KOMISIJA ZA
PREPREČEVANJE
KORUPCIJE
© REPUBLIKA SLOVENIJA
KPK VEST
nik
i RI T I
1-ft4-■> * «
INTEGRITETA | ODGOVORNOST | VLADAVINA PRAVA	t
II J	f November 2011
J *	t Številka 8
^jW http:llwwW.kpk-rs.si, afti.korupcija@kpk-rs.si| ^
H Dunajska 56, 1000
'.kpk-rs.si,
ti.korupcija@kpk-rs.si
ZAUPATI V FINANCIRANJE
S problemom financiranja političnih strank v Sloveniji je približno tako; kot z globalnim reševanjem problema segrevanja ozračja. Obstaja precejšnje strinjanje, da sedanje stanje ni dobro, da je treba ukrepati in nekaj storiti. Ko pa je treba sprejeti rešitev in napraviti korak naprej, pa nikoli ni pravega strinjanja, v katero smer naj gre ta korak, kako dolg naj bo in kdo ga bo naredil. Pogosto je na mizo vržen tudi argument, da zdaj preprosto ni pravi trenutek. In tako se v Sloveniji tudi ta volilna kampanja začenja brez boljše ureditve pri financiranju političnih strank. Skupina držav Sveta Evrope proti korupciji GRECO je že v lanskem letu opozarjala, da Slovenija ne izpolnjuje priporočil na tem področju V iztekajočem se mandatu je vlada sicer pripravila (v marsičem pomanjkljiv) predlog zakona, ki ni videl poslanskih klopi. Ključni korak torej (spet) ni bil storjen.
Zgodovina pozna veliko škandalov s tega področja - prav v tem času so odprte preiskave sumov v Avstriji in na Hrvaškem, če omenimo samo dve nam najbližji državi. Tudi Slovenija na te pojave ni imuna. Transparentno financiranje političnih strank in kampanj je nujno Pomemben je predvsem dejanski, ne zgolj formalni (kot je zdaj v Sloveniji) nadzor nad tem področjem, saj se s tem vzpostavlja odgovornost akterjev, ki iščejo zaupanje volivcev. Zaupati pa kaže zgolj tistim, ki spoštujejo pravila.
Sporne in nedovoljene prakse financiranja strank ter volilnih kampanj so v samem bistvu skregane z osnovnimi vrednostnimi postulati demokracije kot so integriteta, vladavina prava in odgovornost. Delujoča in zrela demokracija ima te vrednote vklesane v kamen. Izkušnje kažejo, da teh vrednot ne delimo vsi, zato so potrebna pravila, ki morajo biti jasna, razumljiva in takšna, da jih bo čim težje kršiti. Pomanjkljivost sedanje ureditve financiranja političnih strank v Sloveniji namreč ni v tem, da je slaba sama po sebi. Ne. Videti pa je; kot da bi bila normativa napisana s predpostavko, da je nihče ne bo skušal kršiti.
Rok Praprotnik
NAPOVEDNIK
0 15. in 17. november 2011 - Ljubljana: Obisk delegacije črnogorske uprave za boj proti korupciji (Uprava za antikorupcijsku inicijativu) 0 22. in 25. november 2011 - LaxenburglDunaj: Konferenca
Evropskih partnerjev v boju proti korupciji 0 9. november - Andora: Predstavnica komisije se bo udeležila izobraževanja, ki ga organizira GRECO za četrti krog ocenjevanja.
RUBRIKA +/-
Neuspeh pri ureditvi financiranja političnih kampanj omogoča bogatim posameznikom in korporacijam, da preglasijo glasove posameznih državljanov ... javnost tako postane razočarana in izgubi zaupanje v politični sistem.
(U.S. Ninth Circuit Court of Appeals, Jacobus v. State of Alaska, 2003)
TEMA MESECA FINANCIRANJE POLITIČNIH STRANK
V večini demokracij je financiranje političnih strank mešanica prihodkov iz proračuna države oziroma lokalnih skupnosti in donacij zasebnikov. Posledično je skrb, da bi donacije zasebnikov kakorkoli vplivale na demokratične postopke kot so volitve, utemeljena. Prekomeren vpliv zasebnega sektorja na delovanje političnih strank je pogosto posledica takšnih donacij. Prisoten je prikrit občutek, da bo moral izvoljeni kandidat »poplačati« uspeh na volitvah, ki se pogosto povezuje z obsežnimi donacijami. V demokracijah naj bi bil vpliv vsakogar enak, ne glede na prihodke v kampanji.
Tudi GRECO (Skupina držav proti korupciji) pri Svetu Evrope je prepoznal pomembnost problematike in se je že leta 1997 v okviru resolucije z naslovom »20 vodilnih načel v boju zoper korupcijo« zavezal k promociji pravil glede financiranja političnih strank, ki bi odvračala storilce korupcijskih kaznivih dejanj. Leta 2003 je GRECO v povezavi s tem tudi sprejel Priporočilo o splošnih pravilih proti korupciji pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj. Oba dokumenta predstavljata temeljno vodilo pri ocenjevanju držav članic GRECO glede njihovega izpolnjevanjevanja priporočila GRECA na področju financiranja političnih strank in volilnih kampanj, ki je tema tretjega ocenjevalnega kroga.
V Sloveniji financiranje političnih strank urejata dva zakona, Zakon o političnih strankah (ZPolS) in Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK). Prvi ureja finančno poslovanje strank v nevolilnem obdobju - med drugim opredeljuje prispevke, določa njihove mejne zneske in omejitve na letni ravni - medtem ko ZVRK določa financiranje političnih strank med trajanjem volilne kampanje. Področje, ki sicer je zakonsko urejeno v omenjenih zakonih, ima nekatere pomanjkljivosti, na kar je Slovenijo v svoji analizi stanja v tretjem ocenjevalnem krogu opozoril GRECO in ji hkrati priporočil nekatere spremembe. Slovenija je priporočila GRECA upoštevala le deloma, saj osnutka novel obeh zakonov, ki predvidevata nekatere izboljšave na tem področju, še nista bila sprejeta - Slovenija namreč počasi pristopa k njuni pripravi in sprejemu, trenutno pa, kljub izteku 18-mesečnega obdobja za implementacijo priporočil, to ovira trenutna politična situacija.
Glavni problem financiranja političnih strank je transparentnost podatkov o nakazilih in zakonsko določen mejni znesek, ki ga je potrebno prikazati v poročilu. Podatki o pravnih in fizičnih osebah -donatorjih o višini zneska ter prejemniku sredstev ostajajo v primerih zneskov, nižjih od zakonsko določene meje - skriti. Zgornja meja je trikratnik povprečne bruto mesečne plače za minulo leto. Kadar je znesek višji od navedenega, pa morajo biti ti podatki navedeni v poročilu.
Iz javno dostopnih podatkov in GRECO Poročila o izpolnjevanju njegovih priporočil Republiki Sloveniji izhaja, da le majhno število prispevkov presega trikratnik povprečne bruto plače, s čimer postane skupna vsota zbranih prispevkov edini javno dostopni podatek, kar pa onemogoča razkritje financiranja političnih strank s strani donatorjev in posledično morebiten vpliv na delovanje strank.
GRECO je za izboljšanje stanja in ureditve na področju transparentnosti financiranja političnih strank podal naslednje predloge oziroma priporočila:
Razkritje podatkov
Politične stranke in organizatorji volilne kampanje naj bi podrobneje razkrili svoje prihodke in izdatke, vključno z naravo in vrednostjo posameznih (denarnih in stvarnih) prispevkov in posojil. To priporočilo je Slovenija upoštevala le deloma (vir: GRECO Poročilo o izpolnjevanju priporočil RS), osnutek sprememb ZVRK namreč (še vedno) ni sprejet.
Primerjava z drugimi evropskimi državami:
Na Norveškem morajo biti prispevki, ki jih prejme posamezna politična stranka, ocenjeni po tržni vrednosti in vključeni v javnosti dostopno letno poročilo. V Nemčiji morajo politične stranke vse prejemke, ki so jih neposredno ali posredno prejele od države in zasebnega sektorja, navesti v računovodskih izkazih, prav tako pa morajo biti razčlenjeni izdatki. Na Hrvaškem morajo politične stranke v letnem poročilu pri donacijah pravnih in fizičnih oseb navesti podrobne podatke o donatorju (datum, znesek, ime, naslov, številko potnega lista ali davčno številko itd.), donacije v obliki izdelkov ali storitev pa morajo biti navedene posebej in ocenjene po tržni vrednosti. Na Češkem morajo politične stranke poslancem poslati letno finančno poročilo, ki podrobneje razkriva njihove prihodke in izdatke. Identiteta pravnih in fizičnih donatorjev mora biti, ne glede na višino donacije, vključena v letno finančno poročilo.
Nadzor
V Sloveniji so za nadzor poslovanja političnih strank in volilnih kampanj pristojni Računsko sodišče, Ministrstvo za finance, Inšpektorat RS za notranje zadeve in Odbor za javne finance Državnega zbora RS. Računsko sodišče v svoji nadzorni funkciji opravlja revizijo letnih poročil političnih strank in organizatorjev volilnih kampanj, ki so upravičeni do delnega povračila stroškov. Glavni problem revidiranja letnih poročil je predvsem formalistična narava revizij, saj Računsko sodišče preveri le postopkovne vidike. Izčrpne revizije delovanja politične stranke Računsko sodišče v svoji zgodovini še ni opravilo.
Po mnenju ocenjevalne skupine GRECA se sodišče pri tem srečuje z naslednjimi problemi. Prvič, po načelu enakosti bi sodišče moralo revidirati vse politične stranke hkrati, vendar resursi Računskega sodišča ne omogočajo revizije volilnih kampanj, še manj pa celotnega rednega finančnega poslovanja strank. Drugič, Računsko sodišče ima zelo omejene preiskovalne pristojnosti, revidira lahko namreč le porabo javnih sredstev s strani strank. ZVRK sicer omogoča večji dostop, vendar se ta nanaša le na obdobje volilne kampanje, torej od 30 dni do 24 ur pred volilnim dnem, kar onemogoča preiskovanje aktivnosti kampanje pred tem obdobjem. Zato je bilo eno od priporočil GRECA tudi povečanje preiskovalnih pooblastil Računskemu sodišču, ki ne bi bila omejena zgolj na porabo javnih sredstev. Poleg tega je GRECO priporočil tudi:
►	da se razjasnijo pristojnosti in obseg področja dela vseh organov, ki so jim zaupane nadzorne naloge v povezavi s financiranjem strank in kampanj,
►	da se prouči možnost podelitve pristojnosti za sankcioniranje nepravilnega financiranja političnih strank neodvisnemu organu,
►	poveritev mandata in zagotovitev resursov za učinkovito nadzorovanje, preiskovanje in uresničevanje pravil na področju političnega financiranja enemu neodvisnemu organu.
Slovenija je za večino naštetih priporočil ustrezno rešitev predvidela v osnutku ZVRK, ki pa še ni bil sprejet.
Primerjava z drugimi evropskimi državami:
Norveška ima poleg zunanjega nadzora nad političnimi strankami, katerih dohodek presega določeni znesek - izvajata ga dva organa - tudi notranji nadzor, ki ga opravi zunanji revizor. V Nemčiji je za nadzor odgovoren predsednik Zveznega parlamenta (Bundestag) oziroma njegov upravni oddelek in revizorji. Hrvaške politične stranke nadzirata Državni urad za revizijo in Davčna uprava Ministrstva za finance, ki sta med seboj dogovorjena o obliki
nadzora. Politične stranke, neodvisne liste in volilni kandidati (z izjemo tistih, katerih sredstva niso presegla 13.450 evrov v zadnjem letu) so dolžne obema organoma posredovati letni računovodski izkaz in finančno poročilo z vsemi podrobnostmi, vključno z dokumenti o prejetih ter porabljenih sredstvih. Državni urad za revizijo opravi celotno revizijo poslovanja, Davčni uprava pa mora parlamentu letno poročati o poslovanju političnih strank, neodvisnih list in kandidatov za volitve, ki jih financira država. Na Češkem je za nadzor nad porabo javnih sredstev odgovoren Nadzorni odbor (Supervisory Committee) poslancev (Chamber of Deputies), ki ob zaznanih nepravilnostih obvesti Davčni urad. Revizije letnih finančnih poročil političnih strank izvajajo zasebni revizorji, ki imajo dostop do vseh finančnih dokumentov.
Učinkovitost in ustreznost sankcij
Sankcije, ki so v slovenski zakonodaji predvidene v primeru kršitev s področja financiranja političnih strank, so po mnenju GRECA problematične iz dveh vidikov - njihovega neizvrševanja ter neučinkovitosti oziroma neustreznosti predpisanih kazni. GRECO je predlagal dvig zgornje meje sankcij in političnim strankam prepoved obdržati sredstva, ki so jih pridobile v nasprotju s predpisi. Tudi to priporočilo je Slovenija upoštevala le deloma.
Primerjava z drugimi evropskimi državami:
Na Norveškem je za pravno ali fizično osebo, ki v poročilu lažno priča o prihodkih politične stranke ali njene organizacijske enote, predpisana globa ali kazen zapora do dveh let, država pa lahko v primeru, ko politična stranka ne poroča v skladu z zakonom, zadrži nakazilo finančnih sredstev. V Nemčiji mora politična stranka, ki donacije ni vključila v predpisani obliki ali pa je v svojem računovodskem poročilu ni razkrila, plačati kazen v višini dvakratnega zneska donacije. V kolikor politična stranka do 31. decembra ne dostavi poročila o računovodskih izkazih za preteklo leto, za tisto leto izgubi upravičenost do javnih sredstev. Na Hrvaškem so sredstva, za katera se ugotovi, da jih je politična stranka, neodvisna lista ali kandidat za volitve pridobil ali porabil v neskladju z zakonom, zmanjšana in prenesena v državni proračun. Na Češkem pa je politična stranka, ki sprejme donacijo v nasprotju z zakonom in je ne vrne pravočasno, kaznovana s kaznijo v dvakratni višini doniranih sredstev. Če politična stranka ne posreduje svojega letnega finančnega poročila poslancem oziroma dokler je poročilo nepopolno, lahko Ministrstvo za finance zadrži določena izplačila državnih sredstev.
Neformalni nadzor
V skladu z 2. členom ZPolS mora biti finančno poslovanje stranke javno, vendar pa to še ne pomeni, da ima javnost v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja vpogled v podrobne informacije o poslovanju stranke, kar je v eni izmed odločb ugotovila tudi Informacijska pooblaščenka. V Sloveniji so javnosti dostopni le osnovni podatki v skrajšanih letnih poročilih, ki jih stranke objavijo v Uradnem listu RS. Tudi poročila Računskega sodišča o volilnih kampanjah so objavljena na spletni strani in so javna, vendar so vsebinsko tako omejena, da javnosti ne omogočajo učinkovitega nadzora. Zato je GRECO priporočil, da se javnosti zagotovi dostop do celotnih letnih poročil političnih strank, česar Slovenija še ni upoštevala.
Primerjava z drugimi evropskimi državami:
Na Norveškem je državljanom prek spletne strani omogočen vpogled v posamezne letne dohodke in donacije političnim strankam ter njihovim organizacijskim enotam. Podatki, ki so na voljo za obdobje petih let, so podani v enostavni in javnosti razumljivi obliki. V Nemčiji mora vsaka politična stranka predsedniku nemškega Zveznega parlamenta posredovati poročilo o računovodskih izkazih, ki jih objavi v občilu Zveznega parlamenta
in na njihovi spletni strani. Politične stranke na Hrvaškem so (z izjemo tistih, katerih sredstva v zadnjem letu niso presegla 13.450 evrov) dolžne na svoji spletni strani objaviti letni računovodski izkaz in finančno poročilo z vsemi podrobnostmi o prejetih ter porabljenih sredstvih. Na Češkem politične stranke niso dolžne objaviti svojih letnih finančnih poročil, javnost pa lahko do njih dostopa prek poslancev.
Ozaveščanje javnosti
V Sloveniji imajo pri informiranju javnosti na področju financiranja strank mediji vodilno vlogo, saj se s svojim raziskovanjem večkrat dokopljejo do raznih informacij o donacijah in finančni porabi. Ocenjevalna skupina GRECA je ugotovila, da tudi poročanje o nepravilnostih pri financiranju političnih strank ali financiranju kampanj v medijih ne vpliva na zmanjšanje podpore posamezni stranki in posledično na rezultate volitev.
Sloveniji je zato bilo priporočeno, da v javnosti okrepi zavedanje o pomembnosti ureditve in problemih, ki se pojavljajo pri financiranju političnih strank, ter o škodi, povzročeni z dvomljivimi praksami na tem področju. Slovenija te aktivnosti že izvaja, vendar je po priporočilu GRECA delovanje potrebno še dodatno okrepiti.
Primerjava z drugimi evropskimi državami:
Norveška, Nemčija, Hrvaška in Češka omogočajo državljanom vpogled v letna poročila, kar povečuje transparentnost in nadzor javnosti. Vpogled v te dokumente tako omogoča splošno informiranost kar v primerih dvomljivega poslovanja političnih strank lahko vpliva na zaupanje volivcev posameznih politični stranki.
Princip »daš-dam«
Po ugotovitvah GRECA v Sloveniji obstaja izrazita povezava med visokimi zneski donacij posameznim političnim strankam in posledično »prijateljskim« odnosom politike. To se kaže v protiuslugah v obliki neupravičenega vplivanja na postopke javnega naročanja, v postopkih privatizacije in ob imenovanjih na pomembne položaje.
GRECO je tako Sloveniji priporočil razmislek, kako povečati transparentnost pri večjih donacijah, ki bi lahko vodile v sporna ravnanja oziroma usluge donatorjem. Slovenija je sicer v osnutku ZVRK predvidela večjo transparentnost donacij v času volilnih kampanj, ne pa tudi za nevolilni čas.
Primerjava z drugimi evropskimi državami:
Na Norveškem okoli 70 odstotkov dohodka političnih strank predstavlja financiranje s strani države. Na ta način sta odvisnost političnih strank od zasebnih donatorjev in tveganje njihovega vplivanja manjša. Politične stranke v Nemčiji ne smejo prejeti donacije, če je ta dana v očitnem pričakovanju koristi ali posebnih finančnih in političnih prednosti. V primeru, da je prejemnik donacije nosilec politične funkcije, se oba, torej donator in prejemnik, znajdeta v kazenskem pregonu zaradi korupcije.
Knjižnica KPK
ffl To Rescue Politics, Adopt Small-Donor Reforms -Lawrence Lessing
ffl The Cost of Giving and Receiving: Donations to Political Parties in The United Kingdom - K.D. Ewing and N.S. Ghaleigh
ffl Do Strict Electoral Campaign Finance Rules Limit Corruption - Thomas Stratmann
ffl Should Campaign Donors Be Identified? - Ian Ayres
Srečanje z diplomatskim zborom: Iskanje sinergij v boju proti korupciji_
Ljubljana - V prostorih Komisije za preprečevanje korupcije je potekalo srečanje njenih predstavnikov in Državne revizijske komisije s tujimi veleposlaniki ter ostalimi člani diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji. Na srečanju sta udeležencem spregovorila predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič in predsednica Državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk. Komisija je predstavila svoje delo, stanje na področju boja proti korupciji in spletno aplikacijo Supervizor za spremljanje izdatkov javnih institucij. Poleg tega je bil dogodek posvečen iskanju sinergij in možnosti nadaljnjega sodelovanja pri omejevanju korupcije ter zmanjšanja korupcijskih tveganj na področju javnih naročil.
Uprava AUKN komisijo seznanila s priporočilom glede transparentnosti postopkov sklepanja poslov
Ljubljana - Uprava Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je komisijo seznanila s Priporočilom glede transparentnosti postopkov sklepanja poslov (naročila blaga in storitev, donatorstva in sponzorstva) v družbah, ki sodijo v portfelj, ki ga upravlja AUKN.
Komisija ob tem ugotavlja, da AUKN s svojimi priporočili podjetjem, v katerih ima država večinski delež ali prevladujoč vpliv, dodatno krepi pomen načela transparentnosti, in sicer s tem, da jim priporoča, naj se na spletni strani podjetja takoj po sklenitvi posla objavijo vsi podatki o donatorstvu in sponzorstvu z navedbo upravičenega prejemnika ter vrednostjo sklenjenega posla oziroma se na drug ustrezen način zagotovi transparentnost. Ta je po mnenju komisije eno glavnih orodij za preprečevanje korupcije in ostalih škodljivih praks. Transparentnost hkrati pomeni tudi bistveno večje zavedanje odgovornosti. Komisija zaradi tega pozdravlja odločitev AUKN, saj vsak korak k večji transparentnosti in odgovornosti vodi tudi h krepitvi integritete posameznikov in institucij ter vladavini prava.
Slovenija skupaj s Španijo sodelovala pri tretji fazi ocenjevanja Mehike
Pariz - Na oktobrskem zasedanju OECD delovne skupine proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (OECD WGB) je med drugim potekala tretja faza ocenjevanja Mehike. Poleg Španije je bila država ocenjevalka tudi Slovenija v sestavi mag. Harij Furlan in mag. Maja Veber Šajn iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ter Peter Jenko iz Generalnega davčnega urada Davčne uprave RS (GDU DURS).
Države članice OECD WGB so redno podvržene ocenjevanju spoštovanja in izvajanja OECD Konvencije proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnih poslovnih transakcijah (t.i. OECD Anti-Bribery konvencija). Prva faza ocenjevanja je namenjena preverjanju implementacije konvencije, druga faza se osredotoča na izvajanje zakonodaje, pri tretji pa gre za poglobljeno nadaljevanje predhodne faze s poudarkom na preverjanju izvajanja določb konvencije oziroma ocenjevanju učinkovitosti države pri obravnavi primerov, ki vključujejo podkupovanje tujih javnih uslužbencev. Sestavni del ocenjevanja je izdaja priporočil ocenjevani državi, ki jih mora ta upoštevati.
Državi ocenjevalki sta ugotovili, da je Mehika od prejšnjih faz sicer napredovala, zaradi zagotavljanja čim višje učinkovitosti pa sta ji priporočili:
►	čimprejšnjo spremembo kazenskega zakonika na način, da bo možen pregon pravnih oseb brez predhodne identifikacije in obsodbe fizičnih oseb ter brez vnaprejšnjih dokazov, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno s sredstvi pravne osebe
►	čimprejšnjo spremembo kazenskega zakonika na način, da bo
možen pregon pravnih oseb, ki so v državni lasti ali v katerih ima država prevladujoč vpliv, ter pravnih oseb s sedežem v Mehiki
►	zvišanje kazni za nekatera kazniva dejanja in dopolnitev sistema dnevnih zneskov denarne kazni na način, da bo denarno kazen mogoče izreči tudi posamezniku, za katerega ni mogoče ugotoviti dnevnega zaslužka, ter določitev fiksnih zneskov denarnih kazni za pravne osebe
►	čimprejšen sprejem ustrezne zakonodaje, ki bo omogočala odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi pravnim osebam ter dosledno izvajanje določb o odvzemu podkupnine oziroma zneska, ki ustreza prejeti podkupnini
►	izrecno določitev, da plačana podkupnina tujim javnim uslužbencem v davčnem sistemu ne more biti upoštevana kot strošek
►	sprejetje ustrezne zakonodaje za zaščito prijaviteljev (t. i. whistleblowers) iz javnega in zasebnega sektroja ter
►	spremembo zakonodaje na način, da bo jasno določena obveznost revizorjev, da prijavijo kazniva dejanja, ki jih odkrijejo med revizijo
Poročilo o tretji fazi ocenjevanja Mehike je dostopno na spletnem naslovu http://www.oecd.org/daf/nocorruption.
Začasna skupščina IACA
Dunaj - Na začasni skupščini Mednarodne akademije za boj proti korupciji (IACA - International Anti-Corruption Academy) je bila vzpostavljena t.i. začasna komisija, ki bo v prehodnem obdobju vodila to mednarodno organizacijo in organizirala prvo generalno skupščino držav pogodbenic IACA. Slednja je bila prestavljena na jesen 2012, da bi lahko na njej aktivno sodelovalo čim več držav, predvsem tistih, ki so podpisale sporazum o ustanovitvi, niso pa ga še ratificirale. Začasno komisijo bodo sestavljali predsednik in štirje podpredsedniki iz šestih regionalnih skupin, o imenih pa se bo odločalo na prvi seji 19. decembra 2011.
IACA od letošnjega marca deluje kot samostojna mednarodna organizacija za izobraževanje, poklicno usposabljanje in raziskovanje na področju boja proti korupciji in omogoča lažje povezovanje ter mednarodno sodelovanje v boju proti korupciji. Akademija je nastala kot skupna iniciativa Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNDOC - United Nations Office on Drugs and Crime), Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Republike Avstrije in drugih deležnikov, med njimi tudi Slovenije, kot odziv na globalno razširjenost korupcije ter odgovor na pomanjkljivo izobraževanje o preprečevanju in zatiranju korupcije. Članstvo v akademiji je omejeno na države članice Združenih narodov in mednarodnih organizacij.
Slovenija se bo kot njena ustanovna članica naslednje leto potegovala za mesta v organih IACA in na ta način aktivno sodelovala pri oblikovanju vsebin za slovenske organe preventive, nadzora, odkrivanja in pregona.
Konferenca podpisnic Konvencije Združenih narodov proti korupciji
Marakeš - V Maroku je od 24. do 28. oktobra 2011 potekala konferenca držav podpisnic Konvencije Združenih narodov proti korupciji, kjer je bila prisotna tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Konvencija je edini univerzalni pravno zavezujoč mednarodni instrument na tem področju, Slovenija jo je ratificirala leta 2008.
Več kot 1000 udeležencev je razpravljalo o izboljšanju načinov omejevanja korupcije na globalni ravni. Glavne teme tokratnega srečanja držav podpisnic so bile preprečevanje korupcije, zaseg nezakonito pridobljenega premoženja in vpliv korupcije na razvoj
družbe ter države. "Korupcija je globalna grožnja. Je resna ovira gospodarskemu razvoju," je povedal izvršni direktor urada Združenih narodov za droge in kriminal Juri Fedotov in dodal: "Korupcija spodbuja neenakost in nepravičnost, ter spodkopava stabilnost, še posebej v najbolj ranljivih regijah."
Začenja se četrti krog ocenjevanja GRECO
Strasbourg - Na 52. plenarnem zasedanju GRECO (Skupina držav proti korupciji) pri Svetu Evrope med 17. In 21. oktobrom, ki se ga
je udeležila predstavnica komisije, je bila Slovenija izpostavljena kot ena izmed treh držav članic, poleg Poljske in Združenega kraljestva, ki bodo na lastno željo prve ocenjene v četrtem krogu ocenjevanja, ki se bo pričel naslednje leto in katerega vodilna tema bodo standardi delovanja parlamentarcev, sodnikov in tožilcev. Slovenija je sedaj uspešno zaključila prva dva kroga ocenjevanja, tretji pa je še v teku, pod lupo pa so ustreznost inkriminacij ter financiranja političnih strank.
Transparentnost delovanja ima za posledico odgovornost delovanja vsakega organa. Del transparentnosti je pregled dela skozi številke. Ker je transparentnost eno izmed vodil Komisije za preprečevanje korupcije in standard, ki ga zagovarjamo kot univerzalno načelo javnega sektorja, v KPK Vestniku objavljamo mesečno osvežene podatke o naših aktivnostih.
Komisija v številkah
Prijave
Število prijav	1034
Število rešenih prijav	424 Število zadev odstopljenih v obravnavo pristojnim organom 515
Število zadev zaključenih z arhiviranjem	313
Število zahtev za posredovanje podatkov	586
Število izdanih načelnih mnenj	2
Zahteve za dostop do informacij javnega značaja
Število zavrnjenih zahtev	5
Število ugodenih zahtev	14
Število zahtev kjer se ugodi delni dostop	1
Število zahtev kjer se zahtevi delno ugodi	1
Število zahtev kjer se delno ugodi delni dostop	4
Število zahtev, ki so še v delu	5
Globe
Število izrečenih odločb o prekršku	3
Število zahtev za sodno varstvo v zvezi	z izrečenimi 1 odločbami o prekršku
Vsota izrečenih glob	7.900 €
Nedokončani prekrškovni postopki	2
®
Komisija v okviru Službe za nadzor in preiskave obravnava konkretne zadeve, v katerih preiskuje sume korupcije. Če v postopku obravnave zadeve ugotovi, da je prišlo do kršitev, ki ne sodijo v pristojnost komisije, prijavo odstopi pristojnemu organu, če ugotovi, da posamezno ravnanje uradne ali odgovorne osebe ne predstavlja kršitev ZIntPK, zadevo zaključi z uradnim zaznamkom, če pa ugotovi, da posamezno ravnanje ustreza definiciji korupcije, izda načelno mnenje ali ugotovitve o konkretnem primeru.
Razbremenilnik
KOUKO Mi SUS f DA Gt STA I TALE 7
Pomen transparentnosti financiranja političnih strank
Avtor: Saša Skutnik, sodelavka Komisije za preprečevanje korupcije (prirejeno po karikaturi Herba Blocka "What do you figure this one would cost?")
[0 ©
KPK vestnik Komisije za preprečevanje korupcije je licenciran pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 2.5 Slovenija.
Ustvarjen na podlagi dela, dostopnega na www.kpk-rs.si. Dodatna dovoljenja, ki jih ne obsega ta licenca, so dostopna na anti.korupcija@kpk-rs.si.