Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 24. “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 13. JUNIJA (JUNIO) 1957 NAUK TUDI ZA NAS V ponedeljek so imeli v Kanadi volit¬ ve. Po časopisnih poročilih so potekle v popolnem redu, kakor je to navadno v res demokratskih državah, v katerih imajo državljani močno razvito držav¬ ljansko zavest ter so za demokratsko življenje tudi vzgojeni. Za večino v parlamentu se je potego¬ valo več političnih strank. Vendar je bila glavna borba med liberalno stran¬ ko, ki je na vladi že 22 let, in med na¬ prednimi konservativci, ki so pri volit¬ vah tudi zmagali. Pa volilni rezultati nas niti toliko ne zanimajo, zanima nas višina, na kateri je bila volilna borba, kolikor smo jo pač mogli zasledovati iz listov. “Zlasti smo postali pozorni na govOr montrealskega župana Drapeau-a, ki se je v začetku maja mudil v Torontu. V spremstvu tamošniega kardinala je bil gost Kolumbovih vitezov. Ob tej prilož¬ nosti je imel lep in vsebinsko bogat go¬ vor. V njem je zlasti poudarjal nasled¬ nje misli: “Nemogoče je, da bi demokratični red zavzemal vedno večji obseg, dokler v večini ljudi ne zaživi zopet pravi duh, da bodo pripravljeni služiti splošnemu blagru in se žrtvovati za skupno dobro. Do krščanske demokracije bomo prišli samo, če bomo neprestano odstranjali vse slabosti in vse pogreške, ki se po¬ javljajo v našem redu. Demokracija pomeni neprestano vzgajanje; za pravo demokracijo je potrebna izbrušena dr¬ žavljanska vest, državljani na visoki moralni stopnji in do potankosti pošte¬ na uprava.” “Ne prihaja največja nevarnost od zunaj, ampak od znotraj. Skrajneži in diktatorsko navdahnjene sile prihajajo na površje počasi: Najprej začne pada¬ ti morala v človekovih zasebnih področ¬ jih, zlasti v udejstvovanju med njego¬ vim prostim časom; nato se začne rušiti javna morala in istočasno poraste neza¬ nimanje za posle vladajočih; temu sle¬ di korupcija pred očmi javnosti, ker je ljudstvo do tega brezbrižno ali pa pri nepoštenosti celo samo Soudeleženo... Razni škandali povzročajo razočaranje; ljudje iščejo spremembo v novih eks¬ tremnih gibanjih; ta pa dobro uspevajo samo v neredih”. “Naša brezbrižnost vodi do prekucij. Pravi državljanski duh se ne pokaže sa¬ mo na dan volitev in ko davke plačuje¬ mo. Gonilo tega duha je ljubezen, ki se izkreno zavzema za probleme svojega soseda, ki z zanimanjem sodeluje pri vseh javnih zadevah”. Tako je govoril montrealski župan Drapcean Torontčanom, Misli, ki jih je povedal njim, pa ne veljajo samo za¬ nje. Tudi nas zadevajo. Res je, da tre¬ nutno ne moremo direktno posegati v slovensko politično življenje v domovi¬ ni, toda v izseljenstvu imamo povsod, kjer je le kaj več Slovencev skupaj, u- rejeno slovensko organizacijsko, ku tur¬ no, politično, versko, socialno in gospo¬ darsko življenje. Kako se udeležujemo tega življenja? Kako se zavedamo dolž¬ nosti, ki jih ima sleherni izmed nas do organizirane slovenske protikomunistič¬ ne skupnosti in s tem tudi do samega trpečega naroda doma? Z žalostjo o- pažamo, da je vedno več takih, ki jim naše stvari niso več bogve kako pri srcu. Postali so malodušni in stoje ob strani. Vsi ti naj dobro preberejo besede žu¬ pana Drapeau-a. Morda bo ob njih le pri kom znova zažarela iskrica narod¬ ne zavednosti. Morda se bo le prebudil znova čut dolžnosti, odgovornosti, ki jo imamo vsi do skupnosti, skupnost pa do posameznika v skrbi za reševanje slovenstva doma in svetu. Ameriška zunanja politika do Kitajske na preizkušnji Ameriška vztrajnost v nepriznanju rdeče Kitajske in v prepovedi sleherne¬ ga trgovanja s pekinškim komunistič¬ nim režimom je zadobila prvi hud uda¬ rec, ko je Anglija odpovedala sodelova¬ nje in odprla na široko vrata svoji trgo¬ vini s Kitajsko, čangkajšek je protesti¬ ral, v Washingtonu so izrazili nezado¬ voljstvo, med ameriškimi zavezniki pa so se pojavil pozivi na spremembo se¬ vernoameriške politike do rdeče Kitaj¬ ske in splošna želja, naj bi tudi druge države začele trgovati s to komunistič¬ no deželo. Gospodarska blokada rdeče Kitajske je začela resno pokati. Ker je odpovedala Anglija, se je tu¬ di v USA pojavila močna struja za od¬ pravo blokade rdeče Kitajske. Odločilne osebnosti so različnih mnenj glede nuj¬ nosti in praktičnosti preklica blokade, toda so edini v treh točkah: 1) pekin¬ ški režim je močno zasidran in kontro¬ lira celino; 2) niti USA niti nacionali¬ stična Formoza ne moreta nič storiti proti temu dejstvu; 3) priznanje dej¬ stev je bistvo zdrave ameriške zunanje politike. Obe skupini odločilnih osebnosti v Wa- shingtonu tudi tehtata posledice, ki bi izšle zaradi ukinitve blokade. Eni so mnenja, naj bi pustili Čangkajška “zgi¬ niti”, t. j. USA naj bi izpraznila Formo- zo in pustila stvar razvoju dogodkov, drugi pa zagovarjajo dvojno politiko do Kitajske, t. j. USA naj vzpostavi neod¬ visno in nevtralno Formozo pod pokro¬ viteljstvom ZN kot pogoj za pripustitev rdeče Kitajske v ZN. Menijo, da je Eisenhower pristaš te dvojne politike, toda se je izogibal končne odločitve, da ne bi prišel navzkriž s kongresom. Dej¬ stvo je, da sta danes po dolgih letih ko¬ munističnega pritiska, povečavanja vo¬ jaških sil in kršitev premirja na južno- korejski in južni vietnamski meji, pred¬ sednik Eisenhower in zun. tajnik Dulles trdno vezana in tudi verjameta v moč¬ no protipekinško linijo. Kot najboljši dokaz za to navajajo dejstvo, da proti¬ komunistični Robertson, pomočnik zun. ministrstva za zadeve Dalnjega Vzhoda, ostane še za naslednjo dobo na svojem položaju. Osnova ameriške politike nepriznanja rdeče Kitajske in nepripustitve v ZN je mnenje, da je rdeča Kitajska napadal¬ na država, neusmiljeno ekspanzionistič- na in dejansko sovražna Ameriki. Prav tako se ameriški politiki ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi pekinški re¬ žim dalj časa ostal na oblasti. Komuni¬ stična Kitajska se še bolj, kakor ZSSR, skriva pred zapadom, da ne bi razgali¬ la svojih notranjih težav. Tudi če se Čangkajšek ne bi nikdar več vrnil na celino, skritih ran, ki neprestano gloda¬ jo vsak komunistični režim, ni podcenje¬ vati. čangkajškova vojska, ki jo uprav¬ ljajo Amerikanci, še veča te rane in opominja Peking, da je nacionalistična Kitajska zavarovana z drugo najmoč¬ nejšo vojsko v Aziji (pekinška je prva). Na mnenje, da bi ameriška ponujena ro¬ ka odtegnila Peking od Moskve, ameri¬ ški politiki odgovarjajo, da odločna po¬ litika, ki zadaja udarce pekinško mo¬ skovski zvezi, povzroča večje razpoke v tem prijateljstvu. Maocetung da ima pri¬ liko vsak trenutek postati azijski Tito, mora pa to javno povedati ali pa spo¬ ročiti v Washington po diplomatskih kanalih. Ameriško priznanje rdeče Kitajske, s čimer bi Washington prelomil moral¬ ne obveznosti do Čangajškove vlade, bi bil udarec ne samo za Formozo, pač pa bi to imelo težke posledice tudi za 14 milijonov prekomorskih Kitajcev v ju¬ govzhodni Aziji, ki so danes po večini nacionalistično usmerjeni. Najhujši udarec bi priznanje rdeče Ki¬ tajske pomenilo za ameriško propagan¬ do o svobodni Aziji. Od leta 1950 je USA podelila svojim azijskim zavezni¬ kom nad 7 milijard dolarjev pomoči. Za¬ varovati jih je hotela pred komuniz¬ mom, pa tudi dokazati, da v varnosti in politični stabilnosti nekomunistična A- zija more istočasno rešiti svoje gospo¬ darske in delavske probleme z izbolj¬ šanjem in neodvisnostjo posameznika in tako postaviti na laž komunistični mit, da je edini odgovor na azijsko revščino totalitarizem. Najvidnejši dokaz za u- speh te pomoči je južni Vietnam, kjer se je dvignila življenska raven do take stopnje, da se mnogi azijski vodje ozi¬ rajo v to deželo. Za to državo, kakor za druge nekomunistične azijske države, od Koreje do Filipinov, bi bila ameri¬ ška kapitulacija pred Pekingom, bodisi dramatično hitra ali ledeniško počasna, velikanska katastrofa. Ameriškemu a- zijskemu bloku v živčni vojni s komu¬ nizmom pa bi zadala smrti udarec. Sluti dr. Rožman na obisku v Evropi Blagajnik brit. laburistične stranke in laburistični predsedniški kandidat Aune- rin Bevan, namerava v kratkem obi¬ skati Pol sko in ZSSR. Osebno hud pro¬ tikomunist namerava s svojim ob'skom še povečati razdor med komunisti in socialisti v drugih državah, ker hoče iz lastnih izkušenj, ki mu jih nihče ne bo mogel ovreči, češ, da se ni na lastne o- či prepričal, še povečati propagando v Angliji in med drugimi socialističnimi strankami proti sklepanju sporazumov s komunisti. V Angliji sami pa je pozval vlado na nove volitve. Že ob odhodu škofa g. dr. Gregorija Rožmana iz Argentine v Severno Ame¬ riko, smo omenili, da bo še to leto obi¬ skal slovenske izseljence tudi v raznih evropskih državah. Na obisk v Evropo se je podal z le¬ talom dne 31. maja t. 1. Iz Clevelanda je preko New Yorka odpotoval v Angli¬ jo, kjer je bil njegov prihod napovedan za 2. junij. V Angliji je bilo škofovo bivanje določeno za en teden. Prihod v Pariz je bil napovedan za 9. junij. že pred prihodom škofa dr. Rožmana v Evropo, so se slovenski izseljenci v vseh državah, ki jih bo Prevzvišeni o- biskal, z vso vnemo pripravljali na nje¬ gov sprejem. Pripravili so med drugim več slavnostnih nastopov. Po kratkih poročilih, ki smo jih doslej prejeli, so bili sprejemi škofa dr. Rož¬ mana v Angliji in Franciji nad vse slo¬ vesni. Pismo škofa dr. Rožmana iz Anglije Ob zaključku lista smo od škofa g. dr. Gregorija Rožmana dobili pismo iz Anglije. Napisal ga je 1. junija t. 1., t. j. kmalu potem, ko je komaj prispel v to deželo na obisk k tamošnjim Slovencem. Takole nam piše Prevzvišeni sam : “Z osemurno zamudo prišel v London. Med potom odpovedal en motor in smo s trema počasi pri¬ leteli na letališče p Novi Fundlan- diji (Kanada). Tam počakali na popravilo. V Angliji je nekako 600 Sloven¬ cev, raztresenih po vseh krajih, ki jim pastiruje skrbni “oče” Nace Kunstelj. V nedeljo se jih je zbralo okrog 100 k maši, dopoldne v kapeli Mla¬ dih katoliških delavcev, ki je kar čez cesto od Slovenske hiše , ki je M Z TERNA Ker je Hruščev na televiziranem raz¬ govoru z ameriškimi časnikarji v Mos¬ kvi izjavil naj bi velesile izpraznile Nemčijo, je ameriški senator Knowland Težave pri že triindvajsetič po drugi svetovni vojni se francoski politiki trudijo sesta¬ viti novo vlado v Par.zu. Predsednik re¬ publike Rene Coty je najprej ponudil predsedstvo vlade Rene Plevenu, nato Antoin Pinayu. Oba sta ponudbo odklo¬ nila. Pleven je bil obrambni minister v času Dienbienfuja, ki ga v mnogočem primerjajo z alžirskim uporn štvom. Par¬ lamentarna aritmetika je izključila sle¬ hernega kandidata brez socialistične podpore, česar pa desničarski Pinay ni mogel dobiti. Končno je Coty poveril sestavo nove vlade 50 letnemu Pierru Pflimlinu, po poklicu pravniku, doma iz Alzacije. Pflimlin, kar pomeni “maj¬ hno pero”, je sin tekstilnega delavca in se je pridružil po vrnitvi iz vojske leta 1945 centralni katoliški stranki MRP. Zaradi udarnega govorništva, naglega značaja in ogromne energije, ga imenu¬ jejo “Mendes-Franc v stranki MRP”. Kot večina Alzačanov, je tudi Pflimlin pjroevropsko orientiran. V isti vrsti z mnogimi odličnimi francoskimi katoliča¬ ni je odločno protestiral proti krutostim v Ažiru. Toda tudi njegov poziv na str¬ njeno in disciplinirano vlado ni naletel na poslušna ušesa, zlasti ne pri socia¬ listih. Tako je tudi on opustil misel na sestavo vlade, ^nakar je to nalogo Co- ty poveril Billeresu, za njim pa radi¬ kalu Mauric Bourg s - Maunouryju, 42 letnemu medvojnemu ilegalnemu vodji in obrambnemu ministru v Molletovi vladi sestavi nove francoske vlade v času egipčanske vojne. Temu se je končno le posrečilo se¬ staviti vlado. Novo vlado čakajo tež¬ ke naloge. Francija je polna naj¬ modernejših avtomobilov na odličnih asfaltnih cestah, mize .so obložene z je¬ dili in pijačo. Toda kljub zunanjemu bogastvu je francosko finančno ministr¬ stvo obubožano. Pretekli teden je vlada znova najela posojilo v višini 80 mili¬ jard frankov pri francoski narodni ban¬ ki, da je mogla izplačati svoje uradni- štvo. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je trgovska bilanca Francije poka¬ zala 211 milijard frankov deficita. Eno milijardo dolarjev, ki jih je Francija za¬ služila v boljših časih, je izginilo v 18 mesecih. En četrt milijard dolarjev je šlo za nabavo petroleja, ki ga je Fran¬ cija pred Egipčansko invazijo kupovala s franki ali funti šterlingi in ga vozila skozi sueški prekop. Rezerve zlata in tu¬ jih valut so na najnižji stopnji. Vsak trenutek more fraijcoska narodna ban¬ ka tiskati nove milijarde frankov, toda ne more tiskati dolarjev. Ker Francija (dnevno) porabi za vo¬ denje vojne v Olžiiu 1,5 milijard fran¬ kov (4 milijon dolarjev), more franco¬ sko gospodarstvo rešiti samo zvišanje davkov, stroge uvozne omejitve, zmanj¬ šanje potrošnje in , zapora nad Izvozom zlata. Toda nihče ne predvideva, da bi Francozi hoteli sprejeti močno vlado, ki bi ukazala takšge energične ukrepe. včasih bolj podobna mravljišču , ko prihajajo novi “begunci” iskat de¬ la in zaslužka v svobodi. Popoldne pa birma s pridigo in blagoslovom v cerkvi sv. Ane in angleška ča¬ janka v farni dvorani, da smo se spoznali, pozdravili in pogovorili resnično prijazno, veselo in iskre¬ no. Obiskal sem nekaj slovenskih družin v Bedfordu, kakih 30 milj severno od Londona. Mlade druži¬ ne, že v lastnih hišah. Deloma so zaposleni v velikih Opekarnah. Po¬ krajina lepa in prijazna. Ljudje so kar zadovoljni. Vesel sem jih bil. Naj v varstvu božjem žive, vzga¬ jajo svoje otroke v duhu krščan¬ skem in slovenskem — za pridne in poštene ljudi. Pozdrav! f GREGORIJ ROŽMAN V TEREN predložil ameriški vladi načrt, s kate¬ rim naj preiskusi iskrenost tega sovjet¬ skega predloga. Po tem načrtu bi bila USA pripravljena priznati nevtralnost Norveške, če bi sovjeti umaknili svoje čete iz Madžarske. Nato bi USA prizna¬ la nevtralnost Grčije, če bi sovjeti u- maknili svoje čete iz Poljske. Če sov¬ jeti ne bi hoteli umakniti svojih čet iz Madžarske, pa bi USA predlagala umik sovjetskih čet iz Estonske, Litve in Le- tonske, USA pa bi priznala nevtralnost Norveške. Knowland je zavrgel trditev Hruščeva, da bi Kadarjev režim na Madžarskem ostal, tudi če bi sovjeti umaknili svoje čete iz te dežele. Razorožitvena progajanja med sovjeti in zapadnimi zavezniki še vedn« trajajo, ter je ameriški delegat Stassen predlo¬ žil sovjetom ameriške predloge o po¬ stopni razorožitvi, ki obsegajo: 1) Zračno nadzorstvo ameriških in sovjet¬ skih področij okoli severnega tečaja; 2) Poskusno prenehanje atomskih po¬ skusov; 3) Zmanjšanje produkcij atom¬ skega orožja; 4) omejeno zmanjšanje vojska in navadnega orožja. Francija je klonila pred Egiptom in dovolila svojim ladjam, da smejo pluti skozi sueški prekop. Ta država je zad¬ nja v vrsti držav, ki so začasno ustavi¬ le ladijski promet skozi ta prekop. Egipt je pričel polagoma znova pre¬ hajati iz komunističnega tabora v za- padni. Med USA in Egiptom so v teku pogajanja za dtfig zapore nad egipčan¬ skimi fondi v USA, prav tako se Egipt pogaja v istem smislu z Anglijo. Po¬ javljajo se tudi glasovi, da bo Egipt kon¬ čno dobil posojilo za zgraditev jezov na Nilu pri Aswanu, zadeva, ki je bila za¬ četek kriz na Srednjem Vzhodu. EL PRESIDENTE DEL URUGUAY ASISTIRA A LOS ACTOS DE JULIO El Ministerio de Relaciones Exterio- res informo oficialmente, que el gobier- no argentino ha invitado al presidente del consejo nacional de gobierno del Uruguay, para asistir a los actos que se realizaran el 9 de julio. El texto del anuncio, dado a conocer es el siguiente: “El excelentisimo senor presidente provisional de la Nacion, acaba de for- malizar la invitacion al excelentisimo presidente del consejo nacional de go¬ bierno del Uruguay, don Arturo Leza- ma para concurrir a los actos que, en celebracion de un nuevo aniversario de nuestra independencia, se efectuaran el proximo 9 de julio”. “La referida invitacion, que fue co- municada el 5 del corriente por un en- viado especial del senor canciller, ha si- do aceptada con la unanimidad del con¬ sejo nacional de gobierno”. URUGUAYSKI PREDSEDNIK BO PRIŠEL NA JULIJSKE SLAVNOSTI Zunanje ministrstvo je objavilo urad¬ no sporočilo, da je argentinska vlada povabila predsednika uruguayskega na¬ cionalnega vladnega sveta na slavnosti, ki bodo dne 9. julija t. 1. v Buenos Aire¬ su. Sporočilo se glasi: “Nj. Ekscelenca začasni gospod predsednik republike je poslal povabilo Nj. Eksc. predsedniku nacionalnega vladnega sveta v Urugua- yu Don Arturju Lezama, da bi se ude¬ ležil proslave, ki bo dne 9. julija ob no¬ vi obletnici naše neodvisnosti. Omenjeno povabilo je sporočil dne 5. maja posebni odposlanec zunanjega mi¬ nistra ter ga je nacionalni svet soglas¬ no sprejel.” Sovjetski pismonoše Sovjetski veleposlaniki na zahodu so postali pismonoše nove sovjetske diplo¬ matske tehnike, ki se je Moskva sedaj vedno pogosteje poslužuje. Sovjetski ve¬ leposlaniki prosijo za avdijence pri predsednikih zahodnih držav in jim iz¬ ročajo debele kuverte s pismi, ki jih vsa lastnoročno podpisuje Bulganin kot sovjetski predsednik. Ta pisma — doslej jih je Bulganin razposlal 16 — so polna sovjetske pro¬ pagande. čeprav pisana kot osebna, ta pisma velikokrat vsebujejo poglede Kremlja na svetovni položaj in včasih napovedujejo sovjetsko zunanjo politiko. Eisenhower je v letih 1955 in 1956 dobil več takih pisem. Pisma so v ru¬ ščini. Dolga se od 1500 do 5000 besed in so datirana z dnem, ko so izročena. Predno vedo za vsebino, jih morajo da¬ ti prevesti iz ruščine. Včasih moskovska radijska postaja objavi njihovo vsebino že v trenutku, ko jih zahodni strokov¬ njaki šele študirajo, včasih pa je vsebi¬ na teh pisem ostala tajna več kot šest mesecev. Francoski predsednik Guy Mollet je dobil tako Bulganinovo pismo, dolgo 23 strani, 18. maja t. 1. V prijateljskem tonu Bulganin poziva Francijo na iz¬ boljšanje odnosov med obema državama. Moskovska radijska postaja je objavila vsebino tega pisma v trenutku kritične debate v francoskem parlamentu. Britanski predsednik Macmillan je dobil Bulganinovo pismo 20. aprila t. 1. Izročil mu ga je sovjetski veleposlanik v Londonu Jakob Malik, in vsebuje 5000 besed. Eden, Macmillanov prednik, je dobil 4 Bulganinova osebna pisma. V treh se Bulganin peča s sueško krizo in priporoča previdnost Angliji in Franci¬ ji. Eden je odgovoril, da “Bulganin po¬ vsem napačno gleda na položaj.” Adenauer je dobil dve Bulganinovi o- sebni pismi. Najostrejši pismi je Bulga¬ nin pisal predsednikoma Danske in Nor¬ veške, v katerih ju opozarja na posledi¬ ce njunega članstva v NATO. V pismu, datiranem 23. marca t. 1., Bulganin gro¬ zi danskemu predsedniku Hans Christian Hansenu, da bi ena sama hidrogenska bomba zadostovala za uničenje ozemlja, ki je mrtogo večje od Danske, in doda¬ ja: “Treba pa je pričakovati, da bomo uporabili več kakor samo eno bombo, če bo treba.” Stran ‘L SVOBODNA SLOVENITA Buenos Aires, 13. VI. 1957 Rojaki v U.S.A. in Kanadi v spomin slovenskim žrtvam V ZDRUŽENIH DRŽAVAH V Združenih Državah vsako leto ob¬ hajajo kot državni praznik takozvani Memorial day — spominski dan — za vse, ki so padli za domovino. Letos je bil ta dan ravno na kat. praznik Kristu¬ sovega vnebohoda 30. maja. Na ta dan je bilo vsakoletno slovensko spominsko romanje k Lurški Materi božji v Eucli- du, že prejšnjo nedeljo je pa bila v Slo¬ venskem narodnem domu na St. Clairu lepa spominska akademija. Spominska proslava Začel jo je domobranski pevski zbor pod vodstvom Janeza Riglerja. Zapel je pesmi “Za dom v boj”, “Mi legijonar- ji” in “Legijonarji - domobranci”. Ivan Kermavner je pripravil simbolične va¬ je za fante in dekleta, ki so zadnje me¬ sece prišli v Severno Ameriko za svoji¬ mi starši. Vaje so bile lepe in so jih zlasti dekleta lepo podala. Pevski zbor ‘Korotan” je zapel pesmi “Naše gore” in “Oj Doberdob”. Lepo se je postavil novi mladinski pevski zbor “Slavček”. Občuteno je zapel “Gozdič je že zelen”. Nastopil je tudi ■ duet s pesmijo “Eno rožco ljubim”. Govor o smislu spominjanja padlih ter o osnovah naše zvestobe do naroda je imel g. dr. Ivan Arnež. G. Zdravko No¬ vak se je v imenu beguncev na Vetrinj- kem polju zahvalil g. dr. Valentinu Mer- šolu za posredovanje pri maršalu Alek¬ sandru maja meseca 1945, da je bilo u- stavljeno nadaljnje vračanje slovenskih protikomunistov titovcem. Fant in dek¬ le v narodni noši sta mu izročila slo¬ venski šopek. Spored, ki ga je lepo povezoval Jože Likozar, ki je tudi recitiral “Mrtvaški pohod”, je zaključil domobranski zbor s pesmimi “Mi slovenski smo vojaki”, “Naj čuje nas” in “Moja domovina” Spominske proslave se je udeležilo veliko rojakov. Navzoč je bil tudi škof g. dr. Gregorij Rožman. Poleg njega pa še med drugimi Msgr. Matija škerbec, gg. Varga in Jože Godina. Spominsko romanje Kot prejšnja leta ga je na let. Vne¬ bohod vodil zopet škof g. dr. Gregorij Rožman. Bil je lep dan in se ga je ude¬ ležilo veliko rojakov, ki so na ta način počastili spomin padljh protikomuni¬ stičnih borcev in vseh ostalih žrtev ko¬ munističnega nasilja. Pred votlino lur- ške Matere božje je imel mašo škof g. dr. Gregorij Rožman. V svojem globo¬ kem cerkvenem govoru je poudarjal, da moramo preostali protikomunistični Slo¬ venci ohraniti one ideale, za katere so dali naši bratje svoje življenje. Po kon¬ čani maši je škof dr. Rožman opravil tudi molitve za rajne. Pri teh molitvah, kakor tudi med mašo, so mu asistirali Msgr Matija Škerbec, župnik Rev. Mat. Jager in Rev. Leo Kristanc iz Califor- nije. Ob koncu maše so položili pred kip Lurške Matere božje krasen venec rde¬ čih nageljnov v spomin slovenskim žr¬ tvam. S tem je bila dopoldanska cerkvena spominska pobožnost zaključena. Popol¬ dne ob dveh so bile pete litanije Mate¬ re božje. Tako pri maši, kakor pri lita¬ nijah, je bilo ljudsko petje, ki ga je vo¬ dil organist Ivan Rigler. Med mašo sta bili dve nabirki. Prva je bila za romar¬ sko pot, druga pa za pomoči potrebne Slovence. Vso slavnost so močno povzdignili števlni slovenski fantje in dekleta v na¬ rodnih nošah. V KANADI Kakor druga leta je bila tudi letos na prvo nedeljo v juniju. Pripravila sta jo torontsko prosvetno društvo “Bara¬ ga” in “Zveza biv. protikomunističnih borcev”. Slovensko cerkveno dvorano pri župniji Marije Pomagaj ,so napolni¬ li številni rojaki. Med njimi je bilo ne¬ kaj Slovencev tudi iz Guelpha in Mon¬ treala. . Spored spominske prireditve je bil lepo sestavljen. Fantje na odru so ob¬ čuteno zapeli žalostinke. Recitacije so bile izbrane iz Kalinove “Črne maše za pobite Slovence”, dve simbolični vaji so pa nastopajoči lepo podali ob spremlja¬ vi pesmi “Oj Doberdob”, “Naprej zasta¬ ve Slave” in domobranske koračnice. Govornik na proslavi je bil g. Peter Markež. Z lepim spominskim govorom je počastil spomin slovenskih žrtev ko¬ munistične revolucije, zlasti pred dva¬ najstimi leti od komunistov mučenih in pobitih domobrancev. V izbranih bese¬ dah je prikazal veličino njihove žrtve za lepšo bočnost slovenskega naroda. Na proslavi je govoril tudi g. P. Grum iz USA. Zbrane rojake je pozdra vil v imenu Zveze biv. protikom. bor¬ cev. Navzoč pa je bil tudi prijatelj Slo¬ vencev Čeh g'. Braivshek. Tudi on je po¬ zdravil na spominski proslavi zbrane Slovence. Sporočil jim je tudi pozdrave kanadskega obrambnega ministra. Rev. J. Gruden - zlalomašnik Včeraj, v sredo, dne 12. junija 1957 je v Centerville v Californiji obhajal zlato mašo preč. g. Ivan Gruden. Boter zlatomašniških slavnosti je bil č. g. ka¬ nonik Kraljič. DR. ŽIGA ŠOL Dne 1. junija 1957 je umrl v Buenos Airesu biv. poslanec Hrvatske seljačke stranke dr. žiga šol, predsednik tuk. Hrvatskega kulturnega in prosvetnega društva “Dr. Antun i Stjepan Radič”. Dr. Žiga šol Pok. dr. žiga Šol je v Hrvatski se- ljački stranki igral vidno vlogo. Rodil se je 2. oktobra 1889 v Zagrebu, kjer je tudi študiral in se po končanem štu¬ diju na univerzi posvetil odvetniškemu poklicu. V Hrvatsko seljačko stranko je vstopil že v mladih letih in je v njej de¬ loval polnih 40 let. Kot odličen govornik je nastopal na številnih shodih. Udejstvoval se je tudi kot časnikar ter je pisal politične članke v Radičevo glasilo “Dom”, sam pa je ustanovil in vodil “Zagrebački list”. Pozneje se je ta list združil z dnevnikom “Hrvatski dnev¬ nik”, glasilom HSS. V vsem javnem delu je pokojnika od¬ likovala velika požrtvovalnost, skrom¬ nost ter nesebičnost. Bil je velik idea¬ list in vseskozi značajen mož. Programu HSS je ostal zvest med voj¬ no in tudi po njej. Odločno je bil tudi proti komunizmu in je raje odšel v emi¬ gracijo, kakor pa, da bi se priključil ti¬ stim, ki so v politični naivnosti verje¬ li Titu in njegovim komunistom. V Ar¬ gentino je prišel leta 1948 ter je takoj začel nadaljevati delo za koristi hrvat¬ skega naroda. Ustanovil je Hrvatsko kulturno in prosvetno društvo “Dr. An¬ tun i Stjepan Radič” ter ga vodil kot predsednik vse do svoje smrti. Bil je tudi predsednik Glavnega odbora HSS za Latinsko Ameriko, ki ima svoj se¬ dež v Montevideu v Uruguayu. Pokopali so ga dne 2. junija 1957 na pokopališču Chacarita v Buenos Airesu. V sprevodu so nosili vence organizacij HSS in pokojnikovih prijateljev. Zlasti sta bila lepa venca predsednika HSS dr. Vladka Mačka in glavnego tajnika HSS dr. Jurija Kmjeviča. N. p. v m. BRALI SMO... EDEN ZA DOM, DRUGI ZA IZSELJENCE UH Mesečnik “Naša luč”, ki ga izdaja ce¬ lovška Mohorjeva družba za slovenske izseljence v državah Zahodne Evrope, poroča o dveh koledarjih, ki jih izda¬ jajo komunisti doma in sicer o tistem, ki je namenjen za dom ter o drugem, ki ga Slovenska izseljenska matica po¬ šilja med slovenske izseljence v razne prekormorske dežele. O njih ugotavlja tole: “Pred mano leži koledar, ki_je izšel za leto 1957 v Sloveniji in ki je name¬ njen za domačo uporabo. Malo svetni¬ kov najdem v tem koledarju, pač pa me imena, ki jih tam vidim, spomnijo, ka¬ ko je bilo ime tisti hudobni kravi, ki je v* / 1 ;, v ,. 4-^ Rev. John Gruden Zlatomašnik g. Ivan Gruden je po ro¬ du Idrijčan. V Severno Ameriko je pri¬ šel kot mlad študent ter vstopil v bogo¬ slovno semenišče v S. Paul, Minesotta. V mašnika je bil posvečen dne 12. juni¬ ja 1907. Zaradi velike nadarjenosti in globoke učenosti mladega novašnika ga cerkveni predstojniki niso poslali na faro, ampak ga takoj nastavili kot profesorja v se¬ menišču, kjer je nato predaval ter vzga¬ jal duhovniški naraščaj polnih 26 let. Spisal je veliko znanstvenih razprav. Po vsej Ameriki je zlasti zaslovel njegov učbenik De Ecclesia, ki ga uporabljajo še danes. Po 26 letih naporne profesorske služ¬ be je bil imenovan za župnika obširne fare S. Agnes, Minesotta. Kot se je po¬ prej kot profesor ves posvetil znanosti, je kot župnik pokazal izredne organiza¬ cijske sposobnosti. Med drugim je usta¬ novil katoliško ljudsko in srednjo šolo ter sezidal monumentalno šolsko po¬ slopje. V fari S. Agnes je župnikoval 18 let, nato se je pa umaknil v zaslužen pokoj. Jesen svojega življenja preživlja v Cen¬ terville v Californiji. Zlatomašniku g. Ivanu Grudnu k le¬ pemu duhovniškemu jubileju čestitamo tudi argentinski Slovenci ter mu želimo še mnogo let življenja v zdravju, miru in zadovoljstvu. bila vedno pripravljena, da me natakne na rogove in je tako bila kriva, da so moja mati morali skoro vsak dan šivati hlače, oče pa naravnavati mo'e kosti. Koledar mi pokliče v spomin tudi vse pse, ki sem jih v vasi poznal in kot otrok vsako jutro malo podražil. Če pa iščem velike krščanske praznike, ki so kot mejniki v cerkvenem letu, ne naj¬ dem ničesar. Edina praznika, ki sta na¬ vedena, sta: Svečnica in Božič (celo zadnji kot navadni delovni dan, ker je seveda Božič, eden najlepših praznikov v letu, doma odpravljen, čeprav so ga lani praznovali celo na Poljskem in celo na Madžarskem!) Da bi zabrisali spo¬ min na svetnike, so praznik Vseh svetih spremenili v Dan mrtvih, kot da bi ho¬ teli še večnost klicati na pomoč šVoji brezverni propagandi”. “Iz radovednosti sem nato primerjal ta domači koledar s koledarjem, kot je objavljen v Izseljenskem koledarju 1957. Moje oči skoro niso verjele, toda pred črnim na belem sem se moral vda¬ ti: Novo leto, Trije kralji, Svečnica, Pe¬ pelnica, Cvetna nedelja, Velika noč, Vel. ponedeljek, Vnebohod, Binkošti, Bink. ponedeljek, Sv. Rešn’e Telo (sveto, da, tako piše!), Peter in Pavel, Vel. Šma- (Nadaljevanje na 3. strani) ARGENTINA V Vladni palači je bila prejšnji črtrtek zaprisega novih argentinskih cerkveni!, dostojanstvenikov. Pred predsednikom republike so položili prisego: dva nad¬ škofa ter 10 škofov, ki so bili v nedav¬ no imenovani od svete stolice v spora, zumu z argent. vlado. Ob tej priložnosti je imel predsednik republike gen. Aram. buru lep govor, v katerem je med dru- gim omenjal preganjanje kat. cerkve pod prejšnjim režimom. Dejal je tudi dobesedno: “Katolicizem je za nas svo¬ boda, mir, edinstvo, ljubezen, odkrito¬ srčnost, plemenitost in vzgled”. Govor je pa zaključil z željo naj bi novi ar¬ gentinski cerkveni dostojanstveniki vr¬ šili svoje vzvišeno poslanstvo uspešno da bo “križ naših očetov še bolj zable¬ stel”. Argentinski nadškofje in škofje so imeli v Bs. Airesu večdnevne razgovo¬ re, na katerih so sestavili skupno pa. stirsko pismo za vse orgentinske verni¬ ke. V njem zavzemajo stališče do vseh vprašanj, ki jih je spravila na površje sedanja vodilna kampanja za ustavodaj¬ no skupščino. Opozarjajo na veliko od¬ govornost, ki jo imajo pri teh volitvah državljani, zlasti pa katoličani, škofje nadalje z žalostjo ugotavljajo, da so se v tej kampanji pojavili glasovi nekate¬ rih političnih strank, ki cerkvi odrekajo pravico do vzgoje mladine, škofje od¬ ločno zahtevajo svobodo za cerkev, ka¬ kor tudi za vzgajanje mladine. Prav ta¬ ko z žalostjo navajajo, da je v volil, nem boju prišlo do pojavov, ki ne vodijo do pomirjenja, ki niso izraz medseboj¬ ne ljubezni in strpnosti. Vse to obso¬ jajo in pozivajo vernike na strpnost in slogo, kajti vsi morajo imeti pred očmi blaginjo skupnosti in ne posamezne po¬ litične stranke. Argentinski cerkveni dostojanstveniki odločno nastopajo v obrambo svobode ter obsojajo tiste, ki v svoji kritiki sedanje vlade ne pozna¬ jo nobenih meja ter se poslužujejo celo osebnih žalitev članov sedanje vlade. Tudi nastopajo proti tistim, ki hočejo delavstvo izrabljati v svoje politične namene in bi radi vsemu delavstvu vsi¬ lili samo eno delavsko sindikalno za¬ stopstvo, in so proti temu, da bi krščan¬ ski delavci imeli svoje strokovne orga¬ nizacije. Končno vse vernike pozivajo na slogo, pomirjenje in medsebojno spoštovanje ter razumevanje. Vlado pa prosijo naj bi izdala amnestijo za ti¬ ste politične in sindikalne pripornike, ki nimajo na vesti nobenih zločinov. Za obletnico lanskega prevrata, ki so ga hoteli izvršiti pristaši prejšnjega režima, so peronisti v Bs. Airesu in tudi po drugih mestih v notranjosti republi¬ ke napovedali “molčeče sprevode”, ki naj bi bili protest proti sed. vladi. Ob¬ lasti so te sprevode prepovedale. Kljub temu se je v Bs. Airesu zbralo nekaj pe- ronistov, ki so začeli po središču me¬ sta demonstrirati. Takoj so se pojavi¬ le proti njim protidemonstracije. Med obema skupinama je prišlo do spopa¬ dov. Nastopila je policija in kmalu na¬ pravila red. Več izgrednikov so zaprli. V Argentini se je pojavila nova poli- ! tična stranka. Imenuje se Union popu- j lar democrata cristiana. Sodnik za vo¬ lilne zadeve jo je že odobril. PRIMOŽ BRDNIK Z letalom na Japonsko V zadnjem pismu iz San Francisca sem Ti obljubil, da bom od časa do ča¬ sa napisal kakšno poročilo za Svobod¬ no Slovenijo. Zaradi brzine sem se od¬ ločil, da Ti bom raje pisal osebna pisma, iz katerih poberi, kar hočeš in misliš, da je zanimivo. Sedaj sva začasno v To- kiju. Tu bova ostala tri do štiri tedne, potem pa bova šla na novo službeno mesto v Kobe. * V četrtek 16. maja t. 1. sva z ženo Vido z letalom JAL-Japonska letalska družba — odšla iz San Francisca. Lah¬ ko si misliš, da slovo od znancev in kra¬ ja, kjer sva živela tri leta, ni bilo lahko. San Francisco je prekrasno mesto in po tolikih letih romanja po svetu, je bil to edini kraj, kjer sva imela občutek, da sva imela drugi dem. Pa je že tako naneslo, da sem sprejel ugodno ponudbo za službeno mesto na Japonskem. Po skoro deveturni vožnji ■-—■ zračne razdalje je 3940 km -—■ sva pristala v Honolulu na Havajih. To otočje ima 5 večjih otokov: Hawaii, Mavi, Molokai, Oahu in Kavai ter večje število manj¬ ših otokov in čeri. Skupne površine ima nad 10.000 kvadratnih km, prebivalstva pa je pol milijona ljudi. Otočje je vul¬ kanskega izvora in na največjem otoku, Hawaii, sta dva veličastna vulkana: j (D - v deželo paradoksov Mauna Loa in Mauna Kea. Slednji več¬ krat deluje in povzroča precej škode v nasadih sladkornega trsa in kave, ki na ognjeniški zemlji sijajno uspevajo. Ha¬ vaje je leta 1778 odkril angleški more- plovec James Cook, katerega so domači¬ ni takrat tudi ubili. Najpomembnejši otok je Oahu. Na njem je glavno mesto Havajskega teri¬ torija, Honolulu, ki leži ob vznožju uga¬ slega ognjenika Diamont Head. Še do srede prejšnjega stoletja je bilo to o- točje neodvisno kraljestvo. Eden izmed kraljev je prosil ruskega carja za vzpo¬ stavitev trgovinskih in političnih zvez. To se je pa seveda Združenim Državam le preumno zdelo — zlasti še, ko je bil car že pred konkurzom in je za male denarje prodal bogato Aljasko — in so prehitele Rusijo. Dne 7. julija 1898 so Amerikanci Havaje priključili. Domače kraljestvo so odpravili leta 1893, ko so Havajci odstavili kraljico Liliuokalani. Že dolga leta je na dnevnem redu vsa¬ kega zasedanja ameriškega kongresa vprašanje sprejema Havajcev kot 49 države v ameriško zvezo. Tega pa do¬ slej še niso mogli izvesti in sicer iz či¬ sto političnih razlogov. Havajci so nam¬ reč po večini republikanci, Aljaska, ki je tudi teritorij in želi postati 50. država v zvezi — pa običajno voli demokrate. Tako se doslej demokratskemu pred¬ sedniku ni posrečilo dobiti potrebne kvalificirane večine v kongresu, da bi sprejeli Aljasko — in prav tako ne re¬ publikancem, da bi sprejeli Havaje. Go¬ tovo pa je, da bo v nekaj letih tudi to vprašanje rešeno tako, da bodo oba te¬ ritorija istočasno sprejeli v zvezo. Otočje je 'prekrasno. Vida je bila predlanskim tu teden dni na počitni¬ cah — jaz nisem utegnil — in je navdu¬ šena. Tako so tudi tisoči izletnikov in turistov, ki prihajajo na Havaje iz vseh koncev Amerike. Občudovat hodijo pra- pratne pragozdove. Praprot namreč tam doseže višino visokih dreves. Honolulu je veliko in moderno mesto s četrt milijona prebivalcev. Ima uni¬ verzo, trgovski del in veliko število najmodernejših hotelov, ki so večinoma na plaži Waikiki. Na otoku izhaja 21 časnikov, v angleščini, kitajščini, ja¬ ponščini in filipinščini. Imajo tudi 15 radijskih postaj in 3 televizijske. Na drugi strani mesta je členovit zaliv Pearl Harbor, kjer so Japonci 8. decem¬ bra 1941 z letalskim napadom potopili skoro vso ameriško tihomorsko morna¬ rico in s tem spravili Združene Države v 2. svetovno vojno. Oahu je popolnoma skomercializiran otok. Na ostalih otokih je priroda še vedno več ali manj nedotaknjena. Ven¬ dar tako več dolgo ne bo ostalo, ker z veliko naglico gradijo nove hotele in druge turistične atrakcije. Edinole otok Niihau bo verjetno ostal še dolgo ne¬ pokvarjen, ker je že več generacij v iz¬ ključni lasti neke ameriške rodbine, ka¬ tera nikomur ne dovoli dostopa na o- tok. Kaj več sedaj o Havajih ne bom pi¬ sal, kajti ustavili smo se le za dve uri. Pač pa moram dodati, da je bil pogled na množico potnikov na letališču nekaj izrednega. Take mešanice ras še nikjer na svetu nisem videl. Poleg Havajcev, ki so polinezijskega porekla, živi na 0 - točju že mnogo generacij Portugalcev, Skandinavcev, Angležev in zlasti Ja¬ poncev. Rasno čistih Havajcev je že zelo ma¬ lo, vendar iz najrazličnejših mešanic ta¬ koj spoznaš havajsko podlago. So to ve¬ seli ljudje, ki se jim nikamor ne mudi in pojem “rnanana” ima tudi tu domo¬ vinsko pravico. Vsakogar veselo po¬ zdravljajo z “Aloha”. ženske so pre¬ krasne, moški pa zgodaj odebelijo. So zelo muzikalični in njihove pesmi so znane po vsem svetu. Gledati havajske plese je res užitek. Oblečeni so kakor cigani. Ženske j imajo na sebi “murnu”, ki je nekakšna j nočna srajca v najbolj pestrih barvah j in jim sega do tal. Pravijo, da je “na¬ rodna nošnja “nastala iz prvih oblek, ki so jim jih dali misijonarji, ko so pri¬ šli na otoke in našli prebivalce poveči¬ ni gole. Havajci so danes seveda ameriški dr¬ žavljani • in imajo iste pravice in dol¬ žnosti kot vsak drug Amerikanec. V Washington sicer še ne pošiljajo poslan¬ cev in senatorjev, pač pa imajo v kon¬ gresu delegata, ki pa nima pravice gla¬ sovanja. Zato pa volijo svojo predstav¬ niško zbornico kot vsaka druga ameri¬ ška država. Navzlic temu pa imajo še dobro ohra¬ njene tradicije in ponosni so na svoje propadlo kraljestvo. Vida mi je pripo¬ vedovala, da je šla na izlet s turistič¬ nim avtobusom. Ko so prišli do starega kraljevskega grobišča, je šofer s pono¬ som trdil, da je tudi on kraljevskega rodu. Dejal je, da so vse kraljevske ko¬ sti rumene barve, med tem, ko imaj° “plebejski” Havajci bele kosti. Ko g a je Vida vprašala, kako vedo kakšne barve so njihove kosti še za življenja, je bil pošteno hud. Pa dosti teh štorij o Havajcih! P° dveurnem postanku smo odleteli pr°" ti zahodu. Leteli smo pet ur in prele¬ teli mednarodno časovno črto — 18® stopinj vzhodno in tudi zahodno od Greenvvicha. S tem smo na našem ko¬ ledarju izgubili cel dan: Iz črtrtka sm° prešli naravnost v soboto. Verjemi ah ne: prav te dni sem čital v listih, da J e kapitan neke ameriške vojne ladje v petek vozil “po časovni črti” in sicer ta¬ ko natančno, da je leva polovica ladje j imela petek, desna pa že nedeljo! Buenos Aires, 13, VI. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Ilovice Lz Slovenije*^ Beg ljudi, zlasti mladine iz titove ko¬ munistične diktature se nadaljuje. V tu¬ jino uhaja preko mej zlasti kmečka mladina, ki doma ne vidi pred sabo no¬ bene prave bodočnosti in pa obrtniški naraščaj s končano triletno obrtno šolo, ki pa potem noče vstopiti v komunistič¬ no stranko. Dnevno tajno prekorači me¬ jo proti Trstu okoli 100 ljudi, od kate¬ rih je večina Slovencev. To so uradni podatki nekega mednarodnega urada. Vse prebežnike na svobodnem področju navadno hitro odpravljajo v Kanado in Avstralijo. Še večji prebegi so pa na slovensko-avstrijski meji. Te poti se zla¬ sti poslužujejo Hrvati. Po najnovejših podatkih čez to mejo pobegne v svobod¬ ni svet mesečno nad 1200 mladih ljudi. Prebežniki se sedaj navadno več ne u- stavljajo v Avstriji, ampak se podajajo naravnost v Nemčijo, kjer kmalu dobe dobro plačano zaposlitev po tovarnah. Beg iz Slovenije je v zadnjem času za¬ vzel take obsege, da so na Notranjskem že cele vasi, iz katerih je izginila skoro vsa mladina. V teh vaseh več let ne bo nobenega fanta na vojaški nabor. Za že¬ lezarne na Jesenicah pa zaradi vedno večjih pobegov strokovnega delavstva nastaja pravi problem, ker v tovarni ni oddelka, iz katerega ne bi pobegnilo v Slovenski dan v nedeljo 5. maja t. 1. je izredno lepo uspel. Navzlic preložitvi prireditve zaradi slabega vremena na Belo nedeljo in kljub temu, da šo zara¬ di preložitve izdatki bili nekoliko večji, je bil finančni uspeh nad vse pričako¬ vanje ugoden. Dohodkov je bilo .... $ 23.398,35 izdatkov pa . „ 15.104,90 Prebitek je znašal .... $ 8.293,45 Ves prebitek je namenjen za podpore potrebnim rojakom. Na zaključni meddruštveni seji je že bilo sklenjeno, da se vsota 4.654,70 $ razdeli za podpore med 6 družin z 28 družinskimi člani, 7 bolnikom in 3 po- meznikom. Ostanek od čistega dobička v znesku 3.638,75 $ pa je bil izročen Socijalnemu odseku Društva Slovencev, da ga po¬ rabi v namene, katere ta odsek ima. ' K tako izredno lepemu moralnemu in finančnemu uspehu Slovenskega dne so pripomogli vsi, ki so na kakršenkoli na¬ čin prireditev “Slovenskega dne” pod¬ prli. Iskreno se zahvaljujemo vsem organi¬ zacijam in društvom, pa tudi vsem po¬ sameznikom, ki so na prireditvi sodelo¬ vali in z osebnim delom požrtvovalno pomagali. Vsem pa velja tudi zahvala vseh tistih revežev, ki bodo iz dobička “Slovenskega dne” deležni podpore. Vsem Bog plačaj! Društvo Slovencev inozemstvo po več strokovnih delavcev, ki jih komunisti doma ne morejo kar čez noč nadomestiti z drugimi strokov¬ nimi močmi. Vsa ta mladina, ki beži iz komunistič¬ ne diktature v svobodni svet, se podaja na to pot vsled globokega razočaranja, ki ga je doživela pod komunisti, ko je sprevidela vso neiskrenost in laž, s ka¬ terima so komunisti vsa leta varali lju¬ di, ko so jim obljubljali in napovedali pod svojo vlado “enakost in bratstvo”, boljše čase, doživeli pa so to, da pod komunisti delavstvo sploh nima nobenih pravic, ampak samo dolžnosti in mora garati še bolj kot prej ter živi v nepri¬ merno slabših okolnostih in pogojih kot prej, medtem, ko komunistični funkcio¬ narji zapravljajo denar in žive v baj¬ nem razkošju in razSipništvu. Dr. Branka Goslarja, biv. državnega tožilca je zadela kap. Na njenih posle¬ dicah je oslepel in oglušel. Izvršni svet LRS je sprejel odlok, po katerem so morali občinski ljudski od¬ bori na svojem območju določiti akon¬ tacije na dohodnino od kmetijstev in ob¬ činsko doklado za drugo tromesečje te¬ ga leta. Akontacija na dohodnino in ob¬ činsko doklado od 1. aprila do 30. juni¬ ja t. 1. je določena v višini 23% od do¬ hodnine in občinske doklade, ki sta bili odmerjeni kmet. gospodarstvom za leto 1956. Občine so morale v 15 dneh po ob¬ javi tega odloka določiti znesek akonta¬ cije vsakemu posameznemu davčnemu zavezancu, ti so pa morali plačati akon¬ tacije do 15. maja. Za naslednika pok. Moše Pijade je bil imenovan sekretar izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Srbije Peter Stambolič, za novega sekretarja pa Jo- vat? Veselinov. Sezono letošnjih sejmov v Ljubljani POKOJNINSKO ZAVAROVANJE SVOBODNIH POKLICEV V Argentini je bil objavljen 12. ja¬ nuarja 1955 zakon štev. 14397, ki vse- bujeje določbe o obveznem pokojninskem zavarovanju podjetnikov, samostojnih poklicev ter vseh, ki "opravljajo kako pridobitno delo na svoj račun. Zakon¬ ske določbe so stopile v veljavo 1. ja¬ nuarja 1955. Z dekretom štev. 1644 z dne 15. fe¬ bruarja 1957 pa je bil podaljšan rok za prijavo in vplačila 1. kvote do 30. juni¬ ja 1957. Opozarjamo vse podjetnike, trgovce, obtrnike in sploh vse, ki se pre¬ življajo z delom na svoj račun (torej ne kot nameščenci), da ne zamudijo ro¬ ka 30. junija t. 1. Podrobne informacije dobijo vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure v ulici Piedras 371, kjer ,se nahaja Čaja Nacional de Previ- sion para trabajadores indeper.dientes. "PETROVI MAMI" V SPOMIN Z lepe Gorenjske je prišla žalostna novica, da je dne 4. maja 1957 umrla na svojem domu v Strahinju, župnija Naklo, ga Marija Markič, roj. Ušlakar, podomače Petrova mama. Rajna je bila vzorna krščanska žena. Otroke je vzga- BRALI SMO... Eden za dom, drugi za izseljence (Nadaljevanje z 2. strani) ren, Mali šmaren, Vsi sveti, Verne du¬ še, Božič. .. ZAKAJ TA RAZLIKA, ker drugače je isti koledar (s to MAJHNO razliko, da je v Izseljenskem koledarju pod 21. majem napisan Andrej!)? EDEN JE NAMENJEN ZA DOMAČO UPORABO, DRUGI JE NAMENJEN ZA zamej¬ stvo, kjer JE TREBA S SPRETNO PROPAGANDO POKAZATI, KAKO komunistični režim spoštuje CERKVENE PRAZNIKE. Pri spomin- s kih obletnicah so navedeni samo redki dogodki iz slovenske zgodovine (mislim tiste obletnice, ki jih spoštujemo vsi in katere bodo praznovali tudi naši potom- oi še takrat, ko bo rdeča bolezen zgini- ' a in pustila za sabo samo težak spo¬ min kot na primer turški vpadi), pač Pa so zato navedeni vsi važni in nevaž- ni dogodki iz ameriške zgodpvine. Rde- c > oblastniki doma si pač obetajo, da kodo na ta način še nadalje lahko “far- kali” slovenske izseljence v Ameriki ter !'h “pumpali” za dolarje, da bodo doma Se naprej lahko tiskali koledarje, kjer ne bo nobenega praznika razen “D. J. "V. L.”. jalq: bolj z molitvijo in vzgledom, kot pa z besedo. Bolehala je tri tedne vdano in poniž¬ no. Le ena stvar jo je bolela, da ob svoji bolniški postelji ni mogla imeti še svojega sina Janeza, duhovnika, ki živi med nami v Argentini in je župnik v župniji Marijinega brezmadežnega spo¬ četji v Pontevedra pri Merlu. Umrla je previdena s svetimi zakramenti za umi¬ rajoče. Pogreb je bil 7. maja t. 1. Pismo iz domovine ga opisuje takole: Sprevod se je začel že pri kapelici sv. Valentina v Strahinju. Bil je prekrasen sončni dan. Vse planine s Storžičem na čelu, so se kar svetile v novem snegu, kot bi hotele tudi one svetiti duhovniški materi r.a zadnji poti. Na vozu s krsto je bilo polno vencev. V Strahinju je zvonilo čisto malo. Kolikor je dovoljeno po rdečih oblasteh. In kar je najlepše: vsi pogrebci so glasno molili. Pri nakel- ski kapelici je pa na sprevod že čakala duhovščina, ki jo je vodil kanonik g. Ši¬ menc. Skupno je bilo 10 duhovnikov: kančnik šimerc, domači župnik, župniki iz Dupcli, Križev, Predoselj (g. škerla- vaj) in Kranja (gg. Bla‘, Fortuna, ka¬ tehet žužek), iz Mavčič (g. Franc Go¬ lob), iž Dcvjega (g. Avguštin). Mašo zadušmco je imel g. kanonik Šimenc, pri stranskem oltarju pa domači župnik. Na -pokopališču je imel lep govor zopet g. kanonik Šimenc. Pokojnico je slavil kot vzgled slovenske kmečke krščanske žene. Za rajno bomo molili tudi mi, ki smo v izseljenstvu, ter jo bomo ohranili' v lepem spominu. G. Janezu in svojcem ■ pa izrekamo, iskreno sc žal je. Gorenjec. so začeli z II. sejmom mode in usnjar¬ stva. “Florentinske noči” je knjiga, ki je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. V njej je Fran Albreht objavil v pre¬ vodu najlepša dela Heinejeve proze, ki je vsa lirična, polna humorja in ironije. Umrli so. Franc Bajič, pom. finančne¬ ga direktorja v p., Fina Menardi, Jože Novak, vodja moške krojačnice Slov. narod, gledališča, Marija Kiauta, roj. Premrov, Alojzija Čistar, roj. Koder, Karolina štrumbelj, roj. Kete, Albin Šifrer, Frančiška Čatar, roj. Podržaj, vdova po vlakovodji in Amalija Majcen v Šentjanžu na Dol., Marija čeme v Zagorju ob Savi, Marija Progar na Vi¬ ču, Franc Peklenk v Podolnici, Ivanka Macarol v Postojni, Ludvik Zopet v Dravljah, Pepca Oblak v Loški vasi, Ja¬ nez Urbančič na Rakeku, Otilija Žiger, roj. Velnar v Ormožu, Ana škrabar, roj. Boltin v Lučah, Marija Goršek, roj. Kavdek v Šmartnem, Terezija Jelen, roj. Zelenšek, Marija Ogrič v Idriji, Minka Pirc, roj. Levičnik v Kranju. Slovenci v Argentini BUENOS AIRES Družabna prireditev SPD Vsakoletna družabna prireditev SPD je bila v Deklevovi dvorani v soboto 9. junija. Prišlo je lepo število rojakov, ki so bili s prireditvijo zadovoljni. Na svoj račun so prišli plesalci, strelci, tisti ki so poskušali srečo v srečolovu za bo¬ gate in duhovito izbrane dobitke, kakor tudi starejši, ki so pri mizah prijetno kramljali. Razpoloženje gostov je močno dvignil nastop slovenske folklorne skupine. De¬ kleta in fantje v belokranjskih narod¬ nih nošah so lepo izvedli oba kola. Petje in elegantni gibi plesalk in plesalcev so prišli na parketu še močneje do iz¬ raza, kot pa izvedba kola na prostem. Navdušeno smo jim zaploskali. Pred nastopom folklorne skupine je predsednik SPD g. Robert Petriček na¬ govoril zbrane goste s pozdravnim go¬ vorom. V njem je poudarjal idealne na¬ mene SPD, da omogoči manj imovitim rojakom zdrav oddih v Andih ter po¬ skrbi za cenana bivališča v Bariločah. Napovedal je tudi, da si je SPD na¬ delo sedaj tudi nalogo podpirati sloven¬ sko folklorno skupino, da bodo tudi po tej strani svobodni Slovenci v izseljen¬ stvu pokazali naše starodavne in zna¬ čilne plese. Res prijetna zabava je trajala pozno v noč. Pokazalo se je pa ob tej prilož¬ nosti, da je Deklevova dvorana za večje družabne prireditve premajhna. Gostje so se razhajali zadovoljni in z obljubo, da se bodo zopet dobili na prihodnji Rru- žabni prireditvi SPD in tako podprli njegova prizadevanja. OSEBNE NOVICE Poroka. V slovenski kapeli Marije Po¬ magaj na Ramon Falcon 4158 v Bs. Ai-. resu sta se poročila v četrtek dne 6. junija 1957 g. Alojzij Bavec iz Starega trga pri Ložu in gdč. Julijana Grabnar, iz Št. Vida pri Stični. Mladi par je po¬ ročil g. Jože Puš, kaplan v San Isidro, za priči sta mu pa bila: nevesti njen brat v. Alojzij Grabvar, ženinu pa nje¬ gov brat g. Janez Bavec. Mlademu pa¬ ru ob vstopu v novo življenje naše iskrene čestitke. Družino g. Štefana Drenška in njego¬ ve žene gospe Milene, roj. Knavs v San Justo je 6. junija zadel hud udarec. Umrl jima je sinček Mihec. Hudo pri¬ zadeti družini naše iskreno sožalje. V štev. 23. Svobodne Slovenije z dne 6. VI. 1957 je v navedbi članov pred¬ sedstva zborovanja za. proslavo 40. let¬ nice Majniške deklaracije po pomoti iz¬ padlo ime g. Valentina Markeža, kar s tem popravljamo. SAN ISIDRO Dne 22. maja smo Se zbrali vsi Slo¬ venci, živeči v San Isidro pri g. Milanu Krivcu, ki je ta dan godoval. Obiskal nas je tudi Arnškov Peter, fotograf iz Bariloč in prinesel cel kup krasnih po¬ snetkov iz tamošnjih krajev. Kar meha¬ nično delavnico za avtomobile smo spre¬ menili v dvorano. Na platnu' smo videli celo vrsto krasnih posnetkov, nekatere celo v naravnih barvah. Saj smo že kar pozabili na naravne lepote, take, ki iih je božja roka ustvarila, ko živimo v mestu, s kvadrami, enakimi sivimi hi¬ šami in tovarnami, brez gozdov, rož in gora. Zato smo hvaležni podjetnemu slovenskemu fantu, da nas je vsaj za | kratek čas povedel v daljno deželo go- , ra, iezer, gozdov in rož ter naravne ro¬ mantike. Gospa Krivčeva nas je nato le¬ po pogostila in smo prebili en večer od j mnogih v toplem slovenskem okolju. SAN JUSTO “Naš dom” v San Justo je ustanovil športni odsek “Naš'dom”, ki je zbral le¬ po število' športnikov iz San Justa in okolice ter je razigral in poživil športno življenje v tej slovenski naselbini. Zla- : sti veliko zanimanje je za odbojko, na- i mizni tenis in šah. Za to so ob določe¬ nih dnevih na razpolago lepi športni prostori ter naprave, j Na ustanovnem občnem zboru so si j športniki ustanovili svoj odbor, ki ga : sestavljajo: Športni referent g. Bogdan Kosančič, načelnik za odbojko g. Janez Krištof, za namizni tenis g. Jože Rus, za šah g. Franc Benko. Blagajnik je g. Roman Piver. Pri športnicah pa zasto¬ pajo posamezne sekcije: Za odbojko gdč. Pavla Kovač, za namizni tenis gdč. Ani¬ ca Zupanc. Tajnica pa je gdč. Martina Gril. Z rednim treningom je poleg sekcije za odbojko začela sedaj tudi sekcija za namizni tenic, ki šteje v San Justo le¬ po število dobrih igralcev in ljubiteljev tega lepega športa. Odbor za šport je razpisal za 19. in 22. junija tekme za prvenstvo v namiz¬ nem tenisu, ki se bodo odigrale za po¬ kal v novi lepo urejeni sobi. Za prva me¬ sta so določene lepe nagrade. Prijave sprejemajo v Domu ob sredah in sobo¬ tah zvečer. Na oglasni deski so objav¬ ljeni vsi pogoji in ostale podrobnosti tekmovanja za prvo nagradno prvenstvo v namiznem tenisu v San Justu. Športni odbor vabi vse, ki se zani¬ majo za športno udejstvovanje zlasti v San Justu in okolici, da pristopijo v športno sekcijo “Naš dom” v San Justu. B. K. MALARGUE Kot pošiljajo poročila iz vseh krajev sveta v Svobodno Slovenijo, se čutim dolžnega, da tudi jaz povem nekaj svo¬ jim rojakom. Tu v Malargue je naseljevanje v pol¬ nem razmahu; pred 50 leti so se klatili tod okoli še Indijanci, pa jih je General Ortega nagnal na Jug, za kar mu je dr¬ žava podarila tisoče in tisoče hektarjev zemlje pa so mu nato njegovi nasledni¬ ki vse skupaj zapili. Novi in novi rudniki so privabili mno¬ go rudarjev ne samo iz mendoške po¬ krajine, temveč tudi iz ostalih provinc. Jasno, da med njimi ni manjkalo Slo¬ vencev. Ker se nas je že kar precej zbra¬ lo, smo sklenili, da se večkrat oglasi¬ mo. Najprej smo se vrgili na kulturno de¬ lo; za vodjo smo izvolili dr. Luskarja, ki ne pomaga samo nam Kranjcem, ampak vsemu trgu. On sam je ustanovil nekako šolsko in bolniško blagajno, ki občutno pomagata revnejšemu sloju. O- be socialni ustanovi se tudi po njem imenujeta. Predvsem pa je vlil poguma tukajšnji Katoliški akciji, ki je imela le nekaj članov. Na Luskarjevo vzpodbudo smo pred Veliko nočjo popolnoma pre¬ uredili tukajšnjo cerkev, da je izgledala kot da bi bila iz “škatlice vzeta”. Izra¬ bili smo prisotnost Janeza Duhovnika, da jo je poslikal s svetniki, in pokazal svoj umetniški talent. Naša delavnost je privabila številne vernike; ko smo krenili z velikonočno procesijo po trgu se je večina prebivalcev podzavestno pridružila, tako, da je Malargue tisti dan izgledal romarski kraj. Dohtar je s svojim zgledom privabil predsem višje sloje, in tako močno razgibal versko zaspanost tukajšnjega ki’aja. Ta slovenski zdravnik ne poči¬ va nikoli; raztegnil je svo'e blagodejno srce v domače kraje, in preskrbel pri¬ bežališče v novo domovino mnogim ro¬ jakom in sorodnikom. Tako je prispel med nas g. Hinko Habjan, ki je bival v Grazu, na poti pa je že njegov svak. “Čim vež nas bo tukaj”, pravi Franci, “tem lepše bomo zapeli”. “Ne samo to”, pravi Janez “še več ga bomo popili”. Tedaj pa se oglasi dohtarjev petletni sinček Dušan”. Pijancev ne maramo pri hiši”. H.H. SAN MARTIN Izlet šolske mladine Ker niti na belo nedeljo, niti na dve naslednji nismo mogli na velikonočno romanje in sekanje pirhov, kot to šol¬ ska mladina iz San Martina dela že ne¬ kaj let nazaj, smo pa to storili v ne¬ deljo 19. maja. Naša izletna točka je Churruca ob Ruta 8, kjer je večja slo¬ venska naselbina, saj živi tam kar 15 slovenskih družin, domalega vse v last¬ nih domovih. Po prizadevanju župnika, č. g. Maseratija je letos bila tik ob ce¬ sti zgrajena lična cerkvica z obširnim igriščem. Najprej smo v cerkvi opravili šmarnično pobožnost. To je bilo sloven- Stran 3. Vsak teden ena TIHI DEŽ ROSI NA POLJE... Tihi dež rosi na polje, na zaspano deteljico, tihi dež me je zaprl v mojo kajbico temnico. A želje gredo mi v vas k srčno ljubljeni devici, vse po polji, pod oblaki, pa ne zmočijo nožič si. POSREDUJEMO Iz vrst slovenskih obrtnikov smo do¬ bili predlog, naj bi v Svobodni Sloveni¬ ji odprli kotiček za trgovsko posredova¬ nje. V tem kotičku naj bi slovenski obrt¬ niki in trgovci ponudili slovenskim ro¬ jakom v nakup svoje blago po cenah “na debelo” (al por mayor). Jasno je, da naj te cene veljajo samo za naše rojake. Obrtnik, ki je pripravljen to storiti, bo sporočil upravi Svobodne Slovenije kaj prodaja in za kakšno ceno. Uprava Svobodne Slovenije bo pa vsakemu in¬ teresentu povedala ime in naslov proda¬ jalca. Svobodna Slovenija izjavlja, da je pri¬ pravljena vršiti to posredovanje. Danes objavljamo prvo ponudbo: Slovensko mizarsko podjetje je pri¬ pravljeno slovenskim rojakom, ki se zgla¬ sijo pri njem s posetnico Svobodne Slo¬ venije prodati kompletno spalnico za $ 6.500.— medtem ko stane taka spalnica v trgo¬ vinah od $ 8.000.— do $ 10.000.—. Cena posameznih delov je za Sloven¬ ce sledeča: Omara $ 3.400, komoda $ 900, postelja $ 850, dve nočni omarici $ 850. Skupaj: $ 6.500. Okovje si mora kupiti kupec sam po svojem okusu. Cene posameznim delom za jedilnice so pa tele: Bayut omara S 3.50.0.—; velika miza $ 1.500.—, stoli od $ 150 do $ 300.—, manjša miza štev. 15 «jj> 650.—manjša miza štev. 17 $ 750v—, miza (tkzv. knjiga) $ 850.—, mala mizica od $ 120.— do $ 200.—. "Vse to so cene na debelo. V trgovinah stanejo zgoraj navedeni predmeti vsaj 50% do 80% več. Naslov tega slovenskega mizarskega podjetja dobite v upravi “Svobodne Slo¬ venije”. skega petja, da so domačini kar strmeli. Peli so otroci in njihovo petje je še dru¬ ge pritegnilo v ta zbor. Nato pa se je pred cerkvijo pričelo sekanje pirhov. Starejši otroci so že prejšnja leta spo¬ znali ta ljubek slovenski običaj, za mlaj¬ še pa je to bila le še domišljija. Ko je Duhov Tinko odkril veliko košaro s pir¬ hi, se vrste otrok niso dale več zadrža¬ ti. Vse se je gnetlo okrog pisane mavri¬ ce, ki so jo tvorili raznobarvni pirhi: rdeči, zeleni, modri, vijoličasti in kaj je še vse premogla umetnost požrtvovalne gospe Duhove, ki je vse to pripravila. Skoraj nevede in nehote so ročice otrok posegale v čudovito košaro z vzkliki: “Takile so pirhi!” Užitek za gledalca, kaj šele za slovenskega otročiča! Vsak otrok je dobil po en pirh in kovanec za 20 centavov, nakar se je začelo sekanje. Zares ljubek prizor! Ko je bilo to za¬ bavno poučno delo končano, smo odšli v vas, kjer so nas slovenske matere zelo ljubeznivo sprejele. Igrišče je ravno in prostorno. Razdelili smo se kar na tri “kampe”. Deklice so se zbrale okrog na¬ še učiteljice gospodične Katice Kovače¬ ve, dečki pa so se pod vodstvom g. Trtnika in skavtov, učencev slovenske šole, igrali žogo in razne skavtske igre. Zorčevi so prinesli cel čeber gorkega ča¬ ja, potem pa se je odprla druga zaklad¬ nica gospe Duhove —sladki in rumeni velikonočni kolački. Vmes pa petje, vri¬ skanje, kozolci. Vsega je bilo dovolj, ča¬ ja in slaščic, le druga košara pirhov je še stala skrivnostno nedotaknjena. ^Ves čas pa so proti Hurlinghamu in Boschu odmevale lepe domobranske pesme iz zbirke plošč. Za malco je poskrbel vsem darežljivi in skrbni g. Trtnik, že v mraku je g. svetnik Škulj zbral vse okrog sebe in je v nekaj krepkih besedah zaklical slovenskim staršem: “Glejte, tako vzgaja vaše otroke slovenska šola!” S pesmijo “Hej, Slovenci”, in “Oče, mati, bratje in sestre” ter z zahvalo gospe Duhovi, Zor- čcvim in vsej slovenski vasi smo se lo¬ čili od Churruke. Pred odhodom se je odprla še druga košara in vsak otrok je dobil še en pirh za spomin na lepi slovenski običaj. Ker se je ves dan pri¬ pravljalo na dež, niso vsi otroci prišli, vkljub temu pa je bilo nad 50 dečkov in deklic. Vsi so se srečno vrnili pod skrbnim vodstvom učiteljice gdč. Kova-, čeve in mater, ki so prišle z otroki. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 13. VI. 1957 SLOVENCI USA •j- Ivanka Vogrič. V Oaklandu je 18. V. umrla ga Ivanka Vogrič, vdova Ro- verti, sestra g. dr. Lojzeta Vogriča. Raj¬ na je bila rojena na Slapu na Goriškem. Kako veliko drugih Slovencev, je tudi njo zadelo begunstvo, ki ga je deloma prebila v Rimu, odkoder je pozneje e- migrirala v Severno Ameriko. Tam se je tudi poročila. Po par letih ji je mož umrl, nato je pa še sama zbolela. Dve leti je trpela na težki bolezni. Vsi na¬ pori zdravnikov, da bi jo rešili, so bili zastonj. Pred kruto boleznijo je odpo¬ vedala vsa zdravniška veda. Pokopali so jo 25. maja v Oaklandu, kjer sedaj počiva njeno truplo v gro¬ bu pod veliko palmo. Daši tujka v tem kraju, se je kmalu vsem zelo priljubi¬ la, kar je pokazal njen pogreb. Njeno krsto je pokrivalo 15 vencev, čeprav je bil delavnik, je bilo na pogrebu veliko ljudi, med njimi 7 duhovnikov. Krsto so nosili Slovenci. V cerkvi se je od rajne poslovil krajevni župnik, pokopal jo je pa slovenski župnik iz San Franci¬ sca g. Vital Volodušek ob asistenci gg. kanonika Kraljiča in Jožefa Pirca ter Janeza Mrvarja. Rev. Vital Vodušek je pogrebne molitve opravil v slovenščini, kar se je prvič zgodilo v Oaklandu. Pokojni Ivanki Vogrič želimo miren po- P O SVETU čitek v tuji zemlji, g. dr. Lojzetu Vo¬ griču, mami in sestri Rozi ter vsem 0 - stalim sorodnikom pa naše iskreno so¬ žalje! Poročili so se: Dne 18. maja g. Maks Ovnič, ki je prišel iz Jesenic, in gdč. Milica Žonta iz št. Jošta nad Vrhniko. Dne 1. junija sta pa sklenila zakonsko zvezo g. Roman Švajger, iz znane trži- ške družine, ki so jo komunisti izgna¬ li, in gdč. Vera Povirk, čestitamo! Na St. Clairu sta prevzela znano Be- lejevo trgovino z moškimi oblekami g. Jože Grdina in g. Jože Melaher, znani vodja Mihajlovičevih četnikov na Šta¬ jerskem. V biv. Slovenski pisarni na Glass Ave je pa odprla trgovino z na¬ božnimi predmeti ga ing. Brodnikova. Okrog župne cerkve sv. Vida kupuje¬ jo hiše predvsem bivši begunci, katerih je v tej župniji nad 400 družin. S tem hočejo preprečiti, da ne bi vdrli v ta ckraj črnci, vsled česar bi padle cene hišam vsaj za 50%. Smrt med rojaki. Dne 24. maja je umrl v Clevelandu Frank Boh, doma iz Dolenjih Laz pri Ribnici. V USA je pri¬ šel leta 1949. Bolehal je nad 5 let. Za¬ pušča ženo Marijo, roj. Mihelič, sinove Franka, Jožefa, Ivana i n Mirka, hčer Marijo Petelin ter tri vnuke. V nedeljo dne 26. maja je pa umrl biv. begunec v ITUZAINGO Janez Petrovčič, star 67 let, doma iz Vrzdenca pri Horjulu. V domovini za¬ pušča ženo Marijo, roj. Mlinar, hčer Marijo, sinova Stanislava in Antona, v Clevelandu pa hčer Angelo, por. čupar, pri kateri je tudi živel. Bolehal je že dve leti. Pred boleznijo je bil oskrbnik farne šole sv. Vida. V cerkvi sv. Vida sta se poročila gdč. Angela Grdadolnik in g. Stanlejr Yan- char. Slovenska šolska mladina v Clevelan¬ du je imela 25. maja skupni šolski iz¬ let, dne 2. junija pa prvi slovenski šol¬ ski piknik. Na piknik slov. šolskih otrok so prišli tudi njihovi starši. KANADA Družinska sreča. Rodili so se nasled¬ nji slovenski otroci: Irena Marija Fur¬ lan, hči Rajmunda in Vide, roj. Gerlj; Anton Mihael Celar, sin. Ivana in An¬ tonije, roj. žagar; Doroteja Marija Kus, hčerka Franca in Francke ,roj. Bevk; Janez Julij Pahulje, sin Janeza in Zin¬ ke, roj. Oven; Ivan štekar, sin. Ivana in Kristine, roj. Srebrnič — Anton Fride¬ rik Videgar, sin. Franceta in Francke, roj. Klemen; Marijan Karel Mekiš, sin Karla in Agate, roj. Flisar; Kristina Puntar, hčerka Franca in Rozalije, roj. Permer; Marija Magdalena Marta Vi¬ dic, hčerka Alojzija in Anice, roj. Šte¬ pec; Matilda Marija Kvas, hčerka Jako¬ ba in Marjete, roj. Benko; Aleksander Alojzij Knavs, sin. Lojzeta in Marije, roj. Šircelj. V Torontu je umrl John Stariha iz Sudburyja. V torontski splošni bolnišni¬ ci se je podvrgel težji operaciji na plju¬ čih, ki je pa zaradi oslabelosti srca ni prestal. DRUŠTVENI OGLASNIK Želimo izpopolniti fotoarhiv našega društva, ki predstavlja dragoceno zgo¬ dovinsko gradivo o življenju in delu slo¬ venskih protikomunističnih naseljencev v Argentini. Naprošamo zato vse poklicne fotogra¬ fe in vse fotoamaterje, da nam predlo- že na vpogled vse fotografije o prire¬ ditvah Društva Slovencev in o važnih ter pomembnih dogodkih med Slovenci v Argentini. V kolikor ne bi fotografi vseh teh posnetkov mogli podariti, bomo najbolj¬ še odkupili. Društvo Slovencev. CERKVENI OGLASNIK Slovenska procesija Sv. Rešnjega Te¬ lesa bo v nedeljo po prazniku Sv. Reš¬ njega Telesa, t. j. dne 23. junija t. L, v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia, Avda. de Mayo 2000. Začetek ob desetih dopoldne s sv. mašo. V vikariji Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu bo procesija na praznik sv. Rešnjega Telesa takoj po drugi sv. maši ob pol desetih dopoldne. POSTANI LASTNIK (ALETA IN TERENA Ob A v d i t n t c n d e n t e Haiti 2 0 0 m od ulice Brandsen Kolektiv 2 16 PRODAJA S. C. Palavecino y Cia. S U I P A C II A 5 7 6 , 6-0 piso - Capital T. E. 35 - 1014 y 35- 5510 Informacije tudi v upravi SVOBODNE SLOVENIJE Ramon Falcon 4158, Capital Federal FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (40) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main OBVESTILA III. kulturni večer SKA bo v soboto, 15. t. m. ob sedmih v Bullrichevi dvora¬ ni, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. Marijan Marolt o arhitektu Jožetu Pleč¬ niku. Predavanje bodo spremljale skiop- tične slike. Na tem večeru bo na razpo¬ lago tudi novi zvezek “Meddobja”, III., 3-4. ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracidn; Ramon Falcdn 4158, Buenos Aires Argentina SKAD vabi vse akademike na debato o naših pogledih na emigrantske proble- me, ki jo bo vodil g. dr. Vinko Bru¬ men. Sestanek bo 22. junija ob sedmih zvečer na Ramon Falcon 4158. Odbor. Na praznik Sv. Rešnjega Telesa dne 20. junija bo ob 16. uri v župni cerkvi v Ciudadeli sv. maša s skupnim sv. ob¬ hajilom v čast sv. Alojziju za vse slo¬ venske otroke. Po sv. maši bo v dvora¬ ni pod cerkvijo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o lepotah Sloveni¬ je. Prosimo vse starše, da polnoštevilno poštljejo svoje otroke in da tudi sami pridejo z niimi na prireditev. Podrobna navodila bodo dali gg. učitelji in kate¬ heti v slov. šoli. Na zadnji družabni prireditvi SPD so našli osebno izkaznico, glasečo se na ime Alojz Mehle. Lastnik jo dobi pri predsedniku SPD g. Robertu Petričku, 3 de Febrero 2340/III. A, Cap. Federal! /k Umrl nam je naš ljubljeni sinček MIHEC Štefan Drenšek in Milena, roj. Knavs SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Mladinska vez. Junij. Štev. 2. “Veli¬ čanstvo, prepozno”; Bratje, velik naš bo dani; Iz življenja naše mladine: Mla¬ dinska folklorna skupina — Zaključna tekma Slovenskega dne; Naši mladi pi¬ satelji: Ob oknu (Agna); Petošolska (M. F.); Res ni vredno (Simon Rajer); Oh, ta svet; Homer, nesmrtna slava na¬ še civilizacije; Mladina govori o kinu: “Rebelde sin causa” (M-a S-u); Luč z gora (Nadaljevanje). JAVNI NOTAR Francisco Iteul fascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujem za vse izkazano sočutje v času težkih dni hude bolezni mojega moža Ivana; za vse besede tolažbe, ko nam ga je smrt iztrgala iz naše srede, in za vse vence, položene na njegov prerani grob. Še posebej se zahvaljujem bratom Urbančičem iz San Justa in g. Pod¬ logarju za vso pomoč v onih žalostnih dneh, hvala č. g. župniku Janezu Hladniku, ki se je hotel od mojega moža posloviti, pa ga žal ni našel več pri življenju; iskrena hvala čč. gg. direktorju Oreharju in svetniku Šku¬ lju za molitvene obrede ob pogrebu in poslovilni govor č. g. Škulja ob od¬ prtem grobu. Vsem, prav vsem iskrena zahvala. Buenos Aire^. JJ2. .juajja 195f: Marija Planinšek in družina Cocina a carbon y lena con insta- lacion para agua caliente, baiiadera, puertas y ventanas, etc., usadas, en excelente estado — V E N D O T. E. 43 - 6583 « E 1' it O V A K » CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete 7. živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v pkoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires “Veš, draga, kaj je rekla gospa Lac- rampe? In ta ima v resnici velike skuš¬ nje, ker je njena lastna zmedena hči v zavodu. Mogoče, da ho to trajalo še ne¬ kaj mesecev, je rekla, potlej pride sun¬ kovito utripanje oči, nato pride ohrom- ljenje, govoriti ne bo več mogla, da, da velika nesreča. Najboljše bi bilo, da se malo razgledate za prostorom v tarbe- ški norišnici. Junaško je treba prenaša¬ ti, vem...” “Pracubo de jou,” krikne Soubirou- sova s pretrganim glasom. Med tem je prišla tudi Peyretova in pred vsemi na¬ padla Bernardko. “Oh, uboga gospa Millet je dobila tak¬ šno migreno, da je že mesece ni imela. Poklicala je celo dva zdravnika, doktor¬ ja Peyrusa in doktorja Dozousa... Ka¬ ko si se mogla tako obnašati, mon en- fant? Žreti travo in blato in nato še povračati?” Bernardka, ki brez zadrege stoji pred njo, odgovori: “Gospa je vendar zahtevala, da grem do studenca in naj pijem ter se umijem. Pokazala mi je v zadnji vogal. Tam pa . vendar ni studenca. Torej sem morala nekoliko kopati, da sem našla nekaj vo¬ de.. In te nisem mogla drugače popiti kako/ z, zemljo vred...” Šivilja plane kvišku, kakor da jo je pi¬ čil gad: “Ti torej trdiš, da te je preblažena Devica napravila za govedo! Poslušaj¬ te! Ta zmedenka nam hoče zda r pripo¬ vedovati, da se Mati božja obnaša ka¬ kor satanka in da ji je ona ukazala, naj žre travo in zemljo. Ta je le predebela. To žalitev moram sporočiti gospodu župniku...” “Kar ste povedali, ni res, gospodična,” mirno pojasni Bernardka. In stotič že ponovi: “Kdo je Gospa, ne vem.” “Jaz pa vem, da si zelo zvita,” meži¬ ka Peyretova. Piguno zaskrbljeno pogleda Soubirou- sovo mater: “Zvita? Moj Bog, zvita; ta ubogi, ubo¬ gi otrok...” S stvarnimi besedami zajključi Ber¬ nardka Gospejino obrambo. “Gospa tudi ni rekla, naj jem zemljo, temveč naj pijem iz studenca...” Stric Sajou si je nažgal pipo, kar iz spoštovanja že nekaj dni ni storil. S hri¬ pavim glasom je kamnosek ugotovil: “Studenec? Ker studenca ni, je Go¬ spa lagala!” “Res, potlej je lagala”, se mu pridru¬ žijo še drugi. Bemardkine oči so zagorele. “Gospa ne laže! Čevljar'u Baringueu, ki ga je škan¬ dal pri votlini zelo vznemiril, se ne tre¬ sejo samo roke, temveč tudi glava. “V gorah pridejo studenci vedno od zgoraj, in ne od spodaj, to ve vsak otrok. Spodaj je samo talna voda...” Zaradi svojih odgovorov pa Bernard¬ ka doseže, da se navzočim njeno čudno jutranje ponašanje ne zdi več tako od¬ vratno. Kot vedno, zmaguje njena ne- prisiljenost in preprostost, s katero sli¬ ka Gospo kot človeško bitje. Njene izvir¬ ne želje in zahteve je treba brezpogoj¬ no izpolniti, čeprav niso prijetne. Nje¬ na logika, ki se opira na prepričevalno moč ljubezni, stokrat presega kritične zmožnosti teh preprostih ljudi. Ne da bi vedela, izsili iznova iz njih pritrdilo, da Gospa res in resnično obstoja, da je docela pri pameti in da ne more ukaza¬ ti nekaj nepravega ali zmedenega. Zade¬ va s studencem, ki ga ni, je prav nič ne vznemiria. Njen obraz je dances bolj svež kakor pred štirinajstimi dnevi. Na licih, opraskanih od trnja, leži rožnat nadih. Objokane oči gospe Soubirousove plašno vise na otroku. Lahko je res, lah¬ ko pa tudi ne, kar je povedala Piguno. Bernardka lahko v nekaj tednih ohro¬ mi in zgubi dar govora. Piguno je ne¬ sramna čarovnica. Zanimivo, da ravno ob uri naivečjega razočaranja pričenja mati verjeti, da se nienemu otroku v resnici prikazuje preblažena Devica in sicer v podobi čudovito lepe in samovolj¬ ne Gospe. Samo nejkdo to dopoldne ni rekel no¬ bene besede: Soubirous, hišni oče. To¬ da zdaj se je zgodilo nekaj, kar bi temu neodločnemu, od javnega mnenja odvi¬ snemu možu komaj kdo prisodil. Vso družbo je vrgel skoz vrata. Storil je to seveda z njemu lastno vljudnostjo, da se ie namreč priklonil na vse kraje in držal roko ra srcu. “Revež sem,” je de’al. “in kot da to še ni dovolj, mi je Bog poslal še to preiz¬ kušnjo. Ne morem videti v notranjost svojega otroka. Ne vem, ali je Bernardka v resnici preveč zahtevna. Vem samo, da nam ni nič natvezla. Kaj naj naredim? Živeti moramo. Tako pa ne moremo živeti: v tej sobi je premalo zraka, dragi sosedje in sorodniki, in nas je šest. Prosim vas torej, ne zamerite, pojdite in ne pridite več...” Te besede so izražale toliko duhovno stisko, da so nenaprošeni gostje hitro Zginili, ne da bi bili užaljeni. Le Peyre- tova in Pigno sta zlovoljno novost pri¬ čeli raznašati po hišah. Zadnje je odro- potal Luiz Bourriette, enooki, ki je bil pomožni delavec na pošti. Soubirous je naprosil invalida, naj sporoči Cazenavi, da je obolel. Nato je prvič po dolgem času spet legel v posteljo. Motno zim¬ sko sonce je mežikalo skozi neenaki okni v Cachot. Marija, ki je sestro hotela potolažiti, je sedla tesno k Bernardki za mizo in od¬ prla katekizem. Deklici sta se pričeli glasno učiti, kakor da se ni nič zgodilo. Jean Marija in Justin, ki sta se imela Gospej zahvaliti za dragoceni prosti čas pa sta odšla na raziskovalno potovanje. * ¥ * Neredko si veliki dogodki, ki se ho¬ čejo razodeti v svetu, poiščejo prav ma¬ le duhove. Bourriette, nekdanji kamnosek, na desno oko ni popolnoma slep. Če bi bi¬ lo oko docela slepo, bi ga po evangel- skih besedah manj “pohujševalo”. Tako pa ga je neprestano spravljalo v sla¬ bo voljo, ker ga je peklo in žgalo in je bilo skoraj vedno vneto. Medel, temnosiv sijaj, ki se z desnega očesa ni hotel u- makniti, je motil tudi jasnost levega o- česa. To okvaro si je postavil v sredi¬ šče svojega življenja. Na eni strani je vzbujal usmiljenje pri drugih, na drugi strani se je smilil sam sebi in obenem imel prijeten izgovor: “Kaj morejo zahte¬ vati od slepca?” je bila poznana invali¬ dova rečenica. In Bourriette v resnici ni zahteval mnogo od sebe. V najlepši moški starosti je opustil svoj težki po¬ klic in se prebijal ^koz življenje s pri¬ ložnostnim delom. Tako je prijetnejše in pred družino in pred ljudmi ima svojo komodnost dober izgovor. Čeprav bi Bourrietteu ozdravljenje ne prineslo kakšnih posebnih praktičnih prednosti, mu je med potjo, ko se je vra¬ čal od Soubirousa k Cazenavi, padla T glavo nenavadna misel. Kakor vsi na' cienti, ki so siti svojega nespremenje¬ nega stanja, je bil mnenja: zdravilo, ki ne škodi, je že koristno. Obrne se torej in gre nazaj v Rue des Petites Posees, kjer ima svoje stanovanje. Pred hišni¬ mi vrati ujame svojo šestletno hčerk«' “Čuj, otroček,” vpraša,’ ali poznaš Massabiellsko votlino, kjer ima Bernard¬ ka Soubirous vedno svoja prikazova¬ nja?” “Toda očka,” se čuti otrok užaljene¬ ga,” Bila sem vendar že trikrat zra¬ ven ...” “Poslušaj, dragica! Pojdi k materi- Naj ti da velik robec. Potlej mi pa koJ prinesi nekaj kep mokre prsti iz desne¬ ga kota votline, prav zadaj! Dobro si zapomni! V desnem kotu votline in si¬ cer prav zadaj. Prinesi mi culico na P°" što. Si razumela?” Dobre pol ure pozneje se je spl a7 -'® Bourriette s culo zemlje, ki je bila zdaJ kot kašnato blato, v najtemnejši kot Ca- zenavinega konjskega hleva. Sedel j« v slamo v prazni staji in se s hrbtom na ' slonil na „ zid. Potlej pritisne robec 1 mokro prstjo ne desno oko. Preko obra za mu prične teči voda. Ker je misli*- da se bo delovanje pokazalo šele ce dalj časa, je ostal v temnem skriva* 1 šču, dokler pri Saint Pierru ni udar** 8 ura dve. Po dolgih urah se prst ni > ž sušila.