Leto LXTV., št, 151 LJubljana, sreda 8. Julija I93I Cena Din 1.- I nedelje ln a Din 2.—, do 100 vrat Din UO, od 100 do 800 vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl V Jugoslaviji Din vrat 4 DIb do 80 pettt UREDNIŠTVO IN OFBAVNISTVO Narode Telefon tt, 8122, 8123, 1124, 8125 In 8128. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. —-----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, teL tt. 28. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani tt. 10.351. PO SPORAZUMU V PARIZU Pogajanja za sklicanje renaracijske konference — Odmev snoraznnia ▼ Nemčiji in Angliji Pariz, & julija. Bitka je izvojevana. Vojskovodje so odšli na odmor, težko zaslužen po noč in dan trajajočih pogajanjih. Oficijelni Pariz počiva. Sedaj je prišel do besede tisk in ona masa poklicanih in nepoklicanih državnikov, politikov in kritikov, ki obgloda vsako stvar do kosti hi ki vse najbolje ve in zna. Toda tokrat nimajo mnogo govoriti Ministrski predsednik Laval, sicer še razmeroma mlad človek, je pri fran-cosko-ameriških pogajanjih pokazal toliko diplomatskih in državniških sposobnosti, da se mu odkrivajo celo njegovi najhujši nasprotniki. Vsa Francija je soglasnega mnenja, da je Laval sijajno branil interese Francije in njenih zaveznikov, pa tudi pokazal plemenitost in požrtvovalnost, ki že od nekdaj diči francoski narod. Malokatera konferenca je izzvala tako vsesplošno zadovoljstvo, kakor zadnja pariška pogajanja. Zadovoljni niso samo v Franciji, marveč tudi v Ameriki, Nemčiji, Angliji in z njimi vred vsi veliki in mali zavezniki, zlasti zavezniki Francije, ki so se zopet enkrat prepričali, da je Francija vedno pripravljena, se zanje tudi žrtvovati. Se ena konferenca Sporazum je dosežen, toda pogajanja s tem še niso popolnoma končana. Najprej se bodo morali sestati strokovnjaki, da definitivno urede še vprašanje stvarnih reparacijskUi dobav Nemčije. Po sodbi tukajšnijh krogov ta pogajanja ne bodo tvorila več posebnih težkoč ki bodo v par dneh končana. Nato pa se bo morala sestati še velika, mednarodna reparacijska konferenca, ki bo definitivno odobrila sporazum o mora« toriju, da na ta način dajo svoj pristanek tudi one manjše države, Id so z moratorijem sicer precej prizadete, ki pa pri pariških pogajanjih niso prišle do besede. Politična pogajanja med Francijo in Nemčijo Kakor se zatrjuje v političnih in diplomatskih krogih, namerava Francija v smislu dogovora z Zedinjeuimd državami takoj nato pričeti nova diplomatska pogajanja z Nemčijo' Sauerwem naglasa v "Mat inu«, da mora Nemčija napram Franciji brez omejitve ponoviti 000 izjavo, ki jo je dala Zedinjenim državam. Nemčija mora razumeti, da ne gre za nikako šikano, ako Francija zahteva, da se Nemčija odreče vsaki carinski uniji z Avstrijo in tudi vsaki vojaški demonstraciji. Nemčija ne more hkrati zasledovati dveh političnih ciljev. AH revanža aH sporazum, oboje naenkrat je nemogoče. Zato mora Nemčija podati obvezno izjavo, da prihrankov, doseženih z moratorijem, ne bo uporabila za oboroževanje ali za industrijsko inflacijo. Nemčija ne sme pozabiti, da je Hoovrov predlog le milostni rok, ako ne bo služil za izhodišče sistematične akcije za pomirjenje in sporazum med narodi. London, 8. julija. AA Na včerajšnji seji spodnje zbornice so vprašali podtajnika za zunanje zadeve Đakona, kako stališče zavzemajo razne države do Hoovrovega predloga. Dalton je odgovoril, da so stališča Anglije, domini ionov m indijske vlade že znana. Avstrija, Bolgarija, Nemčija in Italija so brezpogojno sprejele Hoovrov predlog. Belgija, Češkoslovaška, Grška, Poljska, Japonska, Portugalska, Romunija in Jugoslavija so sprejele Hoovrov načrt v načelu. Vendar so stavile v nekaterih primerih neke pridržke. Madžarska doslej še ni odgovorila. Novo angleško povabilo London, 8. julaja. AA. Na seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald na tozadevno vprašanje odgovoril, da je angleška vlada povabila francosko in ameriško vlado na konferenco v London. Konference bi se udeležile tudi vse države, ki so podpisale Vungovo pogodbo. Angleška vlada Je že pretekli teden predlagala Franciji m Združenim državam, naj se sestane taka konferenca, da se sporazum pospeši. Obe vladi sta tedaj na to pristali pod pogojem, da bi se konferenca sestala edinole, če bi se sedanja pogajanja ponesrečila. Zdaj Je pa prišlo do načel- nega sporazuma med Francijo in Združenimi državami. Macdonald je pojasnil zbornici, da so ostala vkljub sporazumu nerešena važna vprašanja, o katerih bodo morale razpravljati prizadeto države. Zato je vlada obnovila svoje povabilo. Sodba ▼ Nemčiji B e r 1 i a, 8. julija. AA. Ves nemški tisk se bavi s pariškim sporazumom in izraža svoje zadovoljstvo, da je zmagala uvidevnost in rešila Nemčijo pred sicer neizogibno katastrofo. »Deutsche Allgememe Zeitungc pravi, da je zmagala v pariških pogajanjih politika onih, ki delajo za finančno obnovo sveta m za konsolidacijo svetovni trgovine. Uspeh v Parizu p omenja zmago proti boljševizmu. Glasilo četrt ruma »Germama« piše, da se je na pariški konferenci borila gospodarska miselnost proti ozkosrčni politični mentaliteti. Naci-janalistično časopisje skuša zmanjšati pomen sporazuma in naglasa, da so reparacijska plačila s tem samo odgođena. »Lokal Anzeiger« primerja Nemčijo s človekom, ki plava sredi oceana in kateremu so vrgH rešilni pas, da se lahko vzdrži še nekaj časa na površju. Nekateri skrajni listi poudarjajo, da so pariška pogađanja pravcati trhrmf francoski politike. »Deutsche Zeitung« celo trdi, da je Hoover pred Francijo kapituliral. Zmerno časopisje pa soglasno hvali odločnost ameriškega predsednika in izreka nado, da bo mo- ratorij rešil Nemčijo iz sedanjih težkoč in omilil svetovno gospodarsko krizo. Odmev v Angliji London, 8. julija. Vest o sporazumu v Parizu je zbudila v tukajšnjih pomičnih krogih veliko zadovoljstvo. Tečaji vrednostnih papirjev so na borzi občutno narasli in se držali ves dan. Tudi v Parizu in v Berlinu je bila na borzah tendenca zelo čvrsta. Politični in finančni krogi poudarjajo soglasno, da enoletni moratorij ne bo rešil svetovnih gospodarskih problemov. Omogočil bo le izdelavo osnutka za končno rešitev svetovne gospodarske krize v mirnejšem ozračju; »Times« pravijo, da bo pariški sporazum povečal upanje na izboljšanje svetovnega gospodarskega položaja. Finančne oblasti raznih držav bodo imele priliko sodelovati za skupni blagor. List nadaljuje, da bo konferenca, ki se sestane na predlog ministrskega predsednika Maodonalda v Londonu, trajala najbrže precej časa. Sporazum v Parizu je pustil nerešenih več vprašanj, o katerih bodo morali razpravljati strokovnjaki in ministri zelo izčrpno. Večina lisrtov je zadovoljna s pariškim sporazumom in ga smatra za dober znak za bodočnost. »Mor-ning Post« komentira poročilo o pariškem sporazumu m izraža nado, da bodo države porabile moratorij za gospodarsko obnovo m ne za tekmovanje v oboroževanju. Nova konferenca ali diplomatska pogajanja Pariz Je za diplomatsko pot, London pa zahteva sklicanje velike kon-serence — Briinlngov poset v Parizu ln Rimu odgođen do jeseni Pariz, 8. julija- Predlog angleške vlade za sklicanje konference vseh držav upnic, ki naj bi se sestala v Londonu, je naletel v francoskih krogih na odpor. V Parizu so mnenja, da so vei še ne rešeni problemi glede Hoovrovega načrta zgolj tehničnega značaja, ki jih bo mogoče rešiti z direktnimi pogajanji s posameznimi državami. Tudi glede sestanka odbora strokovnjakov še ni sporazuma. Anglija zahteva, naj se sestane odbor najkasneje 13. julija v Londonu, dočim želi Francija, da bi se sestal šele po 15. juliju v Parizu. »L* Oever« pa povdarja, da bi bilo najpametneje, če bi se vsi za mesec julij določeni politični sestanki, kakor poset Macdonalda in Henderso-na v Berlinu, poset Briininga in Cur- tiusa v Rimu in Parizu ter poset Stim-sona v Rimu in Parizu združili v enoten sestanek in splošno vsedržavno konferenco, na kateri bi najlažje prišlo do razgovora o vseh problemih, ki so na dnevnem redu. To bi bilo tem lažje izvedljivo, ker je ameriška vlada že sporočila, da se bo odslej udeleževala vseh konferenc ki bodo v kakršnikoli zvezi s Hoovrovim predlogom. Berlin, 8. julija. Kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, bo nameravani poset državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v Rimu in Parizu najbrž odgođen do jeseni, ker bo vlada sedaj silno zaposlena z izvedbo Hoovrovega moratorija. Vatikan in angleški socialisti Za angleške socialiste ne velja papeževa obsodba Lonaon, 8. julija. Papeževa enciklika >Quadrageeimo annoc je izzvala v Angliji veliko pozernost. Sprva se sicer zato niso mnogo zmenili, toda ko so bili opozorjeni na oni del papeževe enciklike, ki govori o tem, da pravi katoličan ne more biti socialist, je to izzvalo v angleški laboristični stranki, kateri pripada tudi mnogo katoličanov, precejšnjo nevoljo. V Vatikana očivid-no nato niso pomislili in so zato hitro trobili k umiku. Kardinal Bourne je dobil od Vatikana nalog, naj Angležem autoritativno pojasni, da papež pri tem ni mislil na angleške socialiste, dasi-ravno so tudi oni člani druge interna-cionale. Kardinal Bourne pravi, da je Vatikanu dobre znane, da so angleški socialisti tudi dobri katoličani, čeravno so večinoma protestanti. Zato naj papeževe enciklike nikar ne smatrajo za napad na angleške socialiste. Dopisnik >Daily Heralda«, organa angleške socialistične stranke, pa je dobil od Vatikana o značaju izrazov v encikliki informacije, ki so angleške vladne kroge zadovoljile. >Dailv Herald* pa naglasa, da papež še ni meritorno rešil vprašanja, ali je lahko katoličan član laboristične stranke, ker da se papež noče vmešavati v notranje politične zadeve posameznih držav. Kardinal Bourne je v svojem pojasnilu še dodal, da katoličani ne morejo biti člani političnih strank, ki so osnovane na nekršcanskih načelih. Na Angleškem pa takih strank ni in zato papež v svoji encikliki tudi. ni mislil na angleške socialiste. Truplo brez glave na železniški progi Ljubljana, 8. Julija, Včeraj ob S. zjutraj je našel železniški delavec Avgust Istenič na železniški progi Ljubljana—Medno pri km 92.5 blizu Mednega moško truplo brez glave. Glavo so pozneje našli 15 metrov daleč v grmovju. O najdbi je bilo takoj obveščeno orožni Stvo ln včeraj je odala tja sodna komisija v svrho lokalnega ogleda. Truplo so po ogledu prepeljali v šentviško mrtvašnico, kjer je bila izvršena obdukcija. Vse kaže, da gre za samomor. Pri mrtvecu so našli delavsko knjižico, glasečo se na ime Ivan Gabrovšek, rojen 1908 v Godovicu nad Idrijo. Pred kratkim je bil Gabrovšek zaposlen pri Ivanu Zalethi v Stanežlčah. Truplo so včeraj pokopah na šentviškem pokopališču Profesorski kongres v Mariboru zaključen Sprememba pravil soglasno sprejeta — Izpopolnitev odbora — Izleti po dravski banovini Maribor, 8. julija. Dopoldne ob 9. se je nadaljeval kongres profesorskega udruženja. Po sprejetju poročil o poslovanju udruženja je bil stavljen na dnevni red predlog centralne uprave glede izpremem-be pravil v smislu novega uradniškega zakona. Predlog je zastopal v imenu central, uprave prof. Ferdar iz Zagreba, ki je zelo spretno vodil debato ter v razmeroma kratkem času absolviral spremembo pravil. Po krajši, mestoma zelo zanimivi debati je bil predlog centralne uprave soglasno odobren. Društvo se bo imenovalo odslej Jugoslovensko profesorsko društvo ter bo imelo svoj sedež v Beogradu. Redni član društva je lahko vsak profesor na zakonito priznani srednji in njim sorodni strokovni šoli. Društvo se deli v sekcije s pododbori v vseh večjih mestih. Odbor društva tvorijo predsednik, dva podpredsednika, dva tajnika, blagajnik, knjižničar in 8 odbornikov. Poleg- tega so člani centralnega odbora vsi predsedniki sekcij. Odbor voli kongres za dobo dveh let. Društvo se deli v beograjsko, zagrebško, ljubljansko, sarajevsko in splitsko sekcijo. Beograjska sekcija obsega dunavsko, moravsko, vardarsko in zetsko banovino, zagrebška sekcija savsko, ljubljanska sek- cija dravsko, sarajevska sekcija drinsko in vrbasko, splitska sekcija pa primorsko banovino. 60% članarine ostane sekcijam za njihove potrebe, 40% pa gre v centralno blagajno. Nova pravila bodo natisnjena in doposlana vsem članom Nato je direktor Kostič iz Beograda p recital v imenu kandidacijskega odbora listo kandidatov za izpraznjena odbomiška mesta. Lista je bila soglasno sprejeta ter so bili izvoljeni: za podpredsednika Boško Boskovič, Katica Jovičlč, za člane glavne uprave Branko Mvkovič, Gjuraj Nikolič, Radoje Knežević, Milo rad Cerič, Branko Janoševič in Radivoje Nenadovič, v nadzorni odbor pa Milna Karič, Danilo Vulovič in Jelisaveta Ristič. Po volitvah je p reči tal prof. Bođco Boskovič resolucijo, v kateri zahteva kongres rešitev raznih stanovskih sadov. Resolucija je b3a sprejeta soglasno, na kar jo predsednik dr. Pečovnik zaključil kongres z zahvalo vsem udeležencem za udeležbo in sodelovanje v razjpravah. Po skupnem kosilu so udeleženci kongresa v raznih skupinah priredil! izlete v okolico. Jutri pride večina udeležencev kongresa v Ljubljano, odkoder bo napravila izlete na Gor en jako. Jugoslovensko-rumunski lesni kartel Pogajanja za osnovanje kartela so definitivno zaključena — Kartel bo obsegal vso lesno industrijo s prodajno centralo v Zagrebu. lesnem trgu najbolj prizadeta. Kartel bo imel v Zagrebu svojo prodajno centralo* ki bo izvažala ves les iz Jugoslavije. Z rumunskimi lesnimi industrijci je sklenjen dogovor glede kontinentiranja le»-nega izvoza tako, da si v bodoče ne bodo več medsebojno konJnirirali. Ulmanskv je prepričan, da bo na ta način najuspešneje mogoče vsaj nekoliko omiliti sedanjo krizo lesne industrije in zopet popraviti cene lesa, ki so silno padle. S tem bo pomagano zlasti tudi onemu delu prebivalstva, ki črpa svoje edine dohodke iz gozdov, odnosno lesa. Sarajevo, 8. julija. Po večtedenski odsotnosti se je vrnil z Dunaja, kjer je vodil pogajanja z rumunskimi delegati, predsednik lesne industrijske družbe »Ši-pad« g. Ulmanskv. V razgovoru z novinarji je izjavil, da so pogajanja za osnovanje jugoslovensko-rumunskega lesnega kartela definitivno in uspešno zaključena. Jugoslovenski kartel bo zasnovan tako, da bo imel tri sekcije, in sicer eno za Dravsko banovino, drugo za Gorski kotor, tretjo pa za Bosno. Posebno zaščito bo uživala mala in srednja lesna industrija, ki je zaradi sedanje krize na Trimesečni moratorij za kmete v Bolgari j Do žetve naj se ustavi iztirjevanje vseh dolgov in vse pristne dražbe kmečkih posestev in zemljišč — Zaščita žitnBi cen bile ustavljene. Med tem časom bo pospravljena žetev. Vlada naj ukrene pri* merne korake, da tako pomaga kmetske- Sofija, 8. julija. Poljedelski minister Gričev je stavil na včerajšnji seji vlade predlog, naj bi se uvedel za kmetsko prebivalstvo, ki je silno prizadeto od gospodarske krize, trimesečni moratorij za vse dolgove. V tej dobi bi se ne pobirali nobeni davki, a tudi vse prisilne dražbe bi mu prebivalstvu. Predlog je UD v vladi simpatično sprejet in bo že v prihodnjih dneh izdan tozadeven sklep. Neurja in poplave v Nemčiji Berlin, 8. julija. AA. V raznih krajih Nemčije so bile zaradi neznosne vročile hude nevihte. Ponekod so bile tudi poplave, ki so poškodovale mestoma tudi železniško progo. Materijalna škoda je velika- Berlin, 8. julija. Reka Schelde je na več krajih porušila nasipe, perstopila bregove in preplavila okolico. Mnogo vasi je pod vodo- Človeških žrtev doslej m bik>, pač pa je materijalna škoda ogromna. Nesreča gospe Hana« Pariz, 8. julija. Iz znanega bančnega poloma znana Marta Hanau, se je včeraj ▼ bližini Strassbourga nevarno ponesrečila. Z avtomobilom se je zaletela v zid, pri čemer je dobila smrtno nevarne poškodbe. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Zastrnpljenje s klobasami Eriga, 8. julija Zaradi uživanja pokvarjenih klobas se je zastrupilo 150 ljudi. Nad 100 se jih bori s smrtjo, 25 pa jih je že umrlo. čilski minister v Berlinu Berlin, S. julija. AA. Na letališče Tem-pelbof je prispel čilski minister ta letalstvo Marino. Spremljata ga dva višja uradnika njegovega ministrstva. Visoke goste so pozdravili čilski poslanik in zastopniki nemškega obrambnega ministrstva. Poset nemške mornarice v Angliji Berlin, & julija, AA. Listi poročajo, da bosta nemški križarka >Koeoigsberg< m >Karlsruhe< vrnili obisk angleške mornarice v Kielu. V Anglijo bosta odpluli avgusta meseca. Vsi d rali se bosta v pristanišču Porthmouthu o priMki regate, k| bo trajala teden dni. Pošteno so ga ogulili New York, 8. julija. Maks Sobmedimg. ki si je priboril naslov svetovnega prvaka v boksu se je včeraj vkrcal na pamik »Evropa« za povratek v Nemčijo. Pred odhodom iz Amerike jc moral plačati še 17346 dolarjev davka na dohodke, ki jih je imel od tekme a StriT>bdxr*gom. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.7415 —22.8099, Berlin 18.4029—13.4431, Bruselj 7.3840 do 7.0076, Budimpešta 987.28—900.24, Curi h 1096.45 — 1098.75, London 274.90—275.72, Dunaj 798.64—796.04, Newyork 56.3824 do 56.5624, Pariz 221.44—222.10, Praga 167.22 do 167.72, Trst 295.87—296.77. INOZEMSKE BORZE Carin- Beograd 9.11, Pariz 2020, London 25.09, New York 515.50, Bruselj 71 96. Milan 28.98, Madrid 49.25, Amsterdam 207-50, Berlin 122.28. Dunaj 72.45, Sofija 3.736, Praga 15.285, Varšava 57.75, Budimpešta 90-125, Bukarešta 3.07. Za razširjenje naših bolnic I Nagel razvoj in napredek (Jutri tn> epala o tem vprašanju v LJubljani oblastno-zdravstvena komisija Viča Ljabifma, 8. jmiji. Vsepovsod nam nov« živ4ieojei:e pri« Skc starko težke naloge in zlasti nas čaka lumjfu dela sta socialne zehava tven em področju. Tako se čtrti od leta do leta vedno bolj, da so naše bolnice pretesno, prisilo je tako daleč, da se razširjenje bolnic, odnosno oataoovitev novih zdravstvenih zavodov ne more več odlagati. Prebivalstvo je narastlo, priHike so se temeljito izprememile, boklice so pa ostale kakršne so bile prod vojno. Zlasti je stalno prenapolnjena ljubljanska Sb4ošna bolnica, ki je centralna bolnica za vso banovino, ne le za bivšo Kranj« ako, pa tudi Ljubljana sama se je razširila ter še vedno raste. Večkrat se dogodi, da morajo bolnike sploh odklanjati ter jih sprejemajo težko pri najnujnejših primerih. Odločno jc pa prenapolnjen* umobolnica Ljoibljana-Studenec ter mnogo pretesna od kar ji pripada Še ozemlje bivše Spodnje Štajerske, katere umobolni bolniki so imeli prej bolnico v Gradcu, in Prekmurje. Pa tudi boklica za žem&ke bo» lezni je mnogo premajhna. Pa tudi če bi fclle bodnice dovolj obširne, bi jih bilo treba vseeno modernizirati. Popolnoma neprimerno ter nehigijenično je predvsem gospodarsko poslopje pri splošni bolnici v bližini bolniških objektov. Potrebna je tudi nova centralna pralnica in ptravtako posebno stanovanjsko poslopje za bolniško osobje. Vse to ogromno delo ianajo odločilni činitelji, oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje pri banski upravi, vedno pred očmi. Pogrešno je misliti, da se nič ne stori v tem pogfledu, intenzivno se dela za izboljšanje omenjenih zdravstvenih prilik, upoštevati pa je treba tudi, da ae mora vse dek> vselej utesniti v okvir splošnih razmer ter potreb, ki so realna podlaga načrtov. Potrebe namreč niso v skladu s finančnim položajem ter se morajo prilagoditi njemu. Ladelan je natančen gradbeni program za povečanje bolnic, katerega izvedba bo odpravila to krizo bolnic za delj časa. Prvotno so si začrtali osnutek progra* ma tako, da bi se zgradile vse bolnice povsem iznova, stare bi se pa uporabljale za hiralce, ker bi se stare itak ne mogle dovolj razširiti, zlasti, ker je n. pr. gplosna boki i ca na premajhnem prostoru. V to svrho bi morali najprej preskrbeti dovolj veliko zemljišče in kolikor mogoče bliže banovinskomu središču. »Pozneje se je izkazalo, da bi bilo to preog-romno delo, težkoee so pa bile tudi z nakupom zemljišča. Potegovali so se za neko večje po» sestvo »pri Radečah, kupčija pa ni bila sklenjena, ker se niso mogli pogoditi zaradi raznih zaprek. Zato so se končno odločili za razširjenje bolnic z adaptacijami, prezidavami, na-zidavatmi m da se zgrade tudi nekateri oddelki na novo. V proračunu o izvedbi tega programa se predvidevajo naslednja dela: Predvsem se ratsiri splošna bolnica, da se igradi nor kirurški oddelek in oddelek sa pljučne bolezni, infekcijski oddelek bi so pa naj nasidal aa eno nadstropje in pri-cidal. Zaradi se tudi novo stanovanjsko poslopje za bolniško osobje in gospodarsko poslopje s hlevi ter centralna pralnica, kuhinja se pa primerno poveča- V to svrho je banska uprava kupila zemljišče ob Poljanski cesti od Kmetijske družbe, na katerem bosta stala nova oddelka in stanovanjski objekt. Ob Cesti na Kodelievo bodo pa zgradili gospodarsko poslopje in centralno pralnico. Žensko bolnim nameravajo dvigniti za eno nadstropje. Največ dela pa bodo imeli s povečanjem bolnice za duševne bolezni r Ljubljani odnosno na Studencu. Bolnica za umobolne je v Ljubljani v bivši prisilni delavnici na Poljanskem nasipu ter spada skupno s Studencem v eno upravno edinico. S preureditvijo, odnosno razširjenjem poslopja bivše pr. delavnice, zaenkrat ne morejo računati, ker bo morda zopet prišla pod justično upravo. Umobolnica na Studencu ni le premajhna, temveč tuda ne ustreza sodobnim tozadevnim bolniškem ter higijenskim zahtevam. Zato jo bodo adaptirali tudi v to svrho. V vse objekte bodo napeljali centralno kurjavo. V obeh dvonadstropnih poslopjih, namenjenih za mirne bolnike, bodo instalirali moderne hidroterapične naprave. Oba enonadstropna objekta sa nemirne bolnike bodo pa povečali s prizidki. Zgrade pa tudi nov paviljon za razrednike, to je bolnike, ki uživajo posebne bonitete. S tem bi pa umobolnica še ne bila dovolj razširjena. Banska uprava je zaradi tega kupila veliko graščino Novo Celje pri Žalcu, ki ga že adaptira. Grad preurede za 400 bolnikov. S tem je vprašanje banovinske umobolnice rešeno. Letos so prešle naštete bolnice pod državno upravo, s čimer se je položaj glede izvedbe gradbenega programa bistveno izpremeniL Sicer ostanejo zdravstvene upravne naloge še vnaprej v rokah banske uprave, ki se tičejo predvsem naše banovine, ne more pa sama odločati. Oddelek za soc. politiko in narod- zdravje pri banski upravi je takoj ukrenil vse potrebno, da se začrtani program izvede do kraja. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ki je za to pristojno, mora torej proučiti program naše banske uprave, da more potom sklepati glede izvedbe, V ta namen se bo jutri sestala posebna komisija ter pride v Ljubljano načelnik sanitetnega oddelka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, dr. Mllovanovie. Komisijo bodo tvorili tudi Člani banske uprave, podban dr. Pirkmajer, načelnik oddelka za soc. polit, in narodno zdravje dr. Doljšak in drugi. Pričakovati je pozitivnih rezutatov, nakar se bo lahko takoj prešlo k uresničenju lepega programa, izdelavi podrobnih načrtov in k drugim upravnim poslom ter bodo naše bolnice lahko Čez nekaj let že primerno povečane. Ameriški Slovenci Radu Nf urniku Zopet so se ga spomnili in mu poslali 2075 Din Ljubljana, 8. julija. | V Ljubljani in tudi na deželi je naš najboljši humorist, pisatelj Rado Murnik, že skoraj pozabljen. Lani, ko je bil sprejet v mestno zavetišče v Japljevi ulici, se je javnost spomnila reveža, potem ga je pa zopet pozabila, kakor pozabimo ne. najslavnejšega moža, ko ga z vsem dolžnim pompom pokopljemo. Drugače je pa v Ameriki med našimi izseljenci. >Nova Doba«, velik slovenski list, ki izhaja v Clevelandu, piše v številki 25. dne 24. junija na prvi strani takole: »Za Rado Murnika, slovenskega pisateljn,-humorista, ki se nahaja v mestni ubožnici v Ljubljani, zbira Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu pomožni fond. Loui3 Govže v Ely Minn. je v to svrho prispeval 1 dolar (poslano po M. Pogorelcu), neimenovan v Clevelandu tudi en dolar. To do-sedaj še ni bilo izkazano. — Vsega skupaj je dosedaj S. N. čitalnica prejela v to svrho 108 dolarjev 85 centov, kar je bolehne-mu pisatelju odposlalo v dveh nakazilih, in sicer 71 dolarjev 50 centov dne 20. decembra 1930, vsoto 37 dolarjev 35 centov pa 19. junija 1931. — Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in naznanja, da še nadalje sprejema prostovoljne prispevke v to svrho. Odličnemu pisatelju, ki je moral postaran in bolehen v javno hiralnico, pač nekaj tisoč dinarjev več pomaga, dokler je živ, kot najlepši spomenik po smrti.« Rado Murnik je res v ponedeljek dobil po pošti 2075 Din in takoj je poklical svojega prijatelja, ki mu je diktiral tole zahvalo svojim ameriškim Cestilcem: 3>Z velikim veseljem sem prejel včeraj 6. t. m. 2075 Din, katere je poslala Slovenska Narodna ičtalnica v Clevelandu O. 6417 St. Clair Ave. Vsem darovalkam in darovalcem se zahvaljujem najsrčneje. Z veselimi pozdravi Rado Murnik 1. r. Popolnoma odveč bi bilo opisovati čute čeprav slavnega, vendar pozabljenega trpina, prav tako ameriški pisateljevi prijatelji gotovo ne zahtevajo za svoje dobro delo pohvale, še bolj brezuspešen bi bil pa opomin, s katerim bi hoteli opomniti našo javnost na Rada Murnika. Nismo več tako \dealni, še manj pa tako lahkoverni, da bi si upali primerjati čustva preprostega delavca Louisa Govžeta v črnem rudniku onkraj morja s srčno kulturo mogočnih voditeljev naših rodoljubnih pri dobitnikov. Tam vedno odprte žuljave roke, tu pa od teh žuljev polne blagajne z zarjavelimi ključavnicami. Z grenkobo takih spoznanj sladi domovina starost mučenika ... A. G. Tehniška srednja šola v Ljubljani šele danes smo prejeli Izveetje za leto 19H0 31 in iz njega posnemamo, da je ta največja tehniška srednja šola v Jugoslaviji imela v minulem letu 60:s rednih in 46 izrednih učenk in učencev ter 76 profesorjev, suplentov, predmetnih in strokovnih učiteljev in učiteljic ter honorarnih učiteljev. Tehniška srednja šola je ime, ki večkrat marsikoga zapelje, da smatra vse oddelke in tečaje v tem velikem poslopju za srednjo šolo, kar je pa velika pogreška In k tehniški srednji šoli spadajo le arhitek-tonsko-gradbeni odsek s 10o učenci v 4 letnikih, strojni odsek s 120 učenci v 4 letnikih, elektrotehniški odsek z 92 učenci v 4 letnikih in geometrski odsek z 80 učenci v 2 letnikih. K državni obrtni Soli po spada gradbena rokodelska šola s 25 učenci v 3. razredu, gradbena delovodska Šola s 26 učenci I. letnika, strojna delovodska šola s 55 učenci v dveh letnikih, elektrotehniška delovodska Šola z 8 učenci v drugem letniku, mizarska in strugareka delovodska Šola z 21 učenci v prvem letniku, kiparska in rezbarska šola z 12 učenci v treh letnikih, keramiška šola z 8 učenci v treh letnikih, graverska in zlatarska šola 14 učencev v 4 letnikih. Učna delavnica za košar-stvo z 2 učencema. Ženska obrtna šola je pa imela 175 učenk in sicer na oddelku za šivanje perila 94 učenk v dveh letnikih m v letniku v ateljeju. V oddelku za izdelovanje oblek 53 učenk v II. letniku in v dveh razredih tretjega letnika. V oddelku za vezenje pa 28 učenk v dveh letnikih in v ateljejih. Uspeh vseh Sol je najlepše pokazala razstava, pa tudi kvalifikacija je bile prav dobra Govor občinskega svetovalca g. ritvi elftktrične ob otvo* ce Ljubljana, 8. Julija Pred kakimi 40, 45 leti je biki občini Vič še izrazita kmdtska občina, ki je obstojala samo is 2 vasi, Viča in Glino. Vas Vič se začne prilično na kriiiiču Tržalke ceste in ceste ▼ Polhov gradeč ter se rastema proti Dobrovi in Brezovici, dočim leti vas Glince proti Ljubljani. Center občine je bil takrat na Viču. Župani Ločniker, Mesesnel in Knea so bili vsi z Viča in vse družabno življenje se je gibalo na Viču. Od sedanje nove viške cerkve proti Ljubljani se je takrat raztezala dolgočasna, skoraj nezazidana Tržaška cesta brez hodnikov za pešce in ponoči seveda popolnoma nerazsvetlje-na. Na obeh straneh ceste so bile se njive in travniki, edino vlaki ki so se takrat a vzvišenega železniškega nasipa videli še daleč naokoli, so prekinjali od časa do časa to enoličnost. Vsa sedanja Rožna dolina, ki leži onkraj železniške proge, je bila tedaj še popolnoma nezazidana — prazna prostrana ravan. Da ni bilo takrat niti še stare, niti nove šole, niti nove viSke cerkve, mi skoraj ni treba posebej omenjati. Viča-ni smo hodili takrat v šolo v Ljubljano in sicer večinoma na »Graben«, cerkveno smo pa spadali pod frančiškansko župnijo. Kmalu po potresu, to je med leti 1895 in 1900, se je pa začelo stavbno gibanje na Glincah in 9icer na obeh straneh železniške proge. Zidali so posebno zaradi potresne katastrofe in pa zaradi pomanjkanja malih cenenih stanovanj, kajti v novih hišah, ki so nastale po potresu v Ljubljani, so bila večinoma samo večja komfortna stanovanja. Naravna posledica je torej bila, da je nasla akcija po zgradbi malih eno ali dvodnižinskih hiš na periferiji mesta Ljubljane velik odmev. In ker se je Ljubljana vedno širila, so se množile tudi m a los ta no vanjske hišice v njeni okolici. V par letih je nastalo na Glincah nad 100 hišic in sicer večinoma onstran železniške proge, kjer so začeli imenovati ta mošnjo naselbino Rožno dolino. Prebivalstvo občine se je zaradi v^jdno večjega pritoka novih naseljencev tako pomnožilo, da je bilo treba že leta 1898. sezidati lastno šolo, ki je bila v začetku samo dvorazredna ter se je šele počasi razširila na potrazrednico. Kmalu je postala tudi stara šola premajhna in leta 1913. je bilo treba sezidati sedanje novo šolsko poslopje, ki je pa postalo tudi že pretesno. Staro šolsko poslopje je prevzela občina ter namestila v njem občinski urad, pošto in občin« sko sirotišnico. Pred 2 letoma se je pa ustanovila na Viču poleg osnovne še meščanska šola. Oba zavoda sta nameščena sedaj v novi šoli, in sicer osnovna šola z 17 razredi in 26 učnimi močmi, meščanska šola pa s 4 razredi in 26 učnimi močmi. Zato se mora vrSiti deloma deljen, deloma nedeljen šolski pouk. Da se temu nedostatku odpo-more, je sklenila občina 9ezidarti novo meščansko šolo ter so vse priprave za to gradnjo že v teku. Kot naravna posledica razvoja viske občine se je ustanovila leta 1907 lastna župnija in je bila zgrajena impozantna cerkev Sv. Antona Paduanskega, ki jo upravlja red oo. frančiškanov. V svetovni vojni se je pa stavbno gibanje za nekaj let skoraj popolnoma ustavilo, zato se je pa tembolj poživilo pO prevratu. Vse Še nezazidane parcele v Rožni dolini in na Glincah tostran Gradaščace so bile v nekaj letih zazidane tako, da se je moralo razširiti zidanje tudi preko GradaSčiee proti Ljubljani in preko Glinščice proti Viču in Brdu, kjer so nastale že povsod večje malo-stanovanjske kolonije. Posebej naj omenim zlasti kolonijo »Stan in Donu onstran Glinščice v Rožni dolini- Rožnodolkici, ki so tvorili del Gline, so se kmalu toliko osamosvojili, da so zaprosili leta 1924. za uradno priznanje naziva Rožna dolina, kar jim je vlada tudi dovolila. Občina Vič obsega od takrat 3 vasi, in sicer vas Vič v prejšnjem obsegu, vas Glince tostran železniške proge in vas Rožno dolino onstran železniške proge. Pohvalno moram omeniti na tem mestu delovanje Olepševalnega društva v Rožni dolini, ki je s samopomoč jo izvršilo marsikatero koristno delo v svojem okolišu, slasti glede gradnje ceste in hodnikov, ter je v tem znatno razbremenilo občinsko upravo. Predno pa preidem k opisu nadaljnega razvoja naše občine, naj še omenim, da se je ustanovil leta 1909. Sokol na Viču, ki si je zgradil leta 1920. svoj lastni Sokolski dom. Nadalje obstoji v naši občini tudi Prostovoljno gasilno društvo Vič—Glince, ki si gradi letos na Viču na mestu prejšnje shrambe gasilnega orodja nov enonadstro-pen Gasilni dom. Velikega pomena je pa za našo občino tudi Deško zavetišče, ki ga je ustanovila konferenca Sv. Antona Pad. na Viču, in ki si je sezidala lansko leto velik moderen dom, v katerem ima prostora nad 100 otrok. Ta ustanova je velika dobrota za prebivalstvo naše občine, ki pripadajo z večine delavskemu stanu. V prosvetnem oziru naj še omenim, da imamo v občini tudi lastno godbo, več pevskih, nogometnih in drugih društev, ki vsi delujejo za izobrazbo ljudstva. S tem pred dem zopet k nadaljnemu razvoju naše občine. Vasi Glince in Rožna dolina in s tema tuda Vič so se zadnja leta tak o rekoč strnili z mestom Ljubljano tako, da neinformiran človek ne more vedeti, kje se mesto Ljubljana neha in občina Vič začne. Pa tudi življenjske in stanovanjske razmere v naši občini so se z LJubljano že skoraj izenačile. Tudi velik razmah občine Vič, ki šteje po zadnjem ljudskem štetju 6.950, torej okroglo 7000 prebivalcev, je pa zahteval tuda marsikatere javnokorietne naprave, kakor vodovod, elektriko, kanalizacijo tu primerna prometne sveze. Leta 1910 smo dobili zasilno električno razsvetljavo hi privatne elektrarne tvrdkt Vojnovic * Cou, ki je pa bila v kratkem tako preobremenjena, da Je postalo stan>e nevzdržno- Zato je stopila občina Vič v pogajanja z mestno občino ljubljansko, kj nam je dala leta 1926 električni tok iz Mestne elektrarne za razsvetljavo in pogon na raz polago. Vsled neugodnega terena na Glincah in zlasti v Rožni dolini, je pa postalo tudi vprašanje vodovoda in kanalizacije od dne do dne nujnejŠe. Nevarnost okuženja vodnjakov zaradi slabo napravljenih greznič-nih jam in nesnažnih odprtih jarkov je bi la zlasti za primer kake epidemije tako ve lika, da se je morala občina lotiti tudi teh vprašanj. Stopila je zopet v stik z mestno občino ljubljansko, ki nam je zopet rade volje dovolila priključek na svoj vodovod Zaradi napeljave vodovoda je postalo pa tudi vprašanje kanalizacije neodložljivo Občina Vič je izdelala svoj lasten kanaliza cijeki načrt za Rožno dolino in Glince, kt Je predvideval izliv v Gradaščico. Da se pa temu izognemo, nam je prišla zopet mestna občina ljubljanska tako v lastnem, kakor tudi v našem interesu nasproti ter nam dovolila priključek naša kanalizacije na nov glavni zbiralni kanal, ki se bo letos zgradil po Glinški ulici. Kanalizacijska dela so se v Rožni dolini že pričela in bo do jeseni vsa projektirana kanalizacija U line in Rožne doline izvršena. Slednjič naj še omenim zveze v občini Vič. Cestno omrežje v vsej viški občini, ki se ob mestni meji naslanja na regu lačni načrt ljubljanski, odgovarja vsem prometnim zahtevam, zlasti ker je občinska uprava zadnja leta večinoma cest regulirala, nanovo nasula in sploh temeljito popravila. Ker ima pa večina prebivalcev viške občine svoj zaslužek v Ljubljani in opravka v mestu, nam je manjkala še stalna zveza z mestom. Temu nedostatku je od po mogla Maloželezniška družba lansko leto z upo-ljavo avtobusnega prometa, ki se je pa Izkazal za naše cestne razmere neprimeren, zato je bil sklep občine ljubljanske kot glavne akcijonarke tramvajske družbe, da se razširi proga električne cestne železnice tudi na Vič, zelo umesten ter smo ga z velikim navdušenjem pozdravilo. Kakor je razvidno iz prejšnjih navedb, se je razvijala občina Vič takorekoč paralelno z mestom Ljubljano ter tvori danes njeno predmestje v polnem pomenu besede. Da se je pa zamogel Vič tako hitro In moderno razviti, se imamo v veliki meri zahvaliti občini ljubljanski. Palestinski delavci v Ljubljani Ljubljana, 8. julija. Ob 11. se je ustavilo pred Kazino 8 za« prasenih motociklistov, počasi so pa za nji* mi prišli Še trije, tako se jih je nabralo 11. Pripeljali so se i31, katoličani: Jelisava, pravoslavni: 25. junija. M lolik.i. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Tango ljubezni. Kino ldeul: Svatbena noč. DEČ4JRNE LEKARNE. Danma: Sušnik, Marijin cr£. Kuralt, oo« aposveteka cesta. Kosijevo trap!© najdeno Ljubljana, 8. julija. Davi okrog pol 11. je prejel strojnik Narodne tiskarne g. Kosi telefonirao «*b-vestilo od županstva na Jeiici, da so truplo njegovega sina Iva Kopija, ki je v soboto popoldne utonil v Savi, dobrih 70 metrov od Štimorvega kopališč:! potegnili iz vode. Truplo so opazili kopalci ob hre-govih Save. Županstvo je takoj obvestilo orožnike. Kakor zmno. se je 3 Metni Ivo Kosi, praktikant v tovarni Zamaskov pri »tricu inž. Jelačinu, v soboto kopni na Savi pri Stimovem kopališču. Dopoldne se je s fanti igral in bil logO, okrop 13, je pa večja družba sklenila napraviti piaval lO turo od prvega je/i&kega mostu do fttirna. štirje mladeniči, med njimi tudi K «v, so plavali po precej deroči vodi, nen idocM c pa sredi vode Kosi izginil. Baje je že takoj od začetka klical na pomoč, pa ga n; nihče čud, nekateri rudi niso smatrali njegovih klicev za resne. Za nesrečnim Kosi jem ao poizvedovali in ga iskali po vodi skoraj vse popoldne, pa ga nfso našit. Truplo je Sava odplavila kakih 70 m daleč, kjer je obtičalo na nasipini. Kosijev oče se je dopoldne odpelji! na Jezico, kjer se je vršil konvsijonelni Ogled trupla, nato so pa Kosija prepeljali v mrt* vasnico. Kdaj in kako naj poklanjamo cvetje je silno važno vprašanje za ženski svet. So bolj pa za gospode vseh starosti m ten>pe-ramentov. Polomi ga še moder mož In prebrisan salonski lev, Se večja nereda je pa navadno v odločirndh trenutkih zaljubljenec, a blamaže ga gotovo resj členek, ki je objavljen v zadnji številki lepe revije >Žena in dom<, kjer je naslikanih tudi polno lepih cvetMc najrazličnejših vrst Pravzaprav stevalka 7 ni zadnja, ker je z njo izšla že tudi §t» 8 kar za mesec avgust. Mara Mohorčičeva prav prijetno kramlja, kako jw lezla na Voliki Venedigor in na Veliki K lok, druga avtorica nas pa vodi po najprijaznejših krajih našega Primorja m otokov ter nam kaže tudi na slikah Sudak, Bakar, Omišalj, Sv. Štefan, Bol in prekrasna Rab- Sezona je pač za popotovanje in za fizično kulturo, ki za njo v zadnjem zvezku vidimo več prav učinkovitih vaj. Ali v vs* počitniško veselje kane tudi grenka kaplja, kakor je v >2eni in dom« sedaj nekrolog m pesmica v spomin pok. Jelice Vuk-Sadarje-ve. Da je tudi ostala vsebina pestra in ta so ilustracije bogate ter zelo informativne, kar se tiče mode in drugih ženskih vprašanj, pri tej ambicijozno urejevani reviji pač ni treba več ponavljati. Rubrike so zanimive kakor vedno, a največ čitalcev pa tudi Čitateljic imajo gotovo >Vprašanja in odgovorU. NajnazornejŠa slika in večkrat tudi naj zabavnejša so. kaj našo deklic« skrbi, kaj tare neizkušeno ženico, sploh podoba vsega, kar se vrti v glavah našega ženskega sveta. Kaj naj storim, da me šef ne bo nadlegoval, kako naj mamica pomaga svoji hčerki, ki je zatelebana v profe«*orja in kako naj reši ono, ki se je izpozabila ?r jo je oče zapodil od doma ... Hude zadev ščine so to. Sicer pa zabavajte so sami! Najboljše, na$trajne^s£, zato *3 tajceoefSel Na policiji. — Moj mož se davi ni vrnil domov. Najbrž je skočil v vodo, kajti zadnja čase je neprestano govoril o samomoru. — Ali ima vaš mož kakšna posebna znamenja, po katerih bi ga mogli spoznati? — Da, gospod, moj mož jeclja. Varčnost. — Prihranita si polovico denarja, če kitpite tole kmijigo, — zatrjuje knjigo-tržec. — Dajte mi torej kar dve, pravi kupec >S L O V E N S K I N ARO D«, dne 8. Juri j ti itoi Stran 3 Dnevne vesti — Dr. Marko v Kru&evca. že več dni se mudi v Kruševcu profesor jugosloven-ake književnosti na praski univerzi dr. Matija Murko, ki zbira v okolici KruSevca narodne umetnine in proučuje guslarsko umetnost. NaS odlični rojak bo poskrbel, da pridejo nekatere narodne pesmi iz teh krajev na gramofonske plošče. — Izpre-membe v na$j vojski in mor na« rici. Napredovali so v čin intendantskega podporočnika absolvirana gojenca nižje so. le intendatske akademije narednika Salva* tor Roblek in Bruno Čeh, v čin poročnika fregate poročnik korvete Vladislav Kan* dare, v čn artilerijskega podporočnika na* rednik Franc Bezjak, v čin veterinarskega poTočnka diplomirani veterinar Viktor Mark;.v v čin intendantskoga majorja do* sedanji višji vojni uradnik IV. klase eko* norrusK«. stroke Hinko Zabkar, v čin nižjega uradnika 1. klase dosedanji uradnik civil* nega reda 3. kategorije I. skupine Ivan Mance, v čin uradnika civilnega reda III. kategorije 2. skupine dosedanja niija teh* nična p ;*lovodje 4. klase Franjo Rak in Janko iitahan, v čin uradnika I. skupine 3. kat. uradnika 2. skupine iste kat. Josip Tomšič in Konrad Rues; v rezervo so pre* ▼eni en i in sicer v sanitetno stroko pehotni kapetan dr. Jožko Picej, pehotni poročniki dr. Josip Koropec, dr. SlavoJjub Vajda* dr. Brunu Novak, dr. Roman Lesnik, dr. Aloj* za j Turšič, dr. Ivan Vedriš, dr. Franjo Po* laček, dr. Gvido Debeljak in dr. Ljudevit Meroun; artiljerijski poročnik dr. Franjo Mrkvička, konjeniški poročnik dr. Stanko Perpar. pehotni jpo« Milan Spibzer, dr. Aifooz \VanlcmuUer, dT. Evgenij Kemenj in arti* Ijerijski podporočnik dr. Milan Perfco, v veterinarsko stroko pa pehotni podporočnik Jakob Burbaah ki administrativni podpo* ročnik ekonomske stroke Vekoslav Štiblar; v mornarico je preveden za san^^oga ofi* cirja sanitetni poročnik dr. Milan Zepič. Na lastno prošnjo so vpokojeni kapetan bojnega broda Anton Labaš, pehotni pol* kovnik Franjo Malčak, pehotni kapetan I. klase Peter Kilibarda in ertokovni kape* tan L klase Vinko PaJuc. — Iz državne službe, Vpokojen je pod« šumar I. klase pri okrajnem glavarstvu v Konjicah Franc Terček. — Razpisane aJuUbe. Poljedeeko mkii« strstvo razpihuje natečaj za mesto urad* nika držarvne razredne loterije. Prošnje je t roba vložki do 1. avgusta. Banka uprava vrbaske banovine ra-zpisuje natečaj za se* stre pomoćnice in sicer po eno v zxl rav* stvenih stanican v Odžakiu, Otoci, Maglaju, Vrnogradu in v banovinski bolnici v Cazi* mi. Prošnje je trefca vAožiti do 21. t. m* Centralni higijeinski zavod v Beogradu raz* pisuje natečaj za seJkomdarija^ripravnika pri bolnici za nalezljive bolezni. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. — Konzorcij bank za zidanje hotelov. V Beogradu se vrše pogajanja zastopni* kov bank iz vse države glede ustanovitve konzorcija, ki naj bi gradil hotele povsod, kjer jih še ni m kjer so potrebni za razvoj trajskeiga prometa. _ Licitacija za gradnjo železnice St. Janž—Sedmica. 4. t m. «e je vršila licitaci* ja za gradnjo železniške proge St. Janž— Sevnica. Srpi osno se govori, da licitacijo ni dosegla zaželjencga uspeha in zato se bo •vršila kmalu ponovna licitacija ali pa bo sddenilo prometno ministrstvo direktno po* godbo s podjetjem, ki bi hotelo gradnjo prevzeti. — Potne kolekcije cigaret. Uprava dr» žavnih monopolov spravi srodi tekočega meseca v ©romat potne kolekcije cigaret. To bodo posebne Škatlice po 60 najboljših cigaret in sicer po 10 komadov Kosovo, Struraica, &umadija, Mignon, Drina in Var* dar. Škatljice bodo po 40 Din in monopođ* ska uprava miflli, da bodo posebno priklad* ne za potujoče občinstvo. — Jabolčnik oproščen državne trošarine. Finančno ministrstvo jc sporočilo gospo* darskini organizacijam, da jaboLčnik v srni* slu točke 2, čl. 103 trošarimskega pravilnika ni trošarinski predmet in da torej ni pod* vržen plačevanjru državne trošarine. — Dispanzer za zdravljenje pijancev. V nedeljo je bil otvor j en v domu treznosti gn ttemp 1 erskega reda v BeogTadu I- dispanzer — posvetovalnica za lečenje alkoholikov. V dispanzerju bodo dobivali brezplačno nasvete in navodila vsi oni alkoholiki, ki se bodo nanj obrnflL — Sprejem kandidatov za aktivne sodne poročnike. Vojni minister j« odredil, da se sprejme iz civilnega prebivalstva 15 kandidatov za civilne sodne poročnike. Kandidati morajo biti absolvirani pravniki, stari ne nad 35 let. Prijaviti se je treba do 1. avgusta, _ Natečaj ca šefe odsekov. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je razpisalo natečaj za izpraznjena mesta šefov bolniškega odseka in za zdravstveno službo ministrstva. Kandidati morajo biti doktorji medicine in izpolniti morajo pogoje za zvanje svetnika ministrstva v IV. položajni skupini. _ Nalezljive bolezni v dravski banovini Od 8. do 14. junija je bilo v dravski banovini 22 primerov tifuznih bodearu, 52 skrlatrnke, 92 ošpic, 62 davice, 20 šena, 3 krčevite odrevenelosti, 2 nalezljivega vnetja možganov, 2 duđjivega kašlja in 1 otTooniške vročice. _ Jesenski zagrebški velesejem. Od 29. avgusta do 7. septembra bo v Zagrebu XVI. mednarodni vzorčni ve lese jem. Živahna gradbena delavnost v Zagrebu in spdoh v naši državi je dala zagrebškemu velesejirtu že lani pobudo, da organizira prvi specijalni sejem stavbarstva, letošnje jeseni bo pa ta sejem odnosno razstava razširjena še na potrebe hotela, hiše m kuhinje, obenem bo pa prirejena posebna razstava prehranbene iodiuetrije. Bogato bo zastopana tudi tekstima industrija in kazno prireditev zagrebškega velesejma industrijo usnja in papirja, kmetijsko razstavo, razstavo plemenske živine ter izdelkov domače obrti. — Za gg. učitelje, zdravnike, sodnike in občine; V založbi Učiteljske tiskarne Je !z-Sla prva zbirka pravilnikov k zakonu o narodnih Šolah, kot II. zvezek celotne zbirke zakonitih predpisov k zakonu o narodnih šolah. — Ta zbirka vsebuje vse zakonite predpise o zdravstvu in higijeni glede sole, učencev in učiteljev z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonov, uredb in pravilnikov, ki so izSli v Službenem listu in Službenih novinah in zadevajo zdravstvo, ki jih potrebuje vsaka šolska poliklinika, vsak zdravstveni in higijenski dom krajevni eolski odbor, Županstvo upravnih občin in vsak sodnik, osobito za šoloobvezno deco in maloltenike, pri sodiščih za maloletnike, ker ima v zbirki vse zakonite predpise glede moralno pokvarjene šoloobvezne dece in mololetnikov z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonitih predpisov o sodnem in kazenskem postopanju, ki so izšli v Službenem listu in Službenih novinah. Obširno stvarno kazalo omogoča, da vsako zadevo hitro najdete in prav tako vse določbe, ki so z njo v zvezl-Register vsebuje vse zakonite predpise (zakone, uredbe in pravilnike) o zdravstvu ter sodnem kazenskem postopanju (tudi one, ki jdh ni v zbirki), da jih hitro najdete v Službenem listu in Službenih novinah. Cena broš. izvodu 36 Din, vezan, v celo platno 45 Din. — Dobi se v vseh knjigarnah. — Zveza bojevnikov iz svetovne vojne priredi običajni tabor na Brezjah. Zborovanje bo 15. avgusta in ?a bo vodil general Maister. Zveza je zaprosila za polovifino vožnjo po Železnicah in upa, da bo prošnja v kratkem nerodno r^ena. Porivamo vse tovariše iz svetovne vojne, da se te prireditve gotovo udeleže. — Kmetski praznik na Krškem polju združen z veJiko k on jede o dirko, razstavo konj in goveje živine, se vrS letos na pTazmik vel. šmarna 15. avgusta. Vsa ob; sirn-a okolica Krškega se že aedaj pripravs Ija, da proslavi letos ta praznik dela še bolj vefličastno kakor druga leta. — Prevozniki s tovornimi avtomobili! Da zaščitimo svoje stanovske interese, potrebna nam je stanovska organizacija, v svrho tozadevnega dogovora se najvljudneje vabijo vsi interesenti cele banovine na sestanek, ki se vrši 11. t m. ob 9. uri dopoldne v vrtnem paviljonu restavracije pri >Levu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, ob lačno in nestanovitno vreme, kakor je bilo skoraj po vseh krajih naše države tudi včeraj. Vročina postaja neznosna. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Zagrebu 34.7, v Skop-lju 34.2, v Sarajevu 33.8, v Beogradu 33.2, v Splitu 32.4, v Ljubljani 30.2, v Mariboru 27.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 745.6 mm, temperatura je znašala 19.6. — Bogat ribolov v Dalmaciji, iz Splita poročajo o izredno bogatem ribolovu v Dalmaciji. Včeraj so pripeljali na trg v Split okrog 40 atotov rib. ki so jih prav poceni prodajali, 26 stotov so pa odposlali v notranjost države. Ribiči iz Komiže so nalovili okrog 100 stotov sardelic, bogat je bil pa tudi ribolov v Trogiru, v okolici Splita ter otokov Visa in Bi ševa. — Ogrožena va«. \z Sremske Mitrovlce poročajo, da so pričeli te dni gradili na cesti Gunja—Mitrovica velik obrežni nasip, da preprečijo stalne poplave Save v tem kraju. Iz tehničnih razlogov pa nasipa niso mogli graditi tako, da bi bila zavarovana tudi vas Rača. Va6 stoji namreč na malem polotoku- Petrova radin ska občina je prebivalcem ponudila drug svet, pogajanja so se -pa razbila, ker društvo za obrambo pred poplavami ni hotelo ničesar prispevati za preselitev vasi. Obrežni nasip so gradili tako, da leži Raca med nasipom in Savo in bo vas pr- prvi poplavi Save pod vodo. Prebivalstvo je seveda obupano. Ko ao gradili nasip, so skušali vaščani na razne načine onemogočiti gradnjo v projektirani smeri. Gradbeno podjetje je moralo poklicati na pomoč orožnike. — K filmu so hoteli. V noči od 6. na 7. je pobegnilo iz Dervonte v Bosni 6 dečkov in 4 dekMce. Ena deklica je doma na zrcalo napisala s kredo: >Zbogom, grem v Hollywod, ker sem rojena za filmsko umetnico!< Roditelji so o begu otrok obvestili policijo. V Bosanskem Brodu so družbo mladih pustolovcev prijeli in poslali nazaj v Dervento. Namesto filmske slave so bili deležni btrtrn. Iz Ljubljane Pri boleznih žolča in jeter, žVičnih kamenih. zlatici uravna naravna »Franz Josetova« irreneica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z >Franz Joeefo-vo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tesč želodec. -»Franz .T osel ova prenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Foto - sport zadovolji vsakogar 5 kamero, kupljeno pr; Pr. P. ZAJEC, optik Ljubljana. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L • Tovarna Jos. Refch sprejema mehki In škrobljeno perilo v nalleošo izvršitev Doslovno — Ko sva se seznanila, si mi dejal, da mi izpolniš tudi najmanjšo željo. — Najmanjšo že, toda ti imaš same Poleg tega bo obsegala jesenska velike. _!j TaJliwtv«no razburjenje na* voj. strelišču se opaža že nekaj tednov in nikdo ne ve, zakaj so drugače tako mirni Kurje* vaščani ter prebivalci Hradeckega vasi Dolenjske ceste, Barjani in Rudničani na. enkrat postali tako nagli in nervozni. Zla* sti proti večeru je vse živo na voj. stre* liscu, ker se kurjevaški in barjanski na* rod zbira k dolgotrajnim razpravam in zborovanjem, kakor bi se pripravljal na vojno proti Ljubljani. In se tudi priprav* lja na zmagoviti pohod, da Ljubljančanom pokaže, kaj Kurja vas zna in zmore. Sta* rina modruje, mlaoina si je pa zavihala rokave in dela, kakor bi šlo za življenje in smrt. Še celo bodoči nesmrtni naSi juna* ki, cvet mladine naše vojske, namreč go* jenci vojne akademije so prišli \ goreli fantje korajžni, vedo vse lepe Ljub* Ijančanke in kakor Amen v očenašu je go* rovo, da v nedeljo na vojaškem strelLšou na Dolenjski cesti premagajo tudi najtrdo* vratnejšo trdnjavo. V tem senčnem gaj« namreč nastopi četa nad 30 kakor rz bro* na vlitih gojencev vojne akademije s pre* krasnimi simboličnimi vajami s puškami, da 6e tudi najbolj hladni Ljubljančani ogre* jejo za sokolsko vzgojo naše civilne ki vojaške mladine. Četo vojnih akademikov vodi že s presenetljivo dovršenega nasrto« pa na slavi 40. polka znani podpor. Tiho* mir Djordjevič, ki se je zaklel, da prekoai vse dosedanje nastope v nedeljo pri javni telovadbi Sokola IV. —ilj Cestna dela. Te dni utrjujejo ter gladijo cestišče nove. Tobačne ulice ob tobačni tovarni. Cesta je tu nasuta nad meter visoko, ker je teren močvirnat in po* globtljen, zato tudi ne morejo ceste nasuti naenkrat, ker se mora nasip 6esesti in po* stopoma nasipa ti ter sproti utrjevati z va* 1 jar jem. Ce*»ta še ni dovolj nasuta in še ne bo tako kmalu uporabna za promet. — Te dni polagajo vodovodno cev v Oražno* vi ulici, jarek so pričeli kopati včeraj. Cev so priključili davi h glavni cevi na Tržaški cesti. —lj Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani opozarja tudi tem potom vse gg. člane na občni zbor, ki se bo vršil v sredo, dne 8. t. m. ob pol 19. uri v dvorani Trgovskega doma. Ta običajni zbor bo ze* lo važen, ker 6e bodo na njem ra2a>ravljala stanovska vprašanja in bo tudi gg. pomoč-nikom pojasnjena potreba obstoja pomoč* niškega zbora. Vabimo vse gg. pomočnike, da se tega občnega zbora udeleže v veli* kem številu, posebno vabljeni oni, ki si niso na jasnem, zakaj plačujejo doklado pomočniškemu zboru. — Odbor. —lj Sokol Vič poda v nedeljo 12. julija obračun svojega dela v teJovadnici z javno telovadbo, ki se vnši na vrtu gostilne »Pav* lič« na Glincath ob 4. uri papordne. Na* stopijo vsi telovadni oddelki na orodju in s prostimi vajami s spremljavo godbe Sokola I. iz Ljubljane. Po nastopu je pre* skrbljcno za običajno zabavo z godbo in plesom, v paviljonih pa za vse, kar po* trebujejo lačni in žejni. Za ljubljanske in okoliške goste tramvajska zveza, ki ima postajo poleg telovadisča. —lj Z naših cest in ulic. Celovška ce* sta od Zgornje Šiške do Št. Vida in še nekoliko naprej je popravljena, ali 6ikozi Šiško je tako razdrta kakor Tržaška cesta, ki zavzema prvo mesto med slabimi cesla* mi v ljubljanski okolici. Na Bolgarsko ulico, ki gre sporedno z Jenkovo uiico, vozijo gramoz in material od podrtin, da bodo cestišče primerno vzdignili. Kakor je vi* deti, ne bo tukaj takega klanca kakor v Jenkovi ulici. —lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času od 16. do 30. junija: nikelj, zapestna ura; 100 Din bankovec; denarnica, v njej 60 Din, legitimacija športnega kluba Ilirija na ime Babnik Vinko; zlata zapestna verižica; listnica, v njej 390 Din, slika in 100-kronaki avatr. bank. bel prtič; denarnica z vsebino nad 100 Din in vozni listeh Ljubljana—Velika Loka; svilena jopa z modrimi pikami; očala; avtotablica s svetilko in evid. št. 2-1986; rezervno avtoko-lo; omot belega papirja, v njem jermen za pletilne stroje; listnica s 100 Din; ročna torbica, v njej okoli 1000 Din in malenkosti; denarnica, v njej 1000 Din; zlat obesek s slikami; torbica, v njej okoli 100 Din, denarnica, razni ključi in več računov na ime Lajovic Mira; zavitek raznih tiskovin; srebrna tula ura s srebrno zapestnico; denarnica z okoli 300 Din; zlat ženski uhan v obliki cekina; listnica, v njej 3 slike in 1050 Din; ženska srebrna ura; denarnica, v njej listine, glaseče se na ime Koderman Andrej in 40 Din; za-stavljalni listek St. 193 z dne 3. I. 1931, glaseč se na ime Plevel Marija; hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 77137, glaseča se na ime Grabovec Ivan z vlogo Din 1116.77; 2 zastavi jalna listka, zlat prstan m fotoaparat; ročna torbica, v njej 2 nalivni peresi, robec In malenkosti; srebrni ženska zapestna ura z verižico in zlata zapestnica. —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v času o4 dne 16. do dne 30. junija: siv aov moški klobuk, zlata damska ovratna verižica, 7 gramofonskih plošč, zelena papiga, zlat prstan z briljantom, žepni nož in 6 ključev, mal kanarček, cigaretna doza, 20 Din, srebrn rožni venec, rezervno avtokolo, zlata zapestnica, 100 Din bankovec In z rože vi no obrobljeni naočniki. — V železr niških vozovih so ne našli tile predmeti: 6 dežnikov, 3 palice, 3 čepice, damski klobuk. 3 klobuki, slamnik, bel otroški klobuk, par platnenih ženskih čevljev, damska jopa, 4 gramofonske plošče, kolesna sesalka, steklenica medu, živ piščanec, nakupovalna knjižica, fotoaparat, nemška knjiga, čutara, nogometna žoga, ftepna ura z verižico, srajca in brisača, ženska srajca, par copat, knjiga >Miaalle Romanum«, par otroških čevljev in aktovka z brisačo in krtačo. —lj Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se bo vršila prihodnja pomagalska preizkušnja koncem meseca julija. Tozadevne prijave se sprejemajo najkasneje do 20. t m. v zadružni pisarni Hrenova uL 4. Načelstvo. —lj X. redni občni »bor >Soče< z običajnim dnevnim redom se vrši v soboto 11. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu pri >Levu*. Vabljeni samo člani .društva. —lj Za dijaško kuhinjo »Domovin*^ darujeta Ivan in Milan Babšek mesto cvetja na grob pok. Ludovika VVohinza Din 100.—. Nečakinja ubila strica V nedeljo so našli na Srebrnjaku pri Zagrebu umorje nega bogatega veleposestnika Repovečkega V nedeljo zjutraj so našli na Srebrnjaku pri Zagrebu umorjenega veleposestnika Antona Repovečkega. Imel je vso razbito lobanjo, na vratu so se pa poznali sledovi davljenja. Zagrebška policija je začela takoj poizvedovati za zločincem in posrečilo se ji je že čez dva dni zločin pojasniti. V zvezi z umorom sta bila takoj po zločinu aretirana sorodnika Repovečkega, zakonca Cilka in Andrej Turk, stanujoča v isti hiši. Izkazalo se je, da je policija na pravi poti in da je prijela prava zločinca. Ozadje zločina Cilka Turkova je nečakinja pokojnega Repovečkega. V maju je na stričevo prigovarjanje prolala posestvo v Zaboku, mož je tam tudi pustil dobro službo in zakonca sta se s tremi otroci preselila na Srebrnjak k Repovečkemu. Veleposestnik jima je obljubil, da ju bo preživljal, Češ, da ima dovolj denarja. Upravljala naj M mu posestvo, ki bi ga po njegovi smrti prevzela. Toda Repovečki obljube ni držal. Nekaj časa so vsi trije živeli v slogi, ko se je pa začel Repovečki ozirati po nekem brhkem dekletu in se hotel baje poročiti, so nastali za Turkove slabi časi. Prepiri so bili na dnevnem redu, Repovečki je zakoncema večkrat zagrozil, da ju požene Iz hiše. Turkova sta obupala in si nista znala pomagati. V strahu za usodo svojih otro-čičev sta sklenila potrpeti in mirno sta prenašala vsa očitanja Repovečkega. Upala sta, da si bo starec vendar premislil in da ju ne bo odgnal od hiše. Ko pa sta videla, da je začel dovažati gradbeni materijal na sosedno parcelo, kjer je hotel graditi vilo za svojo bodočo ženo, sta spoznala, da je njuno upan-je zaman. Toda stričeve hiše pod nobenim pogojem nista hotela zapustiti. Ko ju je pa v soboto starec zopet zapodil od hiše, je prenapeta struna počila. Hitite, ker samo še danes poje Vaš ljubljenec WILLY FORST 11 in z njim vred najboljši umetniki S Oskar Karlweiss: Ernst Verebes, Fee Malten v nepozabni filmski opereti opojnih melodij Tango ljubezni Popevke: »Maskota«, ^bajka o sreči« itd. Godba: ROBERT STOLZ Kot dopolnilo nova Miky miška I Mačja zvestoba Nič posebnega ni pri naših prometnih sredstvih, če se človek preseli nekaj tisoč kilometrov iz svojega domačega kraja. Pač pa je taka selitev usodna za živali, kakor je mačka. Gre za izredno izkušeno staro mačko na par-niku, ki je vss nezgode niso mogle spraviti iz ravnotežja, temveč je našla navzlic veliki daljavi pot nazaj v svoj dom. Parnik »City of Canterbury« je imel krasno mačko, ki je pridno lovila in pokonča vala miši na njem. Nekega dne sa je.parnik ustavil v natalskem pristanišču, da bi naložil premoga. Istočasno je pa odplul iz pristanišča parnik »Armadale »Castle«. Komad je drugi parnik odplul, so pogrešili na prvem parnoiku mačko. Začeli so jo iskati in kmalu se je izkazalo, da jo je videl neki mornar blizu parnrka »Castle«. Mačko so torej smatrali za izgubljeno. Toda motili so se, ker niso računali z mačjo zvestobo. Cez nekaj mesecev je pristal parnik »Gity« v Kapstadtu. V smeri od Duba-na je pa priplul v pristanišče parnik »Castle« m se zasidral dobra dva kilometra od prvega parnika. In kmalu je posadka prvega parnika z daljnogledom opazila, kako plava nekaj od parnika »Castle« in se previdno izogiblje vsem oviram. Spoznali so glava pogrešane mačke. Narajmi nagon je mački povedal, da se je njen parnik ustavil v pristanišču. Posadka je. zveste mačko z veseljem sprejela. Čim }e zlezla na krov, jo je ubrala naravnost v kuhinjo, kjer je bila dobro pogoščena. Priznanje Policija se je kmalu prepričala, ua ria Repovečkega umorila zakonca Turk. Turk je pTii zaslišanju iajavil, rta se je vrnil t nedeljo ob 11. zvečer Iz Zaboka na Srebrnjak. Stopil je v stričevo sobo — K> ><>-večki je baje zahteval, da je spal pri ojejn on ali pa nečakinja — in sagleda] suka na postelji. Misli jc, da spi in se ni dII zanj. Ko se je pa zjutraj zbudil, je prese* nečen opazil, da leil stric oblečen na postelji. To se mu je zrtelo Budno, stopil Je bliže in prestrašen opazil, da je stric vos krvav po obrazu In da se ne gane. Planil Je t ženino sobo in klical Cilko, del, d« ,Je stric mrtev. Prepričana, da je postal stric žrtev zlooina. sta takoj obvestila sosede, potem pa še policijo. Žena je izpovedala, da vso noč ni spala in rta ni ničesar slišala. Policija pa jima ni verjela. Zdravniška preiskava je dognala, rta je bil Repovečki umorjen v noči med 3. In 4. uro. Turk je pa zatrjeval, da je prišel ob 11. sveoar domov in da je celo spal v strnv. sobi. Isključeno je, da bi bU Kepovečki ponoči paden in da bi Turk ničesar ue slišal. L'o dolgem obotavljanju sta zakonca končno skesano priznala stričev umor. Turk je povedal, da je prišel ob 11. zvečer domov, Repovečki Je pa začel kričati nanj ter je njega In ženo podil is hiše. Ker je Repovečki Turka brcnil, je žena v jezi pograbila kladivo in oplazila strica po glav L Starec je padel in ee hitro pobral, Turk ga js začel daviti dra žena ga je že parkrat udarila po glavi. Končno je stnic ob U žal mrtev. Truplo sta položila na postoljo in ustavila stensko uro. Zjutraj sta obvestila sosede. Policija je po pcoiskavi zakonca Tunk izročila sodišču, njune otroke je pa začasno sprejel odsek za za&čito mladine v Zagrebu. „Duhovi - in denar Kdo bi se čudil, da hrepenimo na tem svetu tafko po dtmarju, ko ga človek nujno potrebuje celo na onem svetu. V Parizu imajo hotelirja, rodom Nemca, ki je dobil te dni iz Tangera pismo, naj pošlje tja 300 mark, ki jih nujno potrebuje duh njegovega pokojnega očeta na onem svetu. Na koncu pisma je bilo pripisalo, naj se nikar ne igra z duhovi, sicer mu bo predla slaba. Pomnite, je bik) rečeno v pismu, kako se je neki spiritist obotavljal izpolniti podobno željo in kako je kmalu nato v strašnih mukah umrl. Hotelirja ni nič kaj mikalo umreti v strašnih mukah, pa tudi denarja ni hotel poslali v Tanger. In tako je izročil zadevo policiji, ki je morala napeti vse sile, da je dognala, kako hi kaj je z duhom, hrepenečim po tujem denarju. Najprej se je izkazalo, da pripada poštni nabiralnik, naveden v pismu, banki, ki naj bi sprejela denar in ga izročila neki tvrdki. Pa tudi dotična tvrdka še ni bila končna postaja, kajti njen šef je sin nekega berlinskega industrijca in ta naj bi izročil denar nekemu plesalcu, kateremu je zopet pomagal neki Mad/ar. Pismo je bilo pisano v Berlinu in poslano v Tanger. Tam se je nabralo več pisem, kajti dotični duh ni sam hrepenel po denarju. In neka tvrdka je vsa pisma razposlala na poedine naslove. Začel je prihajati denar in sprejemala ga je banka, ki seveda ni slutila, da dobiva denar za pokojnike. Zdaj si bodo morah duhovi pomagati brez denarja, kajti vsi njihovi posredovalci so pod ključem. Iz Celja —c Obrtno društvo v Celju je imelo v ponedeljek o. t. m. ob 21. svoj izreden obeni zbor, na katerem je bil g. Vinko Bukovec, predciuinik Obrtnega društva in okoliški podžuipan, v priznanje svojih gA« sk*«i za Obrtno društvo m Obrtni dotrn v Ce.lj:u s-ogla&no izvoljem za dnrštvernega častnega člana. Čestitamo! —c Pobiranje kanalskih pristojbin, obs cinikih cestnih doklad in davnine na v©* selice za leto 1931. Mestno načelstvo v Cea Iju razglaša: Miniirtrstvo financ je s svojim odlokom od 8. IV. 1931. br. 16.694 dovo* lilo, da &me mestna občina celjska pobirati v upravnem letu 1931. kanalske pristojbi* ne, občinske cestne doklade in davščino na veselice ▼ isti višini in po istih določilih kakor v letu 1930. —c Celj&ki občinski svet bo imel drevi ob 20. izredno javno sejo v sejni dvorani na mestnem magistratu. Na dnevnem redu je predvsem oddaja shiž$> pri prcdsrtojni* štvu mestne policije. Aritmetična sredina. — Ko so me v uradu vprašali, koliko s-em stara, prav zares nisem vedela, ali jih imam 24 ali 25. — No, in kaj si odgovorila? — Osemnajst; Noge in moda. V trgovine pride gospod kupit čevlje. Par za parom pomerja, pa mu niso nobeni prav, — Potrebujem nekoliko širše tu v členkih, — pravi prodajalcu. — Oprostite gospod, šJrši se letos ne nosijo. Nosili so se lani, pa so prišli iz mode. — Obžalujem, toda jaz imam še lanske noge, — pravi gospod m odide. Stran 4 »SLOVENSKI NASO D*, da« 8. julija 1351 Stev. 151 Grey: 65, Skrivnostni jezdec Seveda se niso pogovarjali posebno glasno ki Gohunbkia je morala napeto poslušati, če je hotela kaj ujeti. Tu pa tam je pa te prestregla razločno besedo in videla je tudi srdite kretnje tako, da si je lahko vsaj približno mislila, kaj pomeni to srečanje in prepir med jezdeci. En Jackov spremljevalec se je branil jahati naprej. Njegove zahteve so se nanašale na »večje število žrvhie«. Zatrjeval je, da tako baraškega deleža pod nobenim pogojem ne sprejme«. Jezil se je tudd na Jacka, ker je bil »tako neumen in nspreviden, da ni zabrisal za seboj vseh sledov«. Jack je govoril malo, pa še tisto tako tiho, da ga je bilo zelo težko razumeti. Njegovo vedenje je bilo hladno, da celo predrzno. Hotel je pa imeti denar. Mož z brazgotino se je pisal Smith. Iz njegovih živahnih kretenj in besed je Cohimbina posnela, da »ne da denarja« in da zahteva »večjo čredo«. Zahtevanega denarja torej ni hotel dati Jacku, dokler mu ne obljubi, da mu preskrbi več živine. Jack je zaklel in izjavil, da »to nikakor mljeia. Moja krivda je, moda krivda! Vse nas uniči, če ne popravim svoje krivde... Da, poročim se z njim! Hočem mu dati upanje, da ga ljubim! Mrtvaško bled jo je Wilson gledal in oči so se mu divje iskrile. — Ne razumem te, Collie. Pojasni mi, za božjo voljo, zakaj hočeš svojo ljubezen onečastiti m upropastiti me — temu podležu, temu tatu na ljubo? Columbina je odskočila od lovca in planila k VVTilsonu, kakor bi ga hotela objeti, naenkrat se je pa ustavila in obstala pred njim. — Ker ga bo oče sicer ubil! — je vzkliknila. — Saj sama ne veš, kaj govoriš! — je vzkliknil Moore na ves glas. — Stari bo tulil m rohnel, toda sina se ne bo dotaknil. VVade je nestrpno zamahnil z roko. — Collie ima prav, — je dejal: osorno. Nevarno. — Rad bi si začel barvati lase m brke, ker so mi začele siveti. Kaj mislite, ali ni to nevarno? - ~ — Pa še kako! Tudi moj stric si jih je začel barvati, pa se je že čez 4 mesece oženil z vdovo, ki je imela Štiri otroke. če bi bila se enkrat mlada Zel|c lat načrti pisateljice Elinor Glynove za drugo življenje Znana pisateljica Ehoor Gly« nova, čije dela «o priljubljena zlasti v ženskam svetu, je od« govoril« na vprašanje, kaj bi počela Se bi bila Se enkrat mla« da, tak>le: Vprašujete me, kaj bi počela, če b: bila še enkrat mlada Saj tudi bom. kajti živela sem že večkrat; včasih se mi zdi, da sem stara že milijon let. Najvažnejša so leta pred 30. letom. Presledek med trenutkom, ko človek zapusti šolo in onim, ko dopolni 30. leto, je doba, v kateri mora človek osredotočiti vse svoje sile. Če bi se torej mogla znova roditi, bi se ves ta čas pridno učila. Da bi dosegla v življenju čim več uspehov, bi se rada seznanila v tej dobi z nekom, ki bi me poučil o živ-Ijenski filozofiji tako, da bi dobro poznala življenje, še preden bi mi bilo 21 let. Do "tega časa bi izrabila vsak trenutek, da bi se marljivo učila in izpopolnila v vsem, kar sem v prvem življenju zamudila a4i prezrla. Vsakega človeka čaka namreč v življenju mnogo nalog in če jrh hoče zadovoljivo rešiti, mora biti za življenje dobro podkovan. Zlasti nečesa bi se rada naučila, če bi bila še enkrat mlada. V mislih imam metodičnost. Zdaj namreč nisem metodična. Moja pisalna moža je vedno pokrita s kupi papirja m napeti moram vse sile, če hočem napraviti na nji red. Zato bi se rada takoj v mladih letih naučila instinktivne metode, ki je nujno potrebna, če hoče človek doseči v življenju uspeh. Drugo, česar bi se rada naučila že v zgodnji mladosti, je absolutna resnica v zakonih vzrokov in posledic. To je zelo važen činitelj pri vzgoji otrok m roditelji bi morah' paziti, da bi bili otroci o tem dobro poučeni. Rada bi se tudi naučila pravočasno in pravilno oceniti vsako stvar, kajti za vse moramo v življenju plačata. Ni važno, po čem človek zahrepeni, vse na svetu ima svojo vrednost, vse je treba plačati. Če bi človek poznal že vnaprej vrednost te ali one reči, bi si prihranil v živjjeraju mnogo razočaranja ki trpljenja. Ce bi namreč že vnaprej vedeli, da tega ali onega ne moremo plačati, bi se marsičemu odrekli, seveda če bi bih* pametni. Mladina pa ni pametna in zato pogosto sploh ne računa. Tega' bi se hotela odvaditi, če bi bila še enkrat mlada. Ce govorim z mladimi gospodi o uspehu v življenju, jih vedno opozarjam, da je vsak človek na višku s 30 leti. Opozarjam jih tudi, da morajo trdo delati, če-fci hočejo ustvariti eksistenco, kajti kdor do 30. leta lenuhari, bo v življenju slabo odrezal, m kar svetujem mladim gospodom, bi priporočala tudi sebi, če bi bila še enkrat mlada; Dejala -bi si: »Ves čas svojih študij moraš imeti točno določeni cilj pred seboj in ves čas moraš videti v duhu karijero, ki si si jo izbrala. Osredotoči vse svoje prizadevanje na dosego tega cilja in nikoli ga ne izpusti iz misli. Prizadevaj si doseči svoj cilj čun prej.« Hotela bi biti največja slikarka, kar jih je kdaj živelo, in vse moje študije bi šle za tem, da dosežem ta cilj pred 30. letom. Po 30. letu bi moral imati vsak človek možnost porabiti vsaj tri mesece v letu za potovanja, da se njegovo obzorje razširi in da bi mogel videti vsaj glavne lepote sveta. To naj bi bila nagrada za trdo delo do 30. leta. Ce bi bila še enkrat mlada, bi hotela znati in vedeti že pred 21. letom najmanj toli-, ko, kolikor znam in vem zdaj. V prvi vrsti bi si pa želela miru. Prave sreče človek v življenju nikoli ne najde. Ce si pa prizadeva osrečiti druge, najde notranji mir in zadovoljstvo, kar je najdražje na svetu. In s tem mirom bi dosegla duševno ravnovesje že v mladosti. Končno bi si prizadevala misliti o ljudeh samo dobro. Ce sovražimo ljudi, si nakopljemo sovraštvo in tako si zagrenimo življenje namesto, da bi si ga lajšali in slajsali. Ne sodi, da ne boš sojen, to je zlato pravilo, ki bi ga moral imeti pred očmi vsak človek in vse življenje. čudo moderne tehnike Razkošno novo poslopje edinstvene vrste je dobila Nizza. Arhitekta Laibbe in Nenot sta zgradila na križišču bul-varjev Gambetta in Tzarewich 6 nadstropno palačo »Palladium«. V palači je 400 enosobnih in večsobnih stanovanj in vsak najemnik je deležen vseh ugodnosti in najnovejših pridobitev moderne tehnike. Ne gre samo za solnce in zrak, ki ga imajo stanovalci te palače v izobilju, temveč tudi za vse pridobitve moderne stanovanjske kulture. Stene so dvojne in vmesni prostor je napolnjen z izolačno tvarino, ki kljubuje vlagi ki ropotu. Iz vsakega nadstropja so napeljane posebne cevi za kuhinjske odpadke, najemniki imajo na razpolago sedem dvigal, poleg tega pa še več dvigal za blago in služinčad. V kuhinjah in kopalnicah ima voda stalno 70 stopinj, prhe imajo celo sobe za služinčad. Vsaka kuhinja se ohlaja s pomočjo hla-dotvornih kompresorjev, centralna kurjava se vrši avtomatično brez dima m brez kakšrnegakoli smradu. Vsako stanovanje ima seveda plin, elektriko ki telefon. Vsak najemnik kna na razpolago teraso ali balkon, lepo kopalnico, pa tudi oblačilnico, sobo za služinčad itd. V vsakem nadstropja lahko stanuje 25 najemnikov, bodisi v enosobnem stanovanju s kopalnico in predsobo ali pa v stanovanju s 3 ali 4 sobami z vsemi pritiklinami. V palači je 30 raznih tipov stanovanj. Na strehi palače je zgrajena razkošna vila z bel vede rom in vrtići, h katerim vodita dve dvigali. Vila hna poleg kuhinje in pritiklin pet stanovanj. V pritličnih prostorih palače je 8 trgovino in 14 garaž. Tu so tudi sobe za šoferje in rezervno služinčad. —■ Za palačo je velik vrt. Stanovanja se ne oddajajo v najem, temveč prodajajo in sicer od 38 do 363.000 frankov, vila je pa cenjena na 600.000 frankov. Tretjino kupne cene je treba položiti takoj, dve tretjini pa v poljubnih obrokih. Palača je bila zgrajena šele nedavno, vendar je pa veČina stanovanj že prodana in originalno podjetje vzbuja splošno zanimanje. Pijane ribe knoam je narava dodelila vodo. kakor pticam zrak, in vse druge tekočine, posebno alkoholne, vplivajo na nje po-gubonosno. O tem priča primer iz ameriškega mesta Beaufona v južni Ka-rolitni. Strogi sodnik je zaplenil tam 10 tisoč steklenic priljubljenega toda prepovedanega žganja, in odredil, naj ga izlijejo v reko. Nekdo se je pa vendar napil prepovedane kapljice. Ko so namreč ribiči drugo jutro vrgli trnke v kalne valove reke, so kar ostrmeli. Ribe, ki se sicer trnkov previdno iz odbijejo, so kar planile nanje. Nepričakovana sreča poklicnih ribičev je privabila mnogo ljubiteljev ribolova. Ko so ljudje videli, kako navdušeno hlastajo ribe po trnkih, so se spomnili, da je šlo v reko 10.000 steklenic žganja in spoznali so, da so ribe pijane. In našel se je hudomušni novinar, ki je trdil, da je moral sam strogi sodnik priznati, da pijane ribe posebno dobro teknejo. Prvi vatikanski jetnik Ko je bila po sporazumu italijanske vlade z Vatikanom obnovljena cerkvena država, je dobila nova država seveda tudi kazensko pravo nad svojimi državljani. Zgodovinska »slava« biti prvi jetnik vatikanske države je pripadla nekemu obrtniku, ki je zakrivil manjši prestopek m je bil obsojen na 6 tednov zapora. Pa niti te kazni mu na bik) treba odsedeti, ker ga je papež po-milostiL Zanimivo je, kako je preživel prvi vatikanski jetnik v zaporu tiste dni, ko je pričakoval papeževega odloka o pomilostitvi. Bivanje v zaporu je bilo bolj idilično, kakor pravo jetniško. Samo čez noč so ga zapirali v sobico orožni-ške straže, čez dan se je pa izprehajal po dvorišču, kjer se je zabaval z orožniki ali pa igral z njimi karte. Prvemu vatikanskemu jetniku se torej ni godilo slabo. Slabše se bo najbrž godalo onim jetnikom, ki pridejo v vatikansko jet-nišnico, katere pa še ndso zgradili. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« (Prvovrstna prava „•frztler" Gol c fesa izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerzoerke" iz Frankfurta in tt (Prvovrstna fcolesa dohite motno pri tvrditi &OS* (PctelntCp £*fuhtfattap Šcow ;*? ona C«ftff I soof of»ttt£ tt aoecfottt h iororett so Slovenijo Speci jelni entel oblek in volan francoski sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) »BREDA« žepni robci ~»m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. „Geco" patrone z nemškim »Rothweilskim« smodnikom in nove vrste lovske patrone znamke »B«. napolnje* z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, trn* vedno v zalogi F. K. KAJSER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. a Odrasli in otroci opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čiščenje m osvežitev krvi s Fh GOLOM. FIGO L se dobiva po vseh lekarnah po pošti pa razpošilja izdelovalec: Apoteka Dr. Semelić, Dubrovnik 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245. 1 steklenica 40 Din. > mM ali €>g1asi< Vsaka beseda SO pat. Plača m lahko tsuti 9 anarnkah. ta odgovor znamko! - Na rproianjo brez m odGovtirlamn - Najmanja! o&o* ©1» Prometni zavod za premog tL d. Ljubljana prodaja po najugodnejših conah debelo ikHnafl ta ta JUH PROMETNI ZAVOD KA 1 i i ,1 i Mm I m piRjSKj PREMOG D. D. it lftVL TRGOVINO S PAPIRJEM Šolskimi potrebščinami in trafiko, na najprometnejši točki Hice v Zagrebu, takoj prodam resnemu kupcu samo proti gotovini. V zalogi za približno 250.000 Din blaga. Pojasnila daje S. Kunic, Zagreb, Hica 82. 2025 VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje sa takoj ali aa avgust. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. Stanovanje 1—2 sob, kuhinje in pritiklin v mesta išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen plačnik«. 2022 MORSKE RIBE Danes fine sardele in skomini na razne načine. Izbira drugih jedil. Najfinejša vina, pivo v vrčkih. Lepo urejen vrt. OPERNA KLET, LJUBLJANA, GledaliSka nI. 2 GOSTILNO selo dobro idočo poleti in posilni,, obstoječo iz 3 lokalov, 2 za stanovanje in 1 za gostilno, 2 velikih vrtov za goste, hleva, šupe in dvorišča za vozove, steklene verande, prt Savskem mostu, velike kleti pod hišo, prodam s takojšnjim prevzemom za Din. 130.000.— Gostilna Savski Mlin v Zagrebu, preko mosta. — Franc Cvek. 2024 Modroce predeluje In očisti zimo praha aa specijalnem stro jo samo Rudolf - LJUBLJANA, Marijin trg 2 25/L BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO44 LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—34 SLUŽBO ISCE za svojo trg. pomočnico začetnico, ki je pridna in poštena, večja tvrdka, ker je ne rabi. Gre najrajši na deželo bivše štajerske v večjo trgovino z meš. blagom. Ponudbe ca upravo »Slov. naroda« pod »Plača postranska stvar«. V BOJU PROTI JETIKI dr. Iv. ftlttiM Hndski In VeHko đelo, U o le neobhodno potrebna knjiga a tko: P roti tuberkulozni dispenzar v - Mgiienake borbe proti letiki kot knlnf bolezni* 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuj Tiskovne zadruge v Lfablfani, Selenburgova IZVRSTJJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTTPIJR KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN LN FTNEJSI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISHi, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE JUGOGRAFIKA Ig i m §§8 m m m M in m m gre LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP ŠT. 23 ^ Urejuje Josip ZnponHe — Za »Navodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo m Oton Caristof. — Vsi v Izbijam.