stev. 142. ¥ Trstu, y p^nadeijek, 22. vel, travna 1916« LeSrsek XLB. Izhaja vsak dan, fuđl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: L*!ica Sv Frrr.čiška St- 20, I. rodstr. — Vsi ćcjrisi raj k r^Iiijsjo orcdnftShm lista. Nc!raaklrana pisma se M sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, rrdabtelj fr cegoverm irrednik Štefan Godina. Lastnik konsorefj Uata .Edinosti*. — Tisk lisk&rne .Edinosti', vpisane zadruge« urejenim pwc*tvom v Tistn, ulica Sv. Pr3T»Ciika AsiSkeg« tt 24 Telefon t:edr:lttva !n uprave Stev. 11-37. . f>«r©Čiili!a inaic: Za ceio leto........K 24— 2m pel leta.........................'J-™ tt tri mesce«, ................ U nedeljske iidij« u c«le M*. • ...... U0 ^ ........... Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zsstarej številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetra v Siroko3ti eut kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . mm P° 10 vin. Osmrtnice, rahvau^ poslanicc, oabsi denarnih zavodov . . .....7......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . „ 2.-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratni oddelek „Edinoitl*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaJuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plafia in toli se v Trstu. Uprzvi in instratal oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška ft. 20. — Po4taofc»aallni£ni račun št 841.692 Mm nujnouelSlii dosodkov. Italijanska bojišča. — Novi večji uspehi na tirolski fronti. Vrh Armenterre v naših rokah. Na lafraunski planoti naši vdrli v prvo sovražno postojanko. Vrhova Cima dei Lagni in Cima di Meso zavzeta, ravno tuko Borkolski prelaz in Anghebem. 3000 Lahov, med njimi cS4 častnikov, ujetih, 25 topov in 8 strojnih pušek zaletih. Zapadlo bojišče. — Nemški uspeh ob : Mri vem možuc. 31 častnikov, 1315 mož, 16 str jnih pušek in 8 topov zajetih. Drugje manjši uspehi. Letalski boji. Ruska, balkanska in turška bojišča. — Položaj neizpremenjen. ______ Kaft uradno poročilo. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. mainika 1916, opoldne. Rusko in jugozapadno bojišče. — N?č važnega. Italijansko bojišče. — Boji na južnotirojski fronti se razširjajo, ker so naše čete pričete napadati tudi na lafraunski planoti. Vrh armenterrskega roba je v naših rokah. Na lafraunski planoti so naše čete vdrle v prvo, trdovratno hranjeno sovražno postojanko. Bojna skupina Nj. c. in kr. Visokosti podmar-šala nadvojvode Karla Franca Jožefa, ki tvore tirolski cesarski lovci in linška pehotna divizija, Je razširila svoj uspeh: Cima del Laghi m, severovzhodno tega vrha. Cima di Meso smo zavzeli. Pregnali smo tudi sovražnika z Borkolske^a prelaza. Južno prelaza smo zajeli nndaljne tri 28centimetrske havbice. Od hribn Coi ?3nto da^je prodirajo nase čete proti Pa-subio. V ArŠki dolini smo zasedli An-. t. m. pravi: »V tr-7Škem odseku so italijanske čete s sijajnim protinapadom zopet zavzele del tekom akcije 15. t. m. sovražniku prepuščenega strelskega jarka.« To italijansko poročilo je popolnoma izmišljeno; gre tu oči vidno za i>oizkus, da bi italijansko javnost potolažili za neuspehe v južnih Tirolih z izmišljenimi poročili o zmagah v drugih odsekih. Obletnica italijanske vojne napovedi. SOFIJA. 20. (Kor.) K obletnici ne-čl J nega izdajstva Italije nad svojim zaveznikom piše »Kambana : Potem ko je italijanska armada celo leto nudila svetu zabaven prizor neizpolnjivih militaričnih ambicij ter se je Cadorna smešil s svojimi dnevnimi vremenskimi poročili, potem ko se je pet italijanskih ofenziv brezupno izjalovilo, doživljajo Italijani sedaj grozno usodo. Najprej so jim bile uničene vse nade in iluzije, sedaj pa morajo občutiti zasluženo osveto. Potopitev ,Dubrovnika." BEROL1N, 20. (Kor.) Wolftov urad poroča iz Ne\vyoka: Avstro-ogrska nota o potopitvi parnika »Dubrovnika« ie tu pobudila veliko pozornost. Brzojavke iz PODLISTEK Prima donna. I/ julijanskega živijerga. — Spisal Avgust Senoa Ako bi te ne ljubil, kolikor te ljubim, ako bi se mi najina ljubezen zdela samo šala, ne bi mi bilo mari vse to; bilo bi rni dovolj, da bi z lepo gospo preživljal nekoliko sladkih trenotkov. Ali, Julija, nad tabo mi ni dražjega na svetu — ti si mi odrešenje, hrepenenje, ljubav, rešila si mi dušo. odpri raj! Saj veš, kolika muka me peče!« »Strast in ljubosumje me poblaznujeta in zato ne morem več trpeti stanja, ki nam kali najino ljubezen.« Orofici se je pretreslo srce. Zažarela je v obrazu in polastil se je je hud strah. Zaklinjal bi te, Julija, da bežiš z menoj, c je nadaljeval Riego, »ali siromak sem, malo mi je ostalo od nekdanjega bogatstva. Vem, da tudi ti nisi bila bogata, ko si vzela grofa. Ponos bi ti branil, da bi odnesla kaj seboi, kar je grofovega; čast bi branila tudi meni. da bi skupno u-ž i vala, kar bi ti grof dal, ako bi se ločila »d njega. Navajena si sijajnega, udob- Washingtona pravijo, da je državni oddelek, Če so dokazi prepričevalni, prisiljen. da odločno protestira pri vladah zaveznikov, ki se obtožujejo tega zločina, in da se uvedejo preiskave o ukazih, ki so iih dobili poveljniki zavezniških podvod-nikov. Državni oddelek bi si ne mogel tajiti, da bi bil slučaj posebno težak, če bi se izkazalo, da je kak poveljnik zavezniškega brodovja zagrešil stvar, zaradi katere so Zedinjene države pretile, da prekinejo diplomatske zveze z Nemčijo. Vlade četverozaveznih držav da niso do-PoslaJe Ameriki prepiso Petit Parisien« poroča iz Soluna: Močne nevihte so pretrgale vse brzojavne zveze. V raznih odsekih fronte na levem obrežju Vardarja traja topovsko delovanje dalje. Odstop portugalskega ministra. LIZBONA, 20. (Kor.) Minister notranjih zadev je iz zdravstvenih ozirov odstopil. S turških bojISč. CARIGRAD, 20. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Mir traja dalje. Stotnik Schiitz je sestrelil sovražni đvokrovnik, ki je letel 500 metrov nad njim, in je tako svoje tretje sovražno letalo vrgel na tla. — Kavkaska fronta: Nič pomembnega. Naš plen tekom zadnje bitke znaša 400 pušek In 200.000 pehotnih patron, prenosnih šotorov za cel bataljon in veliko drugega vojnega materijala. Naša zapadno otoka Kestena v smiren-sklh vodah nameščena artiljerija je z uspehom obstreljevala sovražno letališče na tem otoku in poškodovala sovražno letalo, ki je vzletelo tamkaj. Za aiir. W ASHI NOT ON, 20. (Poročilo \Volffo-vega urada.) Odsek zastopniške zbornice za zunanje stvari je soglasno sprejel relo-lucijo, ki pooblašča predsednika, da v svrho zaključka evropske vojne povabi vse države na svetu h konferenci, da se sestavi razsodišče ali kaka druga korporacija, ki bi reševala vse spore med državami. in je v ta namen dovolil 200.000 dolarjev. nega življenja; poleg mene pa bi našla bedo in nevolio. A kako bi jaz smel zahtevati od tebe, da deliš z mano pomanjkanje? Kako bi inogel dalje trpeti tisto potajevanje pred svetom, ki mi zadaje sto in sto boli? Ah, Julija, tu ni druge pomoči razun — ločitve.« »Ločitve?« je šepnila Julija ginjena. In dolgo, — dolgo sta gledala pred-se. Strast v njenem srcu se je borila proti vsem zakonom, ki se zopet in zopet oglašajo v duši poštene žene. Da jej je Riego rekel na kratko, naj pobegne, odbila bi ga užaloščenim srcem. Ali Riego se Je u-dajal nasprotni mu usodi, pripravljen je bil odreči se sreče, ki jo je mogel doseči Ie tako, da se Julija odreče zakona, stanu, sveta. On jej je hotel žrtvovati vse, a ona njemu — nič? Kaj se je ona brigala za svet, ki se v javnosti ponaša s poštenjem, a na skrivnem je gazi? Kaj je bila njej mrtva izobilica in razkošje napram Rie-govi ljubezni? In, ali ni morala- priznati tudi sama, da to sedanje pritajevanje ne more trajati? In zopet je nadvladala strast. Strastno je objela Španca, ki jo je doslej motril žalostnim očesom. »Tebe da bi se jaz odrekla?« je Šepni- Ružne fMm mstl Beseda miru od nemške strani. Te dni je bil zaprisežen novi brnski župan Schitzler, Nemec seveda, ker je mestni zastop v nemških rokah. Njegov govor po zapriseženju je izzvenel v smislu ublaže-nja narodnih nasprotstev — z izrazom nade, da bodo narodi Avstrije, ki so se pred vojno ojstro in v sovraštvu medsebojno pobijali in ki se sedaj vendar rama ob rami, tekmujoč v hrabrosti, bore proti močnim sovražnikom, to v boju najdeno edinstvo nadaljevali v mirnem delu po zmagi. Prihod narodnega miru bi bil velike koristi tudr za izpopolnitev mnogo-katere mestne naprave. Govornik je izrekel nado, da pride do dalekosežnega u-blaženja narodnih nasprotstev in da bomo po srečno dokončani vojni z združenimi močmi stremili k višjim ciljem. .Tako uresničenje gesla našega monarha bi tvorilo vredno izpopolnitev zadoščenja, ki Mu je dajejo sijajni čini Njegovih narodov na obrambi domovine. Kako vse drugače zvene taki zvoki, nego pa različni »programi« razgretih glav — tako razgretih, da jih niti sedanji časi v vsej svoji veličini resnosti niso mogli iztrezniti. Hvalevredni so taki možje med Nemci, ki imajo, česar se le prečesto pogreša pri sicer blago mislečih možeh — poguma za odkrito besedo na naslov nestrpnežev, ki jim je boj življen-ski element, ker se boie, da bi brez medsebojnega boja zapadli brezpomembnosti. Naj bi taki možje tudi nadalje, v praktičnem poslovanju, dosledno in srčno delovali v smislu svojih besed, a brnski župan s tem tudi v soglasju z dejstvom, da je prebivalstvo Brna dveh jezikov in da je to mesto glavno mesto dežele, ki je po dveh tretiinah — češka! se, ko prejme izkaznice, tudi sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in Če so opremljene z uradnim pečatom, ker so izkaznice brez uradnega pečata neveljavne ter se zaplenijo. AprovlzacilsKe stvari. Razdeljevanje limiAt za krah, raoRo is sladkor. Danes, dne t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko, veljavne 34^—35. in 36.—37. teden, in pa izkaznice za sladkor (izk. štev. 3.), ki bodo veljale od 29. maja do vštetega 25. junija 1.1. Izkaznice se bodo dobivale v prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur, in to proti izkazu z izkaznico za živila. Prebivalstvu se priporoča, da ne čaka do zadnjih dni, temveč naj vsakdo čim prej dvigne svoje izkaznice, da ne bo zadnje dni prevelikega navala. Vsakdo naj la Julija. »Ali tudi ti se ne moreS več odreči Julije! Ali se ti zdim morda malodu-šna, da bi ne mogla prenašati nevolje radi ljubezni? Pojdi iz Benetk — ali s teboj pride tudi — Juliia!« 2ivo je privil Riego lepo grofico na svoje srce, navidezno odklanjajoč njene žrtve, ali v duši želeč, da se mu izpolni volja. Pri naslednjem sestanku sta se ljubimca dogovorila, kako zbežita. Prišel je teman deževen večer. Nebo je bilo zastrto in staro kraljico sinjega morja je pokrivala gosta, belkasta megla. Grof Amaifi je sam obiskal zabavo nekega plemiča, a grofica je — hlineč boleh nost — ostala doma. Odpustila je slu-žabništvo in odšla v svoje notranje sobe. Bila je približno deseta ura. Vihar je razburkal gladino velikega kanala. Dež je močno naleta! in valovi so se vzpenjali vsled burje. Redke gondole so hitele po razburkani vodi. Prišla je noč, ko živa duša noče zapuščati svojega zavetja. Nekdaj se je v takem nevremenu najeti zločinec plazil po temnih uličicah, da za-peljivcu, ki je s tujo ženo posedal na balkonu, potisne nož v srce. Nekdaj so v takem nevremenu lovili najemniki grozne DomaČe testi. Poizvedovanja po pogrešanih vojakih. Avstrijska družba Rdečega križa nas prosi za objavo sledečega sporočila: Na tako važni nalogi poizvedovanja po vojakih na bojišču deluje z neutrudljivo vnetostjo več uradnih mest Rdečega križa. Specijalno s poizvedovanjem po takih vojakih, ki veljajo za »pogrešane«, se bavi vojno-poizvedovalni urad Rdečega križa (Kriegsauskunftsstelle des Roter Kreuzes) Dunaj I., Stock im Eisenplatz št. 3. Ta urad vodi piopolnoma brezplačno preiskave v vsaki posamezni zadevi ob sopo-ntoči vseh zadevnih vojaških in političnih oblasti ter dosega pri tem nad vse zadovoljive uspehe, tudi v takih slučajih, v katerih so vsa dosedanja poizvedovanja svojcev ostala brezuspešna- V podporo delovanja vojno-poizvedovalnega urada se izdaja nekaj mesecev sem oficijelno glasilo »Oesterreichisches Suchblatt zur Ermittlung verschollener Krieger im Fel-dc«. To uradno glasilo izhaja v nakladi 18.000 izvodov 1. in 15. vsakega meseca ter se po vseh vojaških bolnicah in zavodih Rdečega križa razširja brezplačno ter ga dobivajo tudi poveljništva na bojišču, nadomestni oddelki, taborišča vojnih ujetnikov m javni lokali, v katere zahajajo vojaki. Z odlokom vojnega ministrstva, izdanim 17. marca, se je naročito vojaškim mestom, da se kar najbolj zanimajo za iskalne izkaze pogrešanih vojakov, da vse one osebe, ki so bile s pogrešancem v kakem stiku, izvedo, da se dotičnik išče, in da, ako jim je kaj znanega o pogrešancu, svoje podatke spo-roče vojno-poizvedovalnemu uradu. Cena za enkratno naznanilo v omenjenem listu znaša za kratke oglase (z navedbo najpotrebnejših podatkov) K 2, za obširnejši oglas K 4, nadalje za inserat s sliko po-grešanca K 9'50. List se pošlje brezplačno na ogled. Jasno pisane prijave z natančnimi podatki o rojstvu in pristojnosti kakor tudi vojaške pripadnosti (i>olk, stotnija) je vlagati na uredništvo lista »Oesterreichisches Suchblatt«, Dunaj I„ Stock im Eisenplatz št. 3. Austria redenta. Pod tem naslovom piše dunajska »Information«: Proroške besede gg. Barzilaia in d' Annunzio so se uresničile popolnoma in do zadnjega. Jadran je postal »Mare nostro« in južne pokrajine so — odrešene. Nad sinjimi valovi Adrije veje avstrijski prapor. Trst in Trident sta odrešena od plačanih in najetih izdajalcev^ ki se jih je tam iz zgolj dobrodušnosti pustilo gospodariti, a nam ostanejo — hvala Bogu! — še tisti meščani, ki so jasno in odkrito dokazali svojo zvestobo do monarhije, svoja čutstva udanosti in ljubezni do domovine. Potrpežljivost, ki so jo kazale oblasti skozi mnogo let zveze z Italijo, in ki je po povsem zgrešeni politiki s kraljestvom — v glavnem zato, da se je izogibala diploma-tičnih težav — vsako žaljenje pravic naše monarhije presojala s prizanesljivo dobrohotnostjo — to potrpežljivost ie morilsko izdajstvo uničilo in nam slednjič popolnoma odprlo oči. Odrešeni smo! ... More, ki nas je več nego trideset let, torej eno celo človeško dobo, tlačila v vsem našem političnem dejanju in nas silila v obzirnost na tisto stran, kjer so bili v igri najvitalneji interesi monarhije — te more smo se otresli in smo temeljito vrgli od sebe. Naše južne pokrajine so vse svoje sinove stavile v službo domovine in od najvišjega vojnega gospoda in od vseh vojskovodij in poveljujočih generalov srno čuli le besede hvale o njih hrabrem, junaškem vedenju... To je pravo odreše- inkvizicije, da so polnili sinčene izbe. da io iz beneške množice iznenada ugrabljali nesrečne, obdolžene žrtve, ki so potem, daleč od sveta in solnca ginevale in ve-nele sredi nesnage, tmine, groze podzemeljskih ječ. In taka noč je imela s svojo temno, mrazno tančico skrivati beg dveh ljubimcev, beg do nedavno čiste in krepostne žene, hladne in ponosne lepotice, ki je sedaj pogazila zakon in zvestobo, ki se je izpremenila v — prešestnico. Orne, neme, velikanske palače so se vzpeniafe iz burnih valov v temno noč. Po velikem Kanalu je najet čoln po bliskovo letel, spretno izogibljaje se vsaki zapre- Ladjica je pristala, ali ne ob pranih stopnicah stare palače, iz katere se je videlo malo luči, marveč pod mala stranska vratica. V hipu se je prikazal poleg veslača človek, ogrnjen s plaščem. Pazno je motril eno zaprtih oken. Zdelo se je, da se izza temnega okna beli robec. Po nekolikih trenotkih so se vrata počasi odprla. Na pragu se je pojavila ženska, zakrita s pajčolanom in ogrnjen a s plaščem. nre. Kolikokrat smo čitali z največjim občudovanjem opisovanja o junaštvih naše neprispodobljive mornarice, kako navdušeno smo poslušali nadčloveško lepa pripovedovanja naših ranjenih vojakov, ki so - komaj ozdraveli — že zopet silili tja ven, da bi vnovič branili domovino. Koliko niso žrtvovali ljubljeni domovini naši gorski junaki, Tirolci, naši obmorski junaki, Tržačani, Rečani. Dalmatinci in vsi drugi! To je — odrešenje! In če bo kedaj epos kakega domačega pesnika pripovedoval o »Mare nostro«, o naši Adriji, bomo na isti način, kakor nosimo sveže in sveto v srcu spomin Andreja Hoferja, Tegethoffa, Radeckega in neštetih drugih — pripovedovali o nepremagljivih Tirolcih, Dalmatincih, Istrauih in drugih južnih hrabrih sinovih, in bomo izražali svoja čutstva hvaležnosti za nepremagljivo silo, ki je z božjo pomočjo odrešila domovino! Podpisi na IV. vojno posojilo. — XXXII. Izkaz. Anton Dreher, pivovarna Trst K 500.000; Neimen. K 230.000; Neimenovan 120.000 ; ogljarsko društvo Monte Pronina" K 50.000; Neimen. 44.000; S. Koch K 35.000; Neimen. In Neimen. po K 30.000; Josip Spitz & Co. 24.000; G. \V. in Trgo\skc-obrtna zadruga, zase In na račun svojih klijentov po K 20.000; Neimen. K 15.000; Frid. Skrdla K 12.000; podpolkovnik pl. Barrv, Jos. Herzfeld, Neimen, podporni sklad „Piercbon* družba „Adriati:au, tvrdka Ludvik Pollack, Neimen., Gaston Bois pl. Chesne, Mirni in Franc Kalister, Marijana Grandi, Neimen., Marino Bello, R. Schucha-idt, Neimen., Neimen., Neimen. in Neimen. po K 10.000; Neim. in Nelm. po K 6000; „Generalbau - Unternehm ng", Josip Stiitof, Iv. Klun, Neim., dr. Ludovik Rizzi, Uršu!a in Anton Cociancig, L. P. Tomaž Zadnik, sklad za vdove in sirote padlih vojakov, nastavljena c. kr. redarstvenega ravnateljstva in stražniki, Neim., Neim. in Neim. po K 5C00; Gilda Metlicoviz, Anton pogorelec in Neim. po K 4000; JarosIay Peschke, Metevž in Manricij Matathias, Matilda pl. Verneda, Neim. in Neim. po K 3000; Ludovik Au-gustin, Iv. Bologna, Pavel Gastvirth, Josip Brandenburg, Neim., Caralambo Gi r.nopulo, Nelm., Vanda Kalister, Franc Lampe, Josip Skerl, Iv. Comel, Jos. Fulignot, Josipina in Fridrik Gleria, Banco di cambio Cusln & C., Neim. in Neim. po K 2000; Tomaž Daneu (Opčine), podp. sklad c. kr. stražnikov v Trstu, Neim in Neim. po K 1 200; Julij Cravich K 1.100; dr. Edvard Ghe*sel, Ferdinand Zannelli, Romeo Lapagna, Berta Po-renta, Iv. Clarici, podpredsednik c. kr. dež. sodišča, Kristofor Cossovel, Neim., Henrik Courvoisier, Ivan In Roza Vites, Jos. Tuliah, Jos. Scheriau, Neim., Angelo Botteri, Josip Ghersiach, Ferdinand Bean, Alojz Gregorst, višji inž. Rik. Dorcich, Emil Manin (Opčine), Andrej Sclileimer, dr. Rih. Tevini, za mladoletnike : Josipa, Oskarja, Paoia, Alanko in Lidijo Krall, Neim., Ferucij Padovan, Josip Bozz, Nelm., Raffael vit. Luzzatto, Julija vd. Oramer, Andrej Kobal, Neimen., dr. Alfred Alprom, N. N., tvrdka Iv. Peliis, N. N., Oiim-pij Lovrich, Marija Ghergolet, N. N., N, N., Ivanka Mozetič N. N., (Barkovlje), I. S. Josip Grilanc Ana Petaros, Karolina Zadnik, Franc Valentinaz/i, Antonija Kopulety, Karel Gasser, tiskarna Brunner & C. (Silvij Spazzal), društvo primorskih tiskarskik podjetnikov, Gremij tiskarjev, tiskarna avstr. L!oyda, Tereza Laurencich, Consorzio fra salumai in Ivanka Peitler po K 1000; Bernard Ledner, prof. Horac Chizzola, Neimen.. dr. Ivan Kittel, M. Gesselseder, dr, Jnlij C'eva, Neimen., P. Ive, liskarne bratje Mo spttig, Henrik Meneghelli. T. Sferca, Bratovština sv. Križa po K 500. Občni zbor ženske podružnice CMD v Trstu se bo vršil v soboto, 27. t. m., ob 6 popoldne v prostorih »Glasbene šole« ul. Giorgio Galatti 20/1. Članice so vljudno vabljene, da se ga udeleže polnoštevilno. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Odbor. Oni človek je priskočil k njej In jo je, objemši jo, odnesel v čoln. Mornar je zaprl vratca in odtisnil čoln. Gondola se je zazibala in odhitela po motnih valovih. Riego in Julija sta se hitro umaknila v kolibico na gondoli in komaj da sta si smela prišepniti kako besedico, dočim sta pljuskanje in vihar živo udarjala ob šibko njiju zavetišče. Nemirno jima je bilo to potovanje. Lepa grešnica je drhtela od strahu v čolni-ču, ki ga jo. premetavala silna burja. Kmalu sta dospela na svoje mesto. Sto-pivši na kopno, sta v noči poletela proti kolodvoru. Iz lokomotive so že švigale iskre, zažvižgalo je iti po nekoliko trenotkih je izpod ponosnih obokov odletel vlak, noseč dvojico ubežnih ljubimcev, ki jim je bila duša zmedena ko črni oblaki, ki so leteli nad njima. Prevozila sta postajo za postajo, mesto za mestom, brez odmora. 2e jima je ostala za hrbtom avstrijska Lombardija in zato jima je odleglo. Ali Riego je silil dalje in dalje. Noč je minola. Srečno sta dospela v Milan. Ali tudi tam sta ostala le nekoliko ur in sta odšla proti Genovi. fl. »EDINOST« štev. 142. V Trstu, dne 22. velikega travna 1916. m in njiiiOižl rnmm. »Neue Freie Presse« objavlja v svoji petkovi številki naslednji stavek, za katerega je pisec črpal vsekako podatke iz uradnih virov. Sestavek se glasi: Odkar se je posrečilo avstro-ogrskim vojaškim oblastim po zasedanju Srbije in Crnegore, da so dobiie na Balkanu v svoje roke državne arhive, uradne spise itd. ter da so glede predigre svetovne voine mogle čuti avtentične izpovedbe, je stvar popolnoma jasna. Po dosedanjih v tem oziru objavljenih podrobnostih se je sedaj na podlagi črnogorskih uradnih spisov ugotovila doslej malo znana tendenca daleč raširjene srbske tajne zveze »Narodne Obrane . Dokazano je namreč, da ta zveza, ki je imela sicer zelo zakrivali, ali vendar jasno izrazen oficijelni značaj, izpoeetka ni vodila samo proti avstro-ogrski monarhiji, temveč tudi proti Crnigori velikosrK^ko -;iredentsko propagando. Voditelji belgrajske Narodne Obrane niso hoteli osvoboditi samo onih Srbov in Hrvatov, ki žive pod žezlom cesarja Franca Jožefa, temveč priključiti tudi Črnogoro Srbiji. V tem pogledu vsebuje tajni revolucionarni statut * Slovenskega Juga« iz leta 1907. osnovne določbe. V tretjem poglavju tega Štatuta se eznača za cilj organizacije: >Popolno o-svobojenje vseh Jugoslovanov, njih državno, sociialno in kulturno zedinjenje v eno skui iost«, in sicer »vseh dežela, v katerih žive Jugoslovani.« V petem poglavju se omenja tudi Crnagora v okviru ozemlja, na katero se razteza organizacija. Deseto poglavje določa taktiko organizacije. ki naj bi bila raziična, primerna posebnim razmeram v neosvobojenih deželah, in za Črnogoro se predpisuje izrecno boj proti stari vladavini z vso silo in terorističnimi akcijami. Ta taktika je navidez naperjena le proti stari vladavini, a bi bila kmalu do-vedla do pravega cilja, ker bi po teroristični odpravi te stare vladavine, vladarske hiše Petrović-Njeguš. ne bilo nič več na poti vladarski hiši Karadiordjevttev, da bi svojo vladavino razširila tudi na Črnogoro, s Čimer bi bilo izvedeno državno zedinjenje v eno skupnost. Ta pot se je zdela tako lahka, da so takoj z vsemi silami pričeli delati v nje uresničenje. Poglavarji, voditelji »Narodne Obrane«, so najeli izvrševalce v Srbiji (in nekoliko nacijonalcev, pristašev »Narodnega Edinstva« v Crnigori). 7. novembra leta 1907. pa so v Crnigori ujeli te izvrševalce m našli pri njih 21 ročnih bomb iz kra-gujevaškega arzenala. Tekom preiskave in pri javni glavni razpravi na Cetiniu se je dokazalo, da je vso akcijo vodil bivši srbski prestolonaslednik Ojorgje, čigar glavni pomagači so bili njegov sorodnik, artiljerijski stotnik Jaša Nenadovfć in drugi znani poglavarji: Tankosić, Pribfčević in drugi. Zaradi tega neuspeha so morali izpre-meniti taktiko, doćim pa je cilj seveda ostal isti. Ko se je Ojorgje odpovedal prestolonasledstvu, so šli za tem, da bi s pomočjo Črnegore odvzeli neosvobojene dežele Turčije, Bolgarske in avstro-ogr-ske monarhije, in šele na koncu bi bili odpravi!! staro vladavino v Crnigori. Prehod je bil težak. Pri Črnogorcih je bilo globoko ukoreninjeno zaničevanje belgrajske roparske družbe. Saj je niso spoznali šele pri najnovejšem naklepu: poz ali so jo temeljito že od prej. Kakor so se tudi prizadevali belgrajski poglavarji, da bi se pretvarjali in laskali stari vladavini, jim vendar nrso zaupali na Cetiniu. Šele pod pritiskom zunanjih okolnosti so pristopili Črnogorci balkanski zvezi, ki so jo uprizorili Izvolski, Delcassč in Ore v. letu 1913 je bilo 43.670 slučaiev gozdnih. vi!ne železnice in ceste v dotičnih deželah. f^sS škod, a globe iznašajo V6 milijona kron. | Zlasti važno bi bilo zvezati Kosovo polje Od teh glob se ni moglo izterjati — jugozahodni Srbiji in okraj Kustendil na 9776 odstotkov. Bolgarskem s kakim sredozemskim prisfa- Strašno stanje kmetstva težko škoduje i niščem. Za uvoz v Avstro-Ogrsko bi bila pridobitnemu razvoju dežele. To gradivo cenejša morska pot do Trsta nego iz Črnega I piščevo bi težko smatrali za možno, ako morja po Donavi. Važna naloga sedanjosti 'ne bi odkritja gospodarskih zakonov do- je, da se v interesu avstrijskih alpskh kazovala ne le, da more, marveč, da dežel pripravlja cenena prometna pot do mora tako biti. Narodno gospodarstvo in Trsta z isto vnemo, ki so jo pokazali Nemci za gradnjo kanala od Mene do Donave in Ogri za regulacijo Donave. Rude Balkana in orienta bi potem lahko po tem potu prihajale v naše plavže in alpske dežele bi bile odprte za ogromen uvoz in izvoz. socijalni ustroj se razvijata povsod po listih zal onih in le obžalovati moramo,, da j mi preživljamo ta razvoj in čutimo, ali ga vendar ne vidimo jasno, a še manjc mo-I remo najti pravih Iekov za socijalne bolezni. Kaj vse se ni pisalo dosedaj o bosen-skem kmet&kem vprašanju, ali pa je bilo še kdaj tako trdno dokazano, da kmet ne ; more intenzivneje delati, dokler je — j kmet! (Namreč ikmet« v smislu dosedanje uredbe zemljiške posesti v Bosni.) | Nista zavist in želja, da ne ogorči *si>a-hijo se rainnijo po 4 stat. besedo. | I ca tiskane besede s« rača- ^ Jj'd. | s^jo enkrat vc3. — NajmanjSa p=ii uJLJp: pristojbina xna