, da bo znala LNP poskrbeti za red in res nogometno igro. lo se je v polni meri posrečilo. Največ je seveda k temu pripomogla avtoriteta sodnika in njegovo odločno sojenje. Ni poznal nobenih kompromisov. Tako je tekma končala v redu in v zadovoljstvo gledalcev. Bilo je vse nekaj drugega kakor v torek. Ni bilo nobenega naskakovanja igralcev in vsakdo je skušal kar najboljše obvladati žogo. Zalo je naše občinstvo ludi videlo — kolikor je bilo na razmočenem terenu sploh mogoče, igrati — igrali nogomet. Odkar obstojata Ilirija in Primorje še nista igrala tolikokrat kot letos. Sedmič sta že letos pomerila svoje moči. Od teh so belo-zeleni zmagali petkrat, črao-beli pa dvakrat. Vselej smo pa morali ugotovili, da sta lo dve moštvi, kjer odloči zmago več nli manj sreča. Dve skoraj enakovredni moštvi se vselej predstavila glodalcem. Tako je bilo tudi včeraj. V jesenski sezoni Primorje šc ni tako dobro Igralo. Rezultat 2 : 0 nikakor ne odgovarja poteku igre. Toda v vratih Ilirije je bil Jakšič. knte-reinu ni bilo mogoče zabiti gola. O igri sami jo težko kaj posebnega povedali, kajti teren je zelo oviral igranje. S svojim načinom igre je Primorje bolj uspelo. Primorje je nastopilo v nekoliko spremenjeni fiostavi. Na drsnem krilu je igral H.isel, ki je koristil le v toliko, kar je dosegel s fizično močjo. Dokler se bo pa Iinsel uveljavljal le s startom na moža, pri njem ni mogoče govoriti o nogometni igri. V desni zvezi je nastopil mlad juiuor, ki jo Frnncita dobro nadomestil. Najboljša je biln zopet krilska vrsta, ki je precej prekašala nasprotno. Vso žoge so bile pametno oddane napadu. Po zaslugi izvrstne Igre krilske vrste je potem napori tudi lažje izvedel lepe akcije proti ilirjanskemu golu. Videli smo pn, da znn Slntnič Igrati tudi fair, ako hoče. Igralec takih kvalitet ne bi smel nikdar preiti meje športne fairnese. Obramba je biln z JanČigajem na čelu sigurna, dobljenih golov pn ni mogel preprečiti. V obeh slučajih je ostro streljane oobil nazaj v polje, toda Sandi Je bil na mestu v zoge in poslal mimo ležečega Jančigaja žogo v mrežo. Zmagovalno moštvo Jo nastopilo v isti «estavl, kakor v torek v prvi. polovici igre. Ni pa podalo tako homogene Igre, knkor smo to že parkrat v> doli. Teren je fizično slnbejšim igralcem Ilirije delal veliko večje težave kot Primorjanom. Trio se nikakor ni mogel znajti in le redke so bile Inke akcije, kakor smo jih sedaj že parkrat videli. Pa tudi napadalci niso razpoloženi za borbo. Se pose. bej velja to za desno krilo. Nasprotnemu igralcu se je vsakdo raje umaknil in ni starini. Pri vsem tem ie še krilska vrsta oddajala žo|»<' lako netočno, da jo vsak predložek pre.dreglu krilska vrsta Primorja. Slabo in netočno podajanje je glnvnu na- i pakn krilske vrste Ilirije. Najboljše moči ima Ul- ' rija v Jnkšiču in Svetieu. T", kar pokaže Svetle v j vsaki tekmi, ie užitek orve vrste. I Sodnik dr. Plnninšok je vodil igro kakor ponavadi, dobro in sigurno ter je igro obvladal. Prekinil je tekmo v 21. minuti drugega polčasa, ker ni imel radi nastopajočega mraka ločen pregled igre. Tekmi je prisoslvovalo približno tiOo gledalcev. Mučen vtis torkove tekme jo nekoliko popravljen. Svoboda—Slovan 5 : 2 Predtekmo sta odigrala Svoboda in Slovan. Zmagala je, kakor je bilo pričakovati, Svobodu H 5 : 2. Slovanov napad je igral nekoristno in ni izrabil nobene prilike. Dosežena gola «ta padla i/, 11 metrovk. Tudi Svoboda Je zabila en gol iz 11 me-trovke. Sodnik Pevalek je še vodno specialist zu 11 metrovke. Vsi ostali sodniki so popustili in ne. prisodijo tako kntalu 11 metrovke, kar je tudi edino pravilno. Pri Svobodi je zopet ugajal Makovec. ki je prvovrsten igralec. OSTALE TEKME Ilirija H- Jadran 7 : 2 V prvenstveni tekmi je druga garnitura Ilirije, ojačena z Doberletom ia Unterjem, z lahkoto premagala Jadran. Primorje II—Hermea 3 : ' Druga garnitura Primorja je včeraj zmešala račune Hermesu. Ker Šiškarji igro niao dobili, bodo težko priborili prihodnje leto prvenstvo prvegn razreda. Igrali so knkor ponavadi lojio, toda brez efekta. Zagreb, (j. de<\ ž. Coneordia—Snšk 5 : 2 (2 : 1). Split, (5. dec. ž. Gradjaneki—Hajduk 1 : 1 (1 : 0) Belgrad, 6. dec. ž. BSK—Mhčvu 3 : 1 (1 : 1). Subotica, B. dec. ž. Bačkn—Snnd 2 : 1 (1 : 1) Zagreb, 6. dec. ž. Železničar—Slavija 7 : O (4 : 0). — Jugoslavija—Viktorija 2 : 2 (2 : 0). — Feraria—Sokol 1:1(1: 0). — Grafičar—S|>arta 2 : 1 (1 : 0). Dunaj, 6. dec. ž. Na Hohewarte jc bila odigrn-na danes prvenstvena tekma med Vienno in VVAC, ki je končala z neodločenim rezultatom 1 : 1. — V predtekmi sta se srečala v prijateljski lekini Wnk-ker—llakoah. Ta tekma je končala z rezultatom 3 : 2. V turnirju zn zlati pokal NIcholeona je tolkla dunajska Spnrta Nicholsona s 4 : 1, FAC—Slovan 4 : 0. Osijek, 6. dec. ž. Gradjaneki—Grafičar 3 : 0 (1 : 0). - Za k Rapid 1 : 0. Prana. li. dec. ž. Danes se je vršila tukaj tekma med Sparto in dunajskim Rapidom, v kateri jo zmagal Rapid z 2 : 0. Upor črncev v befgiisftem Kon<}u Po poročilih iz belgijskega Konga so sc v distriktu Leopolda II. uprli črnci. Upor je zavzel precej ostre oblike. Črnci so zapustili svoje vasi ter se umaknili v pragozd, odkoder napadajo belgijske kolonialne čete. Na posa-mnznlh ninstjh j« priSlo do krvavih bojev mod črnci in kolonialnimi oddelki Jehol, prestolica Pred kratkim je izšla v Stockholinu nova knjiga Sven Hedina, v kateri razvija slavni raziskovalec na podlagi starokitajskih listin zanimive slike iz 18. stoletja, ko je bila kitajska cesarska država na višku svojega sijaja in moči. Poletna rezidenca kitajskih cesarjev iz dinastije Mandžu je bil Jehol, ki leži 28 kilometrov pred Pekingom. Danes sicer ni več sledu o njegovem sijaju, zakaj vse ponosne stavbe, paviljoni in svetišča so izropana in porušena. Le nekaj trdnejših zgradb in kipov •se je ohranilo in priča še dandanes o silnem bogastvu tedanje kitajske monarhije. Jehol je bil v začetku 18. stoletja eno izmed dveh glavnih mest, odkoder se je vodila usoda ogromne kitajske države. Jehol je sezidal cesar Kuang-Si iz dinastije Mandžu in ga je nalašč postavil izven velikega zidu, samo da bi pompozne avdijence, veliki lovi in sijajne vojaške parade imponirale mongolskim knezom. Tu je evetel svečani eeremoniel najbogatejše monarhije tedanjega sveta. Posebno zanimiv je oni odstavek Sven Hedinove knjige, ki opisuje, kako je bil leta 1793. sprejet prvi angleški poslanik v Jeholu. Takratni cesar, čigar ime ni znano, je smatral dragocena darila, ki mu jih je poslanik izročil v imenu angleškega kralja, 'a davke in je ves čas avdijence govoril o Angliji kot vazalni državi. Seveda je dal temu svojemu mnenju tudi izraza v občevanju. Angleški poslanik mu je v imenu svoje vlade sporočil željo Anglije da bi sklenila k Kitajsko trgovinsko pogodbo, kar pa je ošabni cesar gladko odbil. Svoj odgovor je končal z besedami: Ne smeš reči, da nisi bil pravočasno posvarjen z višine zmajevega trona. Pojdi k svojemu gospodarju in mu povej, da bodo vse njegove ponudbe od naše strani odbite - Pol stoletja pozneje so topovi angleških bojnih ladij na Kitajskem spregovorili nekoliko bolj grozečo pesem ... smo v V nekem drugem poglavju piše Sven He-din o lepi turkestanski princesi Ci-Mao-Fu. Glas o njeni lepoti in kreposti se je razširil daleč naokoli in prišel slednjič tudi na uho nebeškega sina. Ta je takoj opremil celo armado in ji ukazal, naj privede princeso. Kitajska armada je zavzela turkestansko presto-lico, ujela princeso in jo povedla v Jehol. Toda krepostna princesinja si je raje izbrala smrt kakor ponižanje. Do zadnjega trenutka svojega življenja ni privoščila cesarju nobenega pogleda. Umrla je z besedami: »Moje sovraštvo in zaničevanje je močnejše kakor tvoja moč.« Svoi grob ?e obiskala V Cassiuu živi čila in zdrava 76 letna mamica, ki pa meni, da je prišel čas, ko je treba urediti vse potrebno za smrt. Tako je svojim sorodnikom povedala, kakšen pogreb naj bo, naročila je krsto, katero po kitajskem običaju hrani v svojem stanovanju. Tudi sveče za mrtvaški oder je kupila, svoji vnukinji je pa izročila potreben denar za cvetlice in maše. Te dni je bil dovršen tudi nagrobni kamen, na katerem je vklesano njeno ime in povedano, da je bila zvesta žena in skrbna mati. Celo njene fotografije ne manjka, prazen je samo prostor za datum smrti. Mamica si je na majem pokopališču v Cassinu po svojem okusu izbrala prostor za grob in dala tja postaviti nagrobni spomenik. Te dni je bil pogreb nekega domačina, katerega so se udeležili skoro vsi prebivalci Cassina. Vsakdo, ki je poznal staro, odločno mamico, je začuden obstal pred njenim grobom, ker nihče ni slišni, da bi tako nenadno umrla. Še bolj so se pa začudili, ko je obžalovana mamica, ki je z zadovoljstvom skrivaj opazovala, kako se njeni pri- jatelji čudijo, živahno stopila k njim In jim razjasnila zagonetko. Kljub tej skrbi pa je starka trdno prepričana, da na veselje svojih otrok in vnukov še ne bo tako kmalu umrla. Najbolj osamljen oloh sveta -letališče bodočnosti Povsem ločen od sveta leži nekje sredi valov Atlantskega oceana otok Tristan da Cun-ha, ki mu jo usojeno, da bo v doglednem času izgubil svojo samoto. Določeno je, da se zgradi na njem letališče za prekomorski zračni promet. S tem bo konec lepe romantike, ki jo doslej uživali prebivalci Tristan da Cunhe. Prvi udarec osamljenosti romantičnega otoka je bila iznajdba parnika. Leta 1852 se je prvič zasidral parnik na njegovi obali. Bila je to tedaj za prebivalce velika senzacija. Se večja senzacija pa bo za nje, ko bodo lepega dne zaslišali nad seboj brnenje motorja in bo na otoku pristalo prekooceansko letalo. Težkoče, ki so zvezane s tem načrtom, so sicer velike, toda ne nepremagljive. Čeprav ni na otoku pripravnega pristanišča za vodna letala, je vendar na razpolago ravna planota, 14 in pol kilometrov dolga in dva in pol kilometra široka. Tristan da Cunha bo torej po vsej priliki v dogledni bodočnosti postaja na 6400 kilometrov dolgi zračni črti med Rtičem Dobre nade in Buenos Airesom. S tem bo omenjena proga razdeljena na dva dela, kar bo znatno olajšalo promet. Toda ne bo samo zračni promet iztrgal otoka iz njegove osamljenosti. Mislijo že tudi na neke vrste varstveni patent, ki se je v vojni dobro obnesel in ki naj bi ga nad otokom prevzelo škotsko mesto Edinbourgh. To pa radi tega, ker je Škotska domovina prvega na-selnika VVilliaina Glassa, ki se je v 19. stoletju prvi naselil na tem otoku. Glass je imel 16 otrok in sčasoma se je na otoku razvila naselbina, ki nosi ime Edinbourgh. Novi obrtni zakon onoten za celo državo in ki je temelj uspešnega udejatvovanja vsakega obrtnika, trgovca ali indo-strijca, je ravnokar izšel in ee naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena nevezani knjigi Din 20, vezani Din 25. Novi obrtni zakon vsebuje vse zakone, uredbe in navodila, ki jih rabi pri izvrševanju vsak obrtnik in mu jamči nemoteno udejstvovanjo v svojem poklicu. Vsebina je sledeča: uvodne uredbe, obratovanje, posebne odredbe za izvrševanje poedinih obratov, izdajanje pooblastil in dovolitev za izvrševanje obratov, prestanek obrtov, obrti brez stalnega lokala, sejmi in tržni dnevi, pomožno osobje (učenci, pomočniki), razsodišče, strokovne organizacije, prisilne združbe trgovcev in rokodelcev, zbornice, prekrški in kazati, postopanje, končne odredbe. Vsakemu interesentu knjižico toplo priporočamo. MiecerllsKo m hoionifalno blago, umetna gnollla. cement Itd. Itd. dobavlja Gospodarska zveza v Lfnbllanl Izdelujejo se nainovejši modeli otroških >n igra nih vozičkov, trietklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. Angleški kralj Jurij dobiva na leto 2,284.000 dolarjev letne plače ali civilne liste za vzdrževanje svojega dvora; njegova plača znaša 30kr.it toliko kot , !ača predsednika Hooverja. Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vara nudi najceneje Ipnacll Narobe L j u b 11 a n a, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). Popojnoma varno naložite svos denar v Vzajemni posolllnlcl v Ljubljani, r. z. z o. z. nu Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje Rentni davek otl obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica '°lnic holela >Uniona«, hiše in zemljišča Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. obesse JIT4N tATNiCAt LJUBLJANA PALAČA VIKTORIJA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPttETiRANIH IZOATKIH LJUDSKO POSOJILNICA registrovana zadruga i neomejeno navezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po naiugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje. iamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim iamsivom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašaio nad 180 milijonov dinarjev ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA KEST"' D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva IO) Vlcge nad podružnice: Bled, Novi Sad, Kranj, Šibenik, Kapital In rezerva nad Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. Q|n 16,000 000'— Izvršuje vse bančne posle nafkuSaritneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu .r- snrm Edini slooenskl zaoad brez injega kapitala |e Vzajemna zauaroualnica o Llnbllanl, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru; a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vss premično blago, mobiliie. zvooove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življeoskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške lote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 74 Medtem ko sem razmišljal o tej strašni možnosti, je kapitan Nemo neprestano opazoval manometer. «Nautilus» se je bil dvignil že kakih 150 čevljev, bil pa je še vedno nagnjen na stran. Naenkrat smo začutili rahlo tresenje. Očividno se je «Nautilus» počasi obračal. Predmeti, ki so v salonu viseli, so čedalje bolj zavzemali svojo normalno lego. Stene so bile zopet navpične. Nihče od nas ni spregovoril besede. Tla pod našimi nogami so bila zopet hori-contalna. Preteklo je deset minut. »Zdaj stojimo zopet pokonci«, sem vzkliknil. >Da«, je odvrnil kapitan Nemo in se obrnil k vratom. »Ali pa se bomo popolnoma osvobodili?« »Brez dvoma«, je odgovoril, »kakor hitro bodo shrambe prazne, se bomo dvignili na površino morja.« Kapitan je odšel, jaz pa sem zapazil, da se je dviganje »Nautiiusa« na kapitanovo povelje ustavilo. »Srečno smo jo izvozili«, je dejal Konzulent. »Da. Lahko bi bili med ledenimi kladami stisnjeni ali vsaj za zmerom zaprti. Potem bi nam bilo zmanjkalo zraka in tako dalje ... Da, dobro smo jo izvozili.« Leče so se sedaj odprle in v salon je prodrla svetloba. Bili smo v prosti vodi, toda v oddaljenosti 10 metrov se je na obeh straneh «Nautilusa» dvigala bleščeča ledena stena. «Nautilus» se je nahajal v pravem ledenem tunelu, ki je bil 20 metrov širok in napolnjen z vodo, ki je bila mirna kakor steklo. Pomislil sem, da nam ne bo težko priti iz tega tunela, zakaj bilo jc le treba, da «Nautilus» vozi ali naprej ali nazaj in nekaj sto metrov dalje poišče prehod pod ledeno plastjo nad nami. Žarnice niso več gorele. Kljub temu je bilo svetlo od luči, ki so jo odbijale k nam ledene stene. Svetloba je bila čarobna. Vsaka polica, vsak kot. vsaka raz- poka klad, ki so tvorile ledeno steno, je metala različno svetlobo. »Krasno, prekrasno!« je vzklikal Konzulent. »Prelesten prizor!« sem pritrdil. »To je že res«, se je hudoval Ned Land, kaj takega res še nisem videl. Toda ta lep prizor nas lahko stane glavo!« Naenkrat je Konzulent zakričal. Obrnil sem se in vprašal, kaj je. Konzulent si je bil pokril oči, in dejal: »Gospod profesor, zaprite oči, da ne oslepite « In v resnici sem moral zapreti oči, zakaj svetloba se je spremenila naravnost v ogenj, ki ga ni bilo mogoče vzdržati. «Nautilus» je začel namreč z vso hitrostjo voziti, radi česar se je mirna svetloba ledenih sten spremenila v žareče plamene. Okna salona so se zaprla. Kljub temu je trajalo še nekaj časa, da smo mogli odpreti oči. » Če se nam posreči uiti iz tega tunela«, je dejal Konzulent, »potem nam na zemlji ne bo več živeti, zakaj preveč smo se razvadili sredi naravnih čudes. Malenkostna dela človeških rok se nam bodo zdela ničeva.« Na te navdušene besede mojega sicer tako fleg-matičnega Flamca pa je Kanadec takoj zlil cel škaf mrzle vode: »Svet nad nami, ste rekli«, je dejal ironično. »Le potolažite se, dragi prijatelj, tega sveta ne boste nikoli več videlil« Bilo je 5 zjutraj. Naenkrat smo začutili močan sunek. Ostrog »Nautiiusa« je bil zadel v ledeno plast in takoj nato je podmornica začela pluti nazaj. Očividno ni našla prehoda in ga je morala sedaj poiskati na nasprotni strani. »Nautilus« je vozil z vso brzino. Preteklo je nekaj ur. Pogledal sem instrumente, ki so viseli na steni. Manometer je kazal, da se »Nautilus« slej ko prej nahaja v globini 100 metrov, kompas je povedal, da vozi nazaj na jug, iz brzinomera sem pa posnel, da znaša naša hitrost 20 milj na uro, kar je v ozkem kanalu pomenilo izredno hitrost. Seveda je kapitan Nemo vedel, da je naša rešitev samo v največji brzini. Ob 8. uri 25 minut bi nas bil drug udarec skoraj vrgel na tla. Prebledel sem. V tem hipu je vstopil kapitan. »Ali tudi na jugu ni nobenega prehoda?« sem ga vprašal. »Ne, gora nam je v svojem padcu zaprla vsak izhod. Mi smo enostavno zaprti.« Šestnajsto poglavje. Rešenil Torej vsenaokrog, spodaj, zgoraj, na obeh straneh, neprodirna stena ledu! Kanadec je s svojo ogromno pestjo udaril po mizi. Konzulent je molčal. Kapitanovo obličje pa je bilo zopet hladno in mirno kakor ponavadi. Prekrižal je roki in premišljeval. »Nautilus« se ni ganil. »Gospoda,« je kapitan povzel besedo, »ostaneta nam samo dva načina, kako umreti. Ali nas bo led stisnil, ali pa se bomo zadušili. Od gladu ne bomo umrli, zakaj zaloge »Nautiiusa« bodo trajale še dolgo potem, ko ne bomo več pri življenju.« »Zakaj zadušili?« sem odgovoril. »Ali niso naše shrambe polne zraka?« »To že,« je odgovoril kapitan Nemo, »toda naša zaloga zraka bo zadostovala samo za dva dni. Mi smo že 36 ur pod vodo, v 48 urah pa bo našega zraka konec.« »To se pravi, kapitan, da se moramo v 48 urah na vsak način osvoboditi!« »Vsaj poizkusili bomo,« je odgovoril. »Merili bomo led, da doženemo, kje bi se dal najlažje prebiti. Spustil bom »Nautiiusa« na dno ledenega tunela pod nami in moji ljudje bodo v potapljaški obleki skušali predreti led tam, kjer je najmanj debel.« Nato je kapitan Nemo odšel. Kmalu smo slišali, kako se shrambe napolnjujejo z vodo. »Nautilus« se je počasi potopil 350 metrov globoko na ledeno dno. »Prijatelji,« sem dejal, »naš položaj je skrajno opasen in jaz računam na vaš pogum in na vašo energijo.« "Sli d c? s* < » o a t. -S ' R* ** Fle S Cl6 otaslt 1 o« >2 »P e 3 O H* C3 O- • « » 5' < «5 s 1 5 š s p £ B ■ pr - r — ° i i - "T« S SK ;f sTffs| 2 M® ! 2wg = i ^sliSg l a, <1 — 4 — i o- •• ! i O- , Pgojsčn sli*!