Ufi*?< četrtek ta »eil* • pošUino vred k 11 * »ariSoru s pošilia-ajrm na dom za celo loi t« 13 D, pol leta IG D, »•trt leta 8 D. Izven Ju-■ go«la vije 56 D. Naročala« »e pošlje na uprav-EtiilT« »Slov. Gospodar- En v Mariboru, Koroš-* cesta 5. List se dojilja do odpovedi. Rartčnina se plačuje ▼ aajrej. — Telefon iatar-uvban št 113. Uredništvo je v Harilw rn, Koroška cesta 4L K. Rokopisi se ne vraiaj® Upravništvo sprejema naročnino, inserate I* reklamacije. Cene inseratom p« izgovoru. Za večkrat«* oglase primeren popMt. Nezaprte reklamacije»« poštnine proste. Čekovni račun poštnef» urada Ljubljana 18.MC Telefon interurb. SLIH Posum^na StovODtafi t-50 i^oSfcndbsts» ptckC«UM* ▼ gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 7. itoilka. MARIBOR, dne 18. februarja 1926. 60. letnik. Naš voditelj o zahtevah Slovenije in o sporazumu. V narodni skupščini obravnavajo sedaj državni proračun. Pri razpravi o proračunu je nastopil 8. t. m. kot glavni govornik naš voditelj dr. Anton Korošec, ki jw izvajal v glavnem tole: Stališče naših poslaneev napram davčni preobremenitvi Slovenije. Jugoslovanski klub je predložil narodni skupščini «bširno in stvarno mišljenje o proračunu. V njem z gospodarskih in finančnih vidikov ocenjuje letošnji proračun. Iz te ocene lahko vsakdo povzame, da je Slovenija z davki preobremenjena, da so proračunana bremena prekomerna, da se davki iztirjujejo neusmiljeno, lahko rečemo, več kakor preostro in da je Slovenija v gospodarskem pogledu zanemarjena in zapostavljena. Jugoslovanski klub je zadnjič v četrtek pozival narodno skupščino in celokupno javnost v državi, da naj «e zmanjšajo bremena in da naj se neusmiljena davčna praksa omili, pa ni našel niti najmanjšega odmeva. Vi «este, kakšen je bil uspeh: Mi nismo našli odmeva niti oa drugi strani. V čl. 116. naše ustave je rečeno, da morajo biti bremena razdeljena v enaki meri na vse dele «faiave in da naj se davki plačujejo samo po davčni «toči. Ker pa to ustavno določilo za Slovenijo ne velja, mora slovensko ljudstvo samo razmišljati o tem, da «rganizira na učinkovit način odpor proti takemu pre-©bremenjevanju in takemu iztirjevanju davkov, kakor-inemu je sedaj izpostavljeno. Za povzdigo slovenske indnstrije in odpravo brezposelnosti. Država ima dolžnost, da pomaga narodu v vseh njegovih težkočah. Ni pa njena naloga, da narode uni-«fuje, ki žive v njej. Slovenija je izmed vseh pokrajin, Id jih šteje naša država, najbolj industrijalna. V Sloveniji je 63% kmetskega prebivalstva, povečini malih Scmetov, ostali so pa delavci in pripadniki drugih svobodnih poklicev. Vzroki, da je Slovenija tako industri- j alna, so ti-le: prirodno bogastvo naše dežele, njena prometna sredstva in pa usposobljenost naših delavcev. Industrija je v naši deželi po vojni razmeroma le- j po razvita in pričakovati bi bilo, da država, v katero «mo po preobratu vstopili, to industrijo podpre, doživeli «no pa nasprotno. Vsa industrijska politika ministrstva trgovine in industrije gre za tem, da ubije vsako večjo industrijo v Sloveniji, še manj pa da dovoli, da bi se ustanovila kaka nova industrija. Vsa naša zemlja pa je iežka in neplodovita. Zato pa naš narod dobiva svoj ikruh v veliki meri v industriji. Pravijo nam, da delajo tako radi tega, ker to zahtevajo koristi državne obrambe. Koristi državne obrambe bi mogle torej narekovati, da uničimo ves narod, da uničimo vse gozdove, vse železnice, vse ceste, kajti priznati morate, da se mora sovražnik prav tako okoristiti a našimi šumami in rudami, kakor se more z našo industrijo. Čudna je ta »narodna obramba«, ki že v naprej prepušča sovražniku vse narodno bogastvo v obmejnih pokrajinah. Industrija v vsaki deželi se razvija po zakonu umnega gospodarstva. Pri nas pa bi se morala industrija razvijati po nazorih nezrelega in nedoraslega militarizma in kakor za nalašč je postavljen za najvišjega poveljnika v Sloveniji oni, ki se je izpostavil kot največji sovražnik slovenskega napredka. Zato bi se morala industrija povsod1 pospeševati, naj si bo v sredini ali na mejah države. Saj morate priznati, da je naša železniška industrija mala kovačnica v primeri z železniško industrijo Nemčije in Francije. Oni pa, ki velike industrije niso nikdar videli, pač pa si ogledali našo malo industrijo, so mislili takoj, da je naša industrija Krupp in Škoda, katere bi se v strahoviti meri lahko poslužili naši sovražniki, če bi prišli v deželo. Radi te industrijske politike imamo v naši državi nad 30.000 brezposelnih, v katero število poljedelski delavci niso niti všteti. Vi veste, da imamo v Sloveniji takoimenovane sezonske delavce, ki so pozimi doma, poleti pa hodijo na delo v Bosno, Vojvodino in na Hrvatsko, lani pa so šli celo v Nemčijo. Lahko si mislite, kako navdušeni morajo biti ti delavci za tako državno politiko, ki jim ne daje kruha, ampak morajo gladovati in od gladu umirati. Za obrambo našega zadružništva. Naš klub v svojem posebnem mišljenju ni samo rekel, da je industrijska politika naše vlade proti slovenskemu narodu napačna, nego smo tudi dokazali, za-kaj propada tudi naš kmetski stan. Preštejte ekseku-cije lanskega leta v Sloveniji in dolgove, ki so bili vpisani v zemljiško knjigo! Številke so strašne. Eksekucij je bilo 48.000, dolgov pa vpisanih 50 do 60 milijonov. Vsaj eno pomoč in eno nado je imelo ljudstvo v Sloveniji; namreč svobodno zadružništvo, ki si ga je ustvarilo v desetletja trajajoči borbi z oderuhi in bankirji, ki so organizirani nastopali proti ljudstvu. Nihče ni mogel preprečiti ustvarjanja tega svobodnega gospodarstva, niti oderuhi s spletkami, niti banke s Svojo finančno močjo. Ali na žalost je prišla država sama in pričela uničevati ono, kar je bilo narodu ponos in opora tako v Sloveniji, kakor tudi na Hrvatskem in v Srbiji, to je svobodno narodno gospodarstvo. Država je s takozvanim zakonom o poljedelskih kreditih ustvarila državno zadružništvo. Državne zadruge niso pričele niti delovati, pa so že postavljeni krediti v proračun. A mi baš sedaj preživljamo težko gospodarsko krizo. Kmetijstvu bi bili poljedelski krediti sedaj bolj potrebni, kakor kedaj poprej. Toda vlada teh kreditov ne more in niti noče izplačati, ker mora preje urediti aparat drž. zadružništva, potem bodo šele začeli izplačevati kredite. Po mojem mišljenju državno zadružništvo, ki ga bo ustvaril zakon o poljedelskih kreditih, ne bo moglo niti najmanj koristiti našemu kmetu. Kmet se bo kmalu> prepričal, da se bo po teh zadrugah denar samo zapravljal in da bo močno oškodovan tisti, ki bo imel do teh državnih zadrug toliko zaupanja, da bo vanje nalagal svoje prihranke. Državna oblast s svojo politiko samo ruši to, kar je celokupen narod spoznal za dobro. Kadarkoli država prevzame v svoje roke kako gospodarsko panogo, jo v korenini uniči, ker narodno gospodarstvo prospeva samo v svobodi in zato je naloga vsake kulturne države, da odstranja vse, kar bi moglo škoditi tej svobodi in da pomaga svobodnemu razvoja gospodarstva v svobodnem narodu. Naprošen sem od glavnega Zadružnega saveza, dk pri tej priliki opozorim vlado in posebej predsednika» finančnega odbora, da Savez nestrpno pričakuje, da se končno že enkrat razpravlja o carinski tarifi. Lani so že naši kmetje težko pričakovali nove carinske tarife, ki bi mogle upostaviti zopet prinosljivost našega poljedelstva. Istotako sem bil naprošen, da opozorim vladno večino in posebno finančni odbor, da je zelo škodljivo za naše pošteno in solidno gospodarstvo, da menjajo carinske tarife brez priprav in znanja gospodarskih krogov. To večno menjanje škoduje sedaj tej, sedaj oni gospodarski panogi, v bistvu pa vsem, ker so med seboj zvezane in druga od druge odvisne. Zato je tako menjavanje na škodo celokupnemu gospodarstva Vsi gospodarski krogi prosijo in zahtevajo, da vlade ne ubijajo gospodarstva na tak brezglaven način. 0 vprašanju narodnega sporazuma. Dobro razumem tiste stranke, ki so za narodno edinstvo, ki pravijo, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Te stranke, ki so za narodno edinstvo, ne morejo biti za naroden sporazum. Lahko so za sporazum posameznih pokrajin, lahko so za sporazum pasivnih in< aktivnih krajev, za sporazum bolj ali manj obremenjenih krajev. Hrvati in Slovenci stojimo na stališču, da lLJf.§ ITJElI^o i»»« i«* Diunjl«. Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 18 »Kakor pripoveduješ, res kaže, da je bil napad ¡pripravljen.« »In še nečesa se spominjam. Pri koncertu me je neki človek opazoval. In prav tisti človek je bil tudi v «obi. Videl sem ga, izmuznil se je skozi vrata v tre-uutku, ko se je napad začel. Dobro se spominjam njegovega obraza! Napad je bil pripravljen, skrbno pripravljen! Prepričan sem, da je neznani opazovalec stal zunaj pred vrati in čakal na izid. Ko je videl, da njegovim ljudem slaba prede, je poklical stražo in ženska je dobila za ta «iučaj navodilo, naj laže in zoper mene priča. Kako pa bi bilo sicer mogoče, da je bila straža tako naglo pri roki in čemu bi sicer bila ženska lagala zoper mene? »Razumem! Napad je bil res pripravljen. Pa zakaj? Ali poznaš tistega človeka, ki te je opazoval?« »Ne. Ga še nikdar nisem videl.« »Čudno —! Ali imaš sovražnike —? Si koga raz-žalil? Si morebiti koga takole po džungelsko nekoliko pretrdo prijel?« »Nimam sovražnikov. Vsaj za nobenega ne vem. Po džungelsko, kakor praviš, pa tudi nikogar nisem premikastil Saj ni hflo prilike —! Pač! Canlerja sem p.'ecej brez poklonov posadil v avto in ga pognal s Porterjeve farme.« »Hm —!« Spet si je Arnot požvižgaval, gledal Trzana, premišljeval, nato pa rekel: »Mislil sem nanj že koj izpočetka. Dobro da si ga omenil! Povej, kaj pa je Canler rekel, ko si ga brez poklonov posadil v avto?« »Nič. Pač —! Spominjam se, da mi je s pestjo zagrozil. Seve se za to tistikrat nisem zmenil. Misliš da je napad Canlerjevo delo?« T>GIavo stavim da je! Kdo bi ti pa drug stregel po življenju? Saj sam praviš, da nimaš sovražnikov! Canler je tvoj sovražnik! Saj si mu Ino vzel! In Canler ima denar in dobre zveze v Parizu. Napad je Canlerjevo delo! Topot se jim je sicer ponesrečilo. Pa nikar ne misli, da je stvar pri kraju! Gotovo je obljubil tem ljudem visoko nagrado, če te spravijo s pota. Pričakuj zanesljivo, da te vkratkem spet napadejo. Izpremenili bodo načrt. S silo ne gre, poskusili bodo z zvijačo. In tej ne boš kos. Močen si za tucat drugih, pa preveč pošten si in premalo izkušen, da bi ušel njihovi pretka-nosti! Zato je najbolje, če —.« »Če se umaknem v džunglo!« »Pusti džunglo! Dovolj je, ¿e se umakneš iz Pariza in iz Francije, vobče. To se čisto ujema z mojimi načrti. Že dolgo iščem službo zate. Mislim da sem nekaj pripravnega našel. Morebiti že v par dneh odpoluješ. Dotedaj pa, prijatelj, se bos držal doma! In če poj-deš v mesto, le bom spremlja!. In previden moraš biti! Zavedaj se, da te opazujejo! Morebiti je že danes kdo lazil za teboj in sloni secLajle kje tod blizu ter čaka na tebe —.« Trzan se je nasmehnil. »To bo vsaj zanimivo in zabavno!« »Le počakaj, prijatelj! Zabave mislim dobiš kmalu tudi brez Canlerjevih ljudi in več nego si je morebiti želiš! Ne pozabi, da si dvignil roko zoper može postave! Tisto s policijo še ni pri kraju, četudi si jim za prvi trenutek ušel. Dobro poznam pariško policijo in povem ti, ne bodo pozabili, kako si kar štiri oborožene stražnike pometal v kot! Prej ali slej te bodo našli, dragi Trzan! In potem bodo divjega junaka iz džungle djali pod ključ in za debelo železno mrežo —! Kako ti bo to ugajalo, prijatelj Trzan?« »Nikdar ni bodo Trzana djali pod ključ in za železno mrežo!« je zagodrnjal Trzan. Iz njegovega glasu je donelo toliko pritajene grožnje, da je Arnot nehote pozorno pogledal prijatelja. Njegove ustnice so bile stisnjene, njegov sicer dobrodušne in prijazne oči nasršene, srdita odločnost'je legla na njegov obraz. V skrbeh je gledal Arnot Trzana. Dovolj ga je poznal in vedel je, da temu velikemu otroku divje svobodne džungle nobena postava ne pomeni nič, da priznava samo postavo svojih silnih mišic. Gorje tistemu; ki bi mu hotel vzeti svobodo, gorje pa potem tudi Trzanu —! In policija se bo oglasila —. Treba jo je bilo prehiteti, treba je bilo nekaj ukreniti, preden bi se Trzan utegnil z njo srečati —. »Mnogo se boš še moral učiti, Trzan!« mu je pravil resno. »Postavo moramo spoštovati, pa nam je prav ali ne! Le škodo in velike neprilike bi imel ti pa tudi tvoji prijatelji, če bi se ustavljal čuvarjem postave. Ubogati jih je treba pa nič ne pomaga! Ti pa si se zoper može postave hudo pregrešil! Seveda ne ¡2 hudobije, ampak iz ne\ednosti. In zatot upam da se bo dala stvar mirnim potom poravnati. Poceni užitek m Vas je: umivajte s e» »Etsa mili«! Ponnavaioj pravijo: FeEerjeva Elsa-mila so od vsega dobrega najboljel Ta mila idravja in lepote niso aamo toaletna mila prijetno dišeča in močno ee peneča, toaletna miia, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko prizkušene in dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistosti mkože. One store kožo mehko, nežno in kljubu-jočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa mil: Elsa Edijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa borakaovo milo, Elsa Hilo za britja, Elsa katrensko ali iaia-pon milo. Za poizikušnjo 5 kosov El3a mila že obenem a zavojnino in poštnino za 52 din. proti vnaprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 din. več (za poštnino). Naročila upraviti lekarnarju Eugen V. Felleru u Stuhici DonjoJ, Elsatrg 341, Hrvatska. smo Slovenci bistveno bližnji Srbom in Hrvatom, bližaj; anim in drugim, nismo pa isti. Mi nismo neprija-telji narodnega edinstva, ker narodno edinstvo, kakor ga vi hočete, ne obstoja. Tisti, ki pravijo, da obstoja, iz-sažajo svojo željo, ne izražajo pa dejstva. Oni govorijo aamo tisto, kar bi želeli, da bo, česar pa ni, ali kar nameravajo doseči. Če namreč obstoja narodno edinstvo Kot država, potem o tem ni treba več govoriti.^li Slovenci pa lahko s sigurnostjo trdimo, da se čutimo kot en narod, kot svoj lasten narod, kot narod, ki hoče ži-veti svoje lastno življenje. Vam Srbom je lahko govoriti o narodnem edinstvo. Mogoče bi tudi jaz tako govoril, ako bi bil Srb. Vi nimata ničesar zgubiti, ampak samo dobiti. Nam je težko, ki imamo narodno zgodovino, ki je, čeprav žalostna, vendar lepa, nam je težko, ki imamo narodno kulturo, lepo bogato književnost, mi s temi ne moremo soglašati. Ako bi narod čez noč sprejel drug jezik, bi prekinil obstoj svojega dela in ga ne bi mogel nadaljevati. Sigurno je„ da se narod ne more odvreči, kakor poleti odložimo zimsko obleko. Ako bi hoteli zavreči svojo kulturo, ali bi bilo to narodno edinstvo? Priznavamo, da smo najbližji, skoro isto, kakor vi, nismo pa popolnoma isto. Moramo vedeti, kaj hočete vi z narodnim edinstvom. Ako hočete, da se odrečemo svojemu jeziku, svoji posebnosti, potem tega nikdar ne sprejmemo in nikdar ne bomo mogli sprejeti. Ako mislite, da je narodno edinstvo nekaj drugega, potem recite, pa se bomo sporazumeli. Radi tega je tudi treba sporazuma, i radi jezika, i radi narodnega edinstva. V vladni stranki nimate nobenega človeka, s katerim bi se moglo resno in z uspehom govoriti o teh stvareh. Sedem let smo že skupaj in nikdar nas ni nihče vprašal, kaj je to narodno edinstvo, vi samo vedno ho-iete tlačiti Slovenijo. Ravno v Srbiji so najboljše priče, kako se mora ljubiti svoj jezik in kako je treba gledati na obstoj naroda. Nihče od narodov v naši državi ne razume borbe za Makedonijo, kakor jo razumemo mi, ksr vemo, da z vsakim človekom, ki ga je izgubila, izgublja kapljo krvi svojega srca, kapljo lavi svojega te-iesa. Ako ste vi tako nepopustljivi in ne marate izgubiti Makedonce v drug narod, ki je istotako bratski, potem dovolite, da se ogledamo na vas in da se borimo za nacionalno osamosvojitev, za svoje narodne pravice, za svoj narodni obstoj. Zahteve Slovencev. Mi se nismo nikdar sporazumevali. Naše največje zlo je, da ne moremo o svojih najresnejših stvareh resno govoriti, ker delajo te stvari toliko neprilik, Že to stališče, da smo Slovenci narod sam zase, nam daje pravico, da samostojno izjavljamo, kaj nam je v tem pogledu treba. Slovenski narod je dosedaj že večkrat Izpovedal svoje mišljenje. On hoče združeno Slovenijo, on hoče, da ima ta Slovenija veliko in široko samoupravo. Mi smo za svojo široko Slovenijo, ne zahtevamo pa od Srbov in Hrvatov niti enega groša. Istina, mi nismo bogati, mi smo siromašni. Vi ste bogati, vi ste bogati livad, njiv in polj, mi pa smo bogati planin in kamenja, ali poleg tega smo bogati na enem, bogati smo v marljivosti in varčevanju, zato nas ni skrb naše bodočnosti, ako nam daste široko samoupravo. A če smo bogati, nočemo biti bogati za vas, ampak zase. Danes pa moramo biti bogati za druge, zase siromašni. Široka samouprava Slovenije v tem pogledu ničesar ne stane. Vsekakor je to samo nestrplji-vost in pohlep po nadvladi ako nas še sedem let držite v kleščah in nam ne daste onega, do česar imamo kot narod pravico, ono, kar zahtevamo samo radi svojega obstoja. Zato mora priti do sporazuma. Nismo mi nestrplji- vi ampak mislimo, da uvidite, da imamo pravico, ako zahtevamo združeno Slovenijo, ker hočemo, da bomo skupaj, ker državi ne more biti vseeno, ali ima kulturno, napredno Slovenijo, ujedinjeno in svobodno, kot mejnik napram Italiji in Avstriji. Kako velika bo, je stvar sporazuma. Radi tega mi zahtevamo, da pride do narodnega sporazuma. Ako hočemo narodni sporazum, potem moramo najprej zrušiti centralizem. Ni vse vlada, program je višji. Ideja je višja. Radi tega moramo zrušiti centralizem, ker je država, kakor morate sami uvideti, pod to ustavo centralistična in srbska in ne srbska, hrvatska in slovenska. Glejte, danes je država tako urejena: Srbi vladajo, j Hrvati razgovarjajo, mi plačujemo, Nemci, Madžari in muslimani so pa na delu. Vlada je popolnoma srbska, zastopništva v ogromni večini srbska, generaliteta popolnoma srbska, centralna uprava do 98 odstotkov srbska, žandarmerija čez 60 odstotkov srbska in vsaki dan bolj srbska, carina 70 odstotkov srbska, državna finančna služba prav tako. Ako vidimo, da so posamezne panoge državne uprave od dne do dne bolj srbske, nam to ne gre zgolj na naše narodne živce, ampak tu gre tudi za naš kruh. Ko imamo toliko brezposelnih, ko morajo naši ljudje v Ameriko in kot sezonski delavci v vsemogoče tuje države, nam vsaj to dopustite, da moremo v lastni državi služiti. Razlika med državljani v naši državi. Radi tega razumem, da je Stjepan Radič razvil v Dalmaciji tak razmah in da ga je hudo zadelo, ko je videl, kako se rušijo hrvaške postojanke. Razumem ga, zakaj je tako zavedno hrvaško govoril. Ta centralistična ustava nas ni naučila, da smo bratje, ampak nas je naučila, da so pri nas državljani prvega in drugega reda. Mi Slovenci, in mislim, da tudi mnogo Hrvatov, se čutimo v tej državi kot državljani drugega reda. To politično zapostavljanje boli vsakogar, To zapostavljanje boli ves naš narod. Zaradi tega je tako nasproten centralistični ureditvi države. Radi tega niti slišati noče ničesar o vidovdanski ustavi, v kateri je centralizem na prvem mestu. Težak gospodarski položaj in centralistična ureditev države, to nas boli. Finančni minister bi moral vedeti, kakšne so razmere v Sloveniji. A on jih ne pozna. Če bi jih poznal, potem bi proti Sloveniji, drugače postopal. On se nam pa posmehuje in pravi: »Vi ste bogati.« Vi lahko pro-povedujete centralistično ureditev države, vi lahko pripovedujete našim ljudem o edinstvu. o bratstvu, o osvobojenju, o zedinjenju, toda, ako bo Slovenec pri tem izračunal, da mora vsak Slovenec p!ačati letno neposrednega davka 170 dinarjev, vsak Srb pa samo 60 dinarjev, potem si bo mislil: Vrag vzemi to edinstvo, to bratstvo, to osvobojenje in združenje in vse one fraze, ki mu jih prinašate. To je tista politika, ki pravi, da ne moremo biti ono, kar bi hoteli biti, ki dokazuje, dla današnja centralistična ureditev države pač ne more biti drugačna. Naš parlamentarizem je bolan. Da ne more ozdraviti, je kriv centralizem, on sam uničuje državo in njene narode. Ta centralizem je treba razrušiti, treba je dati narodom široke samouprave. Centralizem, to je temeljna napaka. Naše prepričanje je, da je treba to temeljito napako odpraviti; to pa jo po našem mišljenju v bodoče glavno vprašanje politike. To je glavno vprašanje naše notranje politike in se mora razčistiti in se bo razčistilo. Vprašanje je le, ali ga bomo razčistili z mirnim, prijateljskim, medsebojnim zaupnim in dobrohotnim razpravljanjem ali pa ga bomo razčistili v dobi nemirov in neredov, kar bo na škodo eni in drugi strani. Mi hočemo, da dobimo to dobo miru in sloge, mi smo za to, da gremo na revizijo ustave in da damo slovenskemu in hrvatskemu narodu to kar ona dva zahtevata. Šolske sestre v Mariboru. Od nekdaj se slavi na slovenskem ljudstvu lastnost, da je jako verno in katoliški Cerkvi udarno. Povsod po slovenski domovini imamo vidne znake te lepe lastnosti slo venskega naroda, cerkvice na gričih in dolinah, kapelice in križe na razpotjih, povsod te pozdravlja kak viden spomenik velike ljubezni ljudske duše do Boga. Najlepši dokazi naše bogoudanosti pa so naši samostani, pocebno red čč. šolskih sester v Mariboru. Njega pomen je zato tako velik, ker gradi podlago bogoudanosti v slovenskem ljudstvu s tem, da versko vzgaja in uči slovenski mladi naraščaj, Po vsej slovenski domovini imajo cvetoče šolstvo; vsako leto pride na tisoče dobro vzgojene mladine k njihovih zavodov, tako da moremo trditi, da je vpliv šolskih sesteT na celotno narodno vzgojo največji. To še posebno radi tega, ker imajo šolske sestre v Mariboru že celo zgodovino za seboj, že dolga desetletja zastopajo prvo mesto v tem oziru med nami. Ljudje naši jih splošno spoštujejo in upoštevajo. Po vsej pravici, saj so mariborske šolske sestre popolnoma naše. Vrhovno vodstvo njihovo je v Sloveniji, to je lahko rečemo res pristno naš slovenski red, ki je izšel iz našega ljudstva. Želimo jim zato ravno radi tega vsi krepkega razmaha in da bi kolikor mogoče Dobrega prijatelja iinam na policiji, k njemu poj-deva kar sedajle in pojasnim mu dogodek še preden ukrenejo kaj zoper tebe.« Trzan je uvidel, da je najbolje če uboga, in skupno 8ta se podala na glavni policijski urad. Policijski kapitan ju je prijazno sprejel. Z Arnotom sta si bila prijatelja in Trzana je tudi že poznal. Tisti ¡je bil, ki sta ga pred meseci obiskala zaradi odtiskov v CIaytonovem dnevniku. Krut smehljaj je igral visokemu uradniku krog usten, ko je Arnot končal svojo povest o Trzanovih nočnih dogodivščinah. Pozvonil je, poiskal iz kupa papirjev listič in ga dal slugi. »Pokliči tele stražnike! Naj pridejo takoj k meni!« Nato se je obrnil k Trzanu. »S svojim sinočišnjim nastopom«, je pravil resno, pa nikakor ne osorno, »ste hudo kršili postavo in težko žalili vse policijsko osobje. Da mi ni tale vaš dobri prijatelj zadeve pojasnil, bi vas bil najbrž precej trdo kaznoval. Pa zatisnil bom za topot oči in storil nekaj, kar se še ni menda tako kmalu zgodilo. Dal sem poklicali gospode, ki ste jih sinoči raz-ialili. Gospod poročnik Arnot jim naj zadevo razloži in nato jim prepustim, naj sami razsodijo, ali vas je treba kaznovati ali ne. Mnogo se še morate učiti, dragi gospod! Vidim da mnogih naših naprav in naredb še ne razumete. In dokler jih ne razumete, se jim morate ukloniti, četudi ne veste čemu. Na primer sinočil Možje stražniki, ki so vas iv imenu postave hoteli odvesti na policijo, so vršili le svojo službeno dolinost. In ta je, da skrbe za red in mir In varnost v mestu. Dan za dnem tvegajo življenje v svoji službi. Tudi za vas bi ga tvegali, če bi bilo treba. Pogumni, pridni možje so in zelo so užaljeni, da jih je eden sam in neoborožen človek premagal in jim še ušel. Olajšate jim spravo! Če se prav ne motim, ste tudi vi pogumen človek, in pogumni ljudje so navadno tudi velikodušni.« Tedaj so vstopili stražniki. Seveda so vsi iznenadeni odpirali oči, ko so zagledali Trzana pri svojem najvišjem poveljniku. »Fantje«, jih je nagovoril kapitan, »tule je gospod, ki ste se z njim sinoči srečali. Sam se je javil. Želim da pozorno poslušate gospoda poročnika Arnota tamle, pripovedoval vam bo o življenju tega gospoda. Razumeli bodete njegovo sinočišnje obnašanje. — Prosim, gospod poročnik!« Pol ure jim je govoril Arnot. Pravil jim je o Trza-novem življenju v džungli, o njegovi mladosti, ki mu je zjeklenila mišice, o njegovih bojih z gorilami in levi, ki se je z njimi boril sebi v obrambo in drugim v pomoč, o njegovem površnem poznavanju sveta in kulture, ki še ni izbrisala sledov njegovega dvajsetletnega življenja v divjem pragozdu. Pojasnil jim je, da je tega poldivjega človeka pri napadu nanje vodil bolj naravni nagon samoobrambe, ko pa misel na odpor zoper zastopnike postave. Da ni razumel in ni mogel razumeti njihovih namenov in njihovega poklica. Zanj se človek, ki bi mu hotel kratiti svobodo, ni mnogo ločil od divjih živali v pragozdu. »Vaš ponos je užaljen«, je končal svoje pripovedovanje, »ker vas je premagal eden sam in neoborožen človek. Tega se vam v tem slučaju pač ni treba sramovati! Ali bi se sramovali, če bi vas napadel v ozki, tesni sobi afriški lev ali pa strašni gorila —? In vendar ste se borili zoper mišice, ki so se toliko in tolikokrat kosale s strašnimi mišicami gorile in leva in zoper mišice, ki so v teh bojih vsikdar zmagale! Po- vem vam, nobena sramota ni, podleči nepremagljivi moči Trzanovi!« Arnot je končal. Tedaj je Trzan stopil naprej in storil Se zadnje, kar je bilo treba storiti. Ponudil je izuenadenim možem postave roko * spravo in dejal: »Žal mi je! Oprostite mi in bodimo si prijatelji!« Za trenutek so možje postave gledali mladega orjaka, pa spet svojega predstojnika in Arnota, nato pa krepko segli v ponujeno roko. In tako je bila rešena zadeva, ki bi bila sicer lahko usodna za Trzana, pa tudi za Arnota. Zadovoljni in pomirjeni so odšli stražniki javnega miru, Arnot in Trzan pa sta še obsedela. Policijski kapitan si je gladil lepo ostriženo brado, pogledoval po Trzanu in po Arnotu in končno dejali »Zadeva je rešena. Pa samo deloma.« Mene vsaj pa še zanima drugo vprašanje. O sinočišnjem dogodku sem dobil precej natančno poročilo in prepričan sem, da je gospod Trzan za topol le za las ušel smrti. Napad je bil pripravljen. Kako pa vidva sodita o tem?« »To je tudi moje mnenje«, je odgovoril Arnot ii» pripovedoval, kaj je Trzan vse opazil pretečeno noč, ter dostavil: »Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi se gospod Trzan za nekaj časa umaknil iz Pariza, recimo da bi dobil službo kje v francoskih kolonijah. Kaj mislite o tem, gospod kapitan?« »Hm —! Mislim da bi bilo najbolje. Trije napadalci so za trenutek pod ključem, drugi pa so ušli. Skoraj gotovo bodo še enkrat poskusili napad —. (Dalje prihodnjič.) Í8. februarja IQ26. SLOVENSKI GOSPOD AR. caá veltiSco novih podružnic združile pod svojim okriljem v Sloveniji. Jako dobro bi tudi bilo, ako bi se jim pridružile ♦udi šolske sestre v St. Petru, ki imajo svojo matemo hišo še v nemškem Grazu. Pravilu in namen je isti, kakor šoJ-drih sester v Mariboru, tudi naša dekleta dostikrat ne vejo, kam bi šle, ker sta dva redova šolskih sester pod istim imenom. Dobro bi bilo, da Slovenci tudi na tem polju nastopamo edino, posebno ker imamo med nami središče reda šolskih sester v Mariboru, ki pridobiva tla vedno bolj ♦udi v inozemstvu in Ameriki in drugod. Vse pridne slovenske mladenke, ki čutijo poklic za lepo vzgojno delo in samostan pa prosimo, da se naj v kolikor mogoče velikem številu oglašajo v samostanu šolskih sester v Mariboru. Drevesce bože je v naši slovenski zemlji vsajeno, zato je naša dolžnost, da mu prilivamo, da zraste in se razcveti. /j društvenega gibanja. Liudski oder v Mariboru priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, igro »Sovraštvo«. Vstopnice po 10, 7, 5 in 3 dinarje se dobijo v preprodaji v pisarni Prosvetne zveze Aleksandrova cesta 6 1. Gornja Sv. Kungota. Katoliško prosvetno društvo v Gornji Sv. Kungoti je še novo dete, rekel bi: v povojih, a vendar kaže, da noče zaostali za drugimi bratskim, društvi v okviru naše Slovenije. 14. dan februarja ostane pac vsem, ki so bili pri veličastni igri »Dve materi- navzoči, v neizbrisnem spominu. Šolska dvorana je bila nabito polna. Čast dobrim sosedom Svečinčanom. zastopanim v iepem števil«! Navdušenja in ploskanja ni bilo konca. Vse igralke so izvajale svoje vloge zelo natančno, kar naj jim bo v čast! Igra »Dve materi je igra za naše ljudstvo in za naše odre, ki vzbuja plemenita čustva, dviga srce k vsemu, kar je plemenitega in svetega, posebno pa kaze v prekrasni luči ljubezen do Marije. Ako bi le naša mladina obojega spola tako ljubila Marijo Brezmadežno in se je oklepala v dnevih veseja in žalosti, kot nam kaže Olga ljubezen in udanost do Marije, potem bi v marsikateri župniji bilo drugačno življenje. Pa tudi matere so videle v tej prelepi igri. kako je vdova grofinja Ljudmila kot mati ujete Olgice upala na Marijo tako, da je v največji žalosti "vštela v domači kapelici dete Jezuščka iz Marijinega naročja, dokler jej Marija Olgice ne vrne. Taike igre so za , naše ljudstvo potrebne, nikakor pa se ne sme odobravati mešanih vlog in iger zaljubljene vsebine, kjer se ljudstvo samo pohujšuje. Kako težko dušni pastir varuje mladino pred pohujšanjem in nesramnim grešnim znanjem, ko pa iia drugi strani mladina dobiva vso spodbudo ravno iz grdih, zaljubljenih iger z mešanimi vlogami. Št. Ilj v Slov. gor. Na pustno nedeljo so nam priredili fantje našega Prosvetnega društva prav prijeten večer. Akoravno so bili nekateri izmed njih prvokrat na odru, so jo vendar dobro pogodili. Igrale so se burke-enodejanke, ki so povzročile salve smeha. Nismo se mogli dovolj nasmejati kmetu, ki se je dal »telegrafirati«, staremu ženinu, ki je imel nevesto, kovaču» ki je tik-takal pod uro itd. itd. Mislim, da ni bilo nobenemu žal, ki je prisostvoval predstavi. Vsak je prišel na svoj račun. Škoda*, da ni bila dvorana polna. Št. Ilj v Slov. gor. Katoliško prosvetno društvo ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol osmih zjutraj v dvorani Slovenskega doma. Vabljeni ste zlasti starši, da vidite, kaj je delalo društvo v preteklem poslovnem letu v korist in izobrazbo Vaših otrok, in da spoznate, da niso tisti ljudje prijatelji mladine, kateri jo z društvenim delom izvabljajo na veselice in plesišča, temveč oni, ki delajo za njeno duševno in srčno izobrazbo. Mala Nedelja. Živahno društveno življenje se je začelo letošnje leto v naših cerkvenih in prosvetnih organi-eacijah. Najraje se shajajo dekleta v svoji Dekliški zveizi, ki namerava letos slovesno proslaviti svojo petletnico. Pester je bil njen januarski sestanek v šoli. Vrstile so se deklamatorke in govornice. Nazadnje pa so nam pokazale svojo umetnost igralke v kratki šal ji viki. — Enako lepo je uspel občni «bor Slomškovega prosvetnega društva, ki je bil posvečen spominu našega velikega Slomšeka. Veliko lepega smo slišali o njem. V zadri jem poslovnem letu se je povzdignila pred vsem društvena knjižnica, število knjig »e je več kot podvojilo, tako da jih je zdaj članom na razpolago 525. Staro in mlado rado čita. Včasih je knjižnica kar oblegana. Prebralo se je 2722 knjig. Za knjige smo potrošili 3938 dinarjev. — Častitati moramo g. režiserju, ki se je upal s svojimi diletanti-novinci nastopiti dne 14. t. m. pred številnim občinstvom v težki igri »Obrekljivck, ki jo je sam pred leti priredil. Pohvaliti pa moramo tudi gledalce, ki so pozorno sledili igralcem ter se vkljuib pustni nedelji jako dostojno vedli v dvorani. Četudi je bila slaba pot, smo vendar opazili med občinstvom lepo število sosedov. Dali so nam novega poguma, podprli so s svojim obiskom gmotna in moralno mlado društvo. Predstava se je začela točno'. Program je bil zanimiv ter se je gladko razvijal. Odmore je izpolnil z dvema kupletoma g. Domanj ko od Sv. Jurija, ki je kakor lani žel zasluženo pohvalo za mojstrsko prednašamje. Pevci in igralci so se dobro odrezali. Vse je bilo zadovoljno. Bilo je dosti smeha in še joka vmes. — Na gostiji Horvat-Sluga v Drakovcih so zložili gostije za novo cerkev 74 dinarjev, na gostiji Slekovec-Vrbnjak v Moravcih pa 165 dinarjev. Bog jim pdfKi! Gornja Radgoina. Prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m., ob pol devetih dopoldne se vrši v posojillnični pisarni redni občni zbor tukajšnjega Katoliškega prosvetnega društva, dani, udeležite se polnoštevilno tega zbora! Veržej. Iz našega trga že dolgo ni bilo ničesar v SI. Gospodarju.. Morda bi si kdo mislil, da smo že zasipali, a to ni res. Naša društva se prav pridno giblje'o. Tako n. pr. smo imeJi v nedeljo, dne 14. t. m., gledališko predsta- vo, ki jo je priredilo veržejsko Prostovoljno gasilno društvo v prostorih Marijanišča. IgTalci so dobro izvršili: svoje vloge, čeprav so nekateri od njih bili prvič na odru. Med odmori je svirala novoustanovljena godba gojencev zavoda. Dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Braslovče. Preteklo nedeljo je imelo Prosvetno društvo svoj letni občni zbor s proslavo 1251etnice Slomška. Občni zbor otvori g. dekan ter pozdravlja v tako obilnem Številu zbrane navzoče. Slede poročila tajniika, blagajnika in knjižničarke. Društvo se je preteklo leto mnogo gibalo, imelo je več iger in sestankov, nabavilo si je novih knjig. Želeti bi bilo, da bi se člani še bolj oklepali društva in da bi naj bila vsaka družina član. G. tajnik o-meni, da je z nabiranjem prispekov za zidanje novega Katoliškega doma zadovoljen ter upa, da če ne letos pa drugo leto bo stal v Braslovčah nov dom, za kar nam jamči nov odbor poštenih mož. Tukajšnji tamburaški zbor pod vodtsvom č. g. kaplana zaigra »Lepa naša domovina« s petjem Slomškovih pesmi in d aklamacijami se začne proslava. Č. g. kaplan nam opiše življenje in delovanje velikega škoia za slovenski narod. S petjem in igranjem tam-burašev se je končala proslava in navdušeni smo se razšli. Pohvalno moramo omeniti delovanje vič. g. dekana in č. g. kaplana, ki se tako trudita, da se v Braslovčah vsa katoliška in gospodarska društva tako lepo razvijajo. Naj jima bo ta dopis v zahvalo za njihov trud in njihovo požrtvovalnost! Zgornja Ponikva. Na pustno nedeljo so naši fantje in dekleta ter možje zopet pokazali, da se zanimajo za prosvetno delo. V veseli družbi v gostilni Vaš so nabrali za tukajšnjo prosvetno društvo »Slomšek 77.50 din. Izreka se jim zahvala! Loka pri Zidanem mostu. K zadnjemu poročilu v »Si. Gospodarju« še dostavljamo, da so postali tudi naši fantje korajžni in za izobrazbo zavzeti. Kot odsek krajevnega SKI društva so si ustanovili Hladen iško zvezo, za katero se je sestavil odbor dne 31. januarja t. 1. Zveza šteje 21 fantov; pristopilo bi jih rado še več, ako bi ne bila fara na meji župnije, tako da imajo nekateri do 2K ure daleč k cerkvi, okoLnost, katera nem onemogoči marsikaj dobrega. — Pri poročnem oltarju so pri nas od novega leta , sem srečnih napravili 6 parov (dva sta šla drugam), med temi tudi večletno zvesto Marijino družbenico in eno izmed najboljših sodelovalk pri društvenih igrah Mihaelo Lendaro z mladeničem Gvidonom Krapec, ki sta oba iz krščanskih posestniških hiš iz Račice. Dal Bog, da bi bilo to vsem v stalno srečo! Dobova. Dne 14. t. m. je obhajal orlovski odsek Do-bova svojo obletnico. Navzoči so bili vsi tukajšnji Orli v kroju in skoro izključno samo očetje-tmožje in nekateri pri jatelji iz Brežic in iz Kapel. Program je bil tako lep in bogat, posamezni člani so tako lepo svoje vloge rešili in tako lepo skončali večer, da je večina; rekla: »Da bo tako lepo, nismo pričakovali!« Deklamacijei, dvogovor in nagovor predsednikov je navzoče razveselil in navdušil. Iz vseh govorov je zvenelo: Mi smo Slovenci in se držimo križa, od katerega ne odstopimo za nobeno ceno. Vsem navzočim se zahvaljujemo za njihovo prijaznost in podporo, zlasti še gg. Kopinou in Sevšeku ter Hotkotu in vlč. g. i župniku iz Kapel za prelep, prepričevalen govor. Orli, Vem pa kličemo: Naprej! Bog živi! Novice. Iv»ko Hudičevi agenti sestavljaj« okrajne in krajevne odbore. Nedavno smo poročali, da so Radičevi priganjači Lipovšek, Bende in Svikaršič brez vsakega dovoljenja »izvolili v »okrajni odbor« Radičeve stranke za slovenj-graško-marenberški okraj nad polovico takih mož, ki bodo šli vsakega tožit za razžaljenje časti, ako bi jih kdo prišteval med Radičevce. Tudi našega somišljenika in rnoža-poštenjaka, g. Maksa Cas, veleposestnika in lesotržca v Javniku pri Breznu ob Dravi so omenjeni veliki gospodje izvolili« v Radičev okrajni odbor. Mi smo že pisali, da se je ta »izvolitev« izvršila brez dovoljenja g. Časa. Dne 11. Februarja piše g. Časi svojemu prijatelju v Mariboru naslednje pismo: »Sporočam Vam, da jaz nisem imel dosedaj še nobenih stikov z Radičevo stranko in je tudi ne bom in ne maram imeli. Popolnoma izmišljeno je, da bi jaz bil njegovo okrajno listo podpisal ali dal dovoljenje, da me izvolijo v odbor te stranke. Zato Vas prosim, da bi Vi zadevo uredili in jih javno vprašajte, na kakšen način me imajo vpisanega med člani okrajnega odbora Radičeve stranke. Kar so tu napravili, so naredili vse brez moje vednosti Jaz se še nisem glede mišljenja nikoli premislil. Ostanem to, kar sem bil: zvest somišljenik naše Slovenske ljudske stranke. Iskrene pozdrave Vam pošilja vdani Maks Cas.< - Pismo je zgoraj omenjenim trem gospodom na razpolago. Da, da, laž in neiskrenost ter farbarija Radičevcev je povsod kmalu razkrinkana. Poroka. V Krčevini pri Vurbergu sta obhajala poroko dr.e 8. t. m.. Jožef Črnko in mladenka Marija Potočnik. Nevesto so kot zavedno član co Marijine družbe pozdravile njene sestre /, zastavo in lepim govorom. Zavednemu paru želimo ob l sreče in božjega blagoslova! Srebrna poroka v Itnčah. V sredo, dne 10. februarja je obhajal g Karol Werglez, posestnik, gostilničar in mesar v Račah s svojo ženo Julijano v krogu svojih 7 otrok in številnih prijateljev srebrno poroko. Slavljenca sta svoj-čas odpotovala brez premoženja v Ameriko, kjer sla si s svojo pridnostjo in poštenostjo pridobila lepo premoženje. Vrnila sta se s številno družino v domovino in sta si v Račah ustanovila lepo domačijo. Jubilantoma, ki sta naša zvesta somišljenika, iskrene častitamo! Novice od Sv. Lovrenca na Pohorju. Močen jug je prezgodaj vzel sneg, ki je nam Pohorcem posebno dobrodošel. Le v snegu se dajo t lahkoto spravljati v dolino drva in plohi. Pri nas je umrla priletna gospa Katarina Moge. vdova po bivšem dolgoletnem tukajšnjem nadučitelju Mogr. Ob obilni udeležbi tržanov in okoličanov je bila dne 1Ü. februarja pokopana. Bog ji daj večni mir! — Naši kršena-sko organizirani mladini manjka le primernega društvene ga lokala in dobrega pevovodje, da bi lahko pokazala vse svoje lepe zmožnosti, ki jih ima za društveno delo in petje. Društvene prireditve v gostilniških prostorih pa prinašajo skušnja tako uči — več moralne škode nego koristi. Za enkrat se zadovoljujejo s skromno sobo v mežnariji. Na kaj večjega in boljšega za sedaj ni misliti, ker mora župnija itak plačevati silne dolgove. — Nečuveno visoki <1ar ki tlačijo in morijo prej trdnega podravsko-pohorskeg« kmeta. Ni je že skoraj kmetije, ki bi ne, bila v dolgovih. Kam bo to privedlo? Kaj misli Beograd? Kaj nameravajo naši davčni višji gospodje? Ali se zavedajo, da leze najtrdnejši del slovenskega kmeta v beračijo, v popolno siromaštvo? Dohodkov ni. Les nima cene in visoki železniški prevozni tarifi požro vse. Ce mora en pohorski kmet pla čevati na leto 70 tisoč dinarjev davka, presega to vse meje. To ni več bratstvo, to je hujše ko turško. To ni več dača, to je oddaja premoženja na debelo, fn kako se s tem utrjuje domovinska ljubezen, patrijotična zavest, jugoslovanski državni smisel v srcu domačega slovenskega lujdstva! To še posebno spričo denarno še vedno močnega, na skrivaj še vedno hujskajočega, nemško nadahnjenega življa ob meji! — V zadnjem času smo obhajali več znamenitih porok. Veselo in domače je bilo na ženitovanju g. Slansa na Koglerjevem prijaznem gričku. V bratski slovenski slogi in edinosti smo se veselili in rajali klerikalci in liberalci, orjunei in Nemci. Prav lepo je bilo in razigrane volje smo želeli novoporočencenui vse dobro za na pot življenja Prav lako veseli smo bili poroke vrlega mladeniča in lesnega trgovca Petra Jodla, stričnika g. župnika na Polzeli: Upamo, da, prepričani smo, da bo odločno narodno in krščansko misleči ženin tudi v svoj novi dom prinesel mnogo slovenskega in krščanskega duha, ki ga silno pogreša naš trg. — Naši delavci so pri volitvah v Delavsko zbornico oddali svoje glasovnice po veliki večini za krščansko-socialne kandidate. Le nekaj nezavednih je bilo preslepljenih. Delavstvo se zaveda, da je njegovo mesto edinole v vrstah krščanske ljudske, stranke. Demokrat in socialist je mogočen v besedah in obljubah, mogočen, kadar gre za to, da si napolni žep, a srca za revne delavske sloje nima. Im sami njihovi pristaši se zatekajo k našim poslancem, največ h g. Žebotu, kadar iščejo kake pomoči. Dva smrtna slučaja v šmatrnu pri Slovenjgradcu. Dne :S0. jan. smo položili k večnemu počitku najstarejšega fa-rana Ivana Pučnik iz Dobrove. Bil je blagega značaja, vnet katoličan in odločen pristaš SLS Isti dan popoldne je bil pogreb Ivana Sivec, begunca iz Korotana. Za časa plebiscita je glasoval za Jugoslavijo. Radi tega odločnega nastopa se je moral izseliti in dobil je novi svoj dom v Smartnem pri Slovenjgradcu. Kdor ga je poznal, ga je vzljubil, tako kremenit značaj ga je dičil. Bil je tudi invalid iz svetovne vojne. Na božjo njivo ga je spremilo invalidne društvo iz Slovenjgradca in mnog.) njegovih prijateljev. — Nenadoma se je razširila vest, da je t. februarja 1926 za-tisnila svoje trudne oči Košutnikova mati, ki je bila znana sirom Mislinjske doline. Bila je ponižna in ljubezniva. Vse jo je rado imelo, sovražnikov ni poznala. Posebno je te pokazal njen pogreb dne ti. februarja. Iz celega okraja je privrelo ljudstvo, da izkaže zadnjo čas predobri krščanski materi.' Naj se izpolnijo tolažilne besede prec. gospoda nadžupnika, da naj pridejo angeli z nebes in odnesejo njeno z dobrimi deli ojalšano dušo v nebeške, dvore, kjer naj ima z ubogim Lazarjem večno radostno življenje. Novice od Sv. Ane v Slov. gor. Poročil se je posestnik v Ledineku g. Ivan Spindler z veleposestnikovo hčerko gdč. Julko Markež iz Ščavnice. Oba poročenca sta bil« vneta sodelavca pri zgradbi Katoliškega društvenega doma. Bilo srečno! — Naslednjo nedeljo je umrla ugledna gospodinja in dobra mamica Roža Markuž. Pogreba se je udeležilo izredno velika množica ljudstva. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Razno iz Svetinj pri Ormožu. Na veseli gostiji g. Vizjak in gdč. Breznikove v Pavlovcih se je nabralo za svetinjske-ga Orla 20ö D. Bog daj novoporočencema obilo sreče ui blagoslova, vsem darovalcem pa se prav iskreno zahvaljujemo. Bog živi! N' preteklem tednu smo imeli tudi zlato poroko, katero sla doživela starčka Ciinerman iz Veličan. Stopila sta na ta dan pred oltar in k mizi Gospodovi. Tri dni po poroki pa je Bog poklical zlatoporočenca k seh'. kjer bo užival večni raj. Sveti mu večna luč! Novice od Sv. Križa pri Ljutomeru. Nenadoma je umrl i v preteklem tednu v obče priljubljena kmetica i/ Iljaševec Ana Filipič. Kako je bila priljubljena vsled svjega mirnega in vrlega življenja, je pričal mnogoštevilni pogreb. Zapušča na lepem posestvu moža, ki sta se komaj pred.7 leti poročila. N. v m. p,! — Poročila se, je v tukajšnji cerkvi vrla mladenka Jožefa Rep iz Logarovec /. Janezom Ma-riničem. mladeničem iz Logarovec. Oba sta bila vneta člana tukajšnje orlovske organizacije. Poročila sta se tudi Lojze J lires, gostilničar v Borecih s tukajšnjo učiteljico Anico Ostre. Mladima paroma želimo obilo sreče! — V Slomškovi dvorani so igrali dvakrat krasno igro Grani-čarji» Topot smo videli postave hrvatskih seljakov v lepili narodnih nošah, njihovo preprosto življenje tam doli ob bosansko-hrvatski meji. Igra nam jasno dokazuje, da resnica zmiraj pride na dan. tako je tudi tukaj spoznal razbojnik Slavo Cutič svoje krivice in umor, 1er se predal sam sodišču, a ubogi in nedolžni Andrej je bil oproščen vsake krivde. Mnogo smeha sta nam povzročila krčmar Juri in polkovnikova sobarica Karolina. Dal Bog, da enake igre še večkrat vidimo na lepem križevskem odru. Tudi ljudje bi lahko malo bolj cenili vzgojne predstave, kakor pa ples in samo muziko in se bolj polnoštevilno odzvali vabilom bralnega društva. V Ljutomeru pričnejo graditi vod za električni tok od falske elektrarne, da bodo že to jesen svelili / elektriko. Tudi Križovčani na noge, zganite se, da ne hodo električne sohe slale tukaj kakor stara dre- Siran 4. SLOVENSKI GOSPODAH. 18. februar,m 1936. resna debla, da bo tudi tukaj tekel že v jesen električni tok ter bomo imeli električno luč. Torej na delo! Sinrt Radeckijevega veterana, h Grab pri Sv. Križu na Murskem polju poročajo: Pri nas smo spremili k zadnjemu počitku 90 let starega moža Aniona Cimermana in sicer dne 9. t. m. Bil je mož pošten, priljubljen, služil je vojaško dobo v svoji mladosti sedem let, udeležil se bitke pri Kustoci na Laškem leta 1856 in bil odlikovan. Kot pristaš SLS je sodeloval pri zadnjih volitvah. Ostani nam, dragi dedek, v hvaležnem spominu! Dve smrtni nesreči v Gajovcih pri Sv. Marjeti niže Pnija. Tukaj ste se dogodile v kratkem času dve nesreči, j Konj je brcnil v želodec tihega in mirnega mladeniča M. i Smotara, hlapca pri posestniku Kolariču v Placarovcih. . Naslednji dan je revež umr vsled sunke. Teden pozneje , pa je smrt zahtevala drugo žrtev v naši vasi. Zvečer je posestnik Janez Stumbergar šel na streho» hoteč dol spoditi nekega svojeglavega purana. Pri tem se je pa nesreč- i nemu Stumbergarju izpodrsnilo in je padel s strehe po J lestvi na tla in se ubil. Ranjki je bil jako resnega in trez- | nega značaja, skromen in delaven kot čebela. Bog daj obema večno plačilo v nebesih, a njiju svojcem pa naše iskreno sožalje! Ženitovanjskc novice od Sv. Trojice v Halozah. Slovesno je spremljala Marijina družba pred poročni oltar dve pridni članici, namreč Marijo Hren iu Sedlašeka, ki je poročila Mihaela Vidovič in Lizo Mere, ki se preseli v Zakl ■i K riževim. Isti dan je bila poroka vrlega tukajšnjega Orla Simona Pernek z 17 letno Nežo Drevenšek. Bilo srečno! Izmed t> mladoletnih nevesl ste bili najmlajši. Roza Klaneček i/. Gruškovja in Marija Cafuta iz Podlehnika, ki dovršite 17 leto šele septembra oz. oktobra. Nesreča. Domači maček je pred letom dni ugriznil Korlovega 131etnegp šolarja iz Do'tene pri Sv. Trojici v Halozah. Po enem letu so se šele pokazali znaki stekline. — Ravno tako so odpeljali v Celje v Pasteurjev zavod 26-letnega posestnika Jungerja iz Gorce. Vgriznil ga je nek stekel pes. Pozor torej! Kap je zadela posestnika Jožefa Vidoviča iz Sedlašeka pri Sv. Trojici v Halozah, ko se je vrnil iz gostije svojega nečaka. Redek slučaj dolgoletnega službovanja. (Dopis iz Majš-perga pri Ptuju.) Simon Galun, posestnik v Majšpergu .št 15 praznuje dne 1. marca v krogu svoje družine 36 letnico svojega službovanja kot okrajni cestar. Ta težaven, truda-polen in odgovoren posel je prevzel 1. marca leta 1890, kot 27 letni mladenič in ga opravlja še danes, ko j9 že dosegel starost fiii let. tako vestno in vzorno, da ni dal nikdar povodu za kakorsnokoli posvarilo od strani predstojnih cestnih organov, še manj pa za ukor ali kazen. Osivel je v svoji službi in izčrpal telesne moči za dobro stanje in vzorno vzdrževanje odkazanega mu dela okrajne ceste Ptuj— Rogatec Krapina in stranske ceste Slov. Bistrica. Posebno zadnja leta mu zadaja popravilo »njegovega kosa ceste < veliko truda in napora, ker baš po tem delu dovaža in odvaža tovarna strojil iMajšperg« z avtomobili in z vozovi težke lovore surovin in izdelkov, s čimer se cesta močno razreze, razrije in skvari. Vsled starosti in oslabelosti namerava podati prav 1. marca ostavko. Po božji in človeški pravici zasluži la vztrajni mož odlikovanja in zaslužene pokojnine. Žalostne in vesele novice od Sv. Jurja ob južni železnici. V torek, dne 9. februarja zvečer je umrl v 78. letu starosti ugledeD mož Matija čater, posestnik in mlinar na Pesnici. Mučila ga je dolgo časa neozdravljiva bolezen, rak na prsih. Da je bil močno priljubljen, je pokazala obilna udeležba na spremstvu k zadnjemu počitku. Božja Previdnost je bila, dn so pri Mlinarjevih ravno vsled smrti gori »menjenega bedeli, ker so napravljali mrtvaški oder, ko je i sosedDera gospodarskem poslopju izbruhnil ogenj ob 11. uri ponoči. Ko bi ne bili takoj začeli ljudje polivati strehe zraven nahajajočih se poslopij, bi bila lahko cela vas uničena. Ogenj je povzročil neki zločinec. A ni mu bilo dosti še to. Ko sta požarni hrambi že nekaj časa gasili, je v času, ko so nekoliko prenehali, porezal na petih krajih vijake na ceveh, s katerimi so med seboj privite. Imel je namen, na vsak način upepelili celo vas. Upamo, da se posreči storilca zasledili. V letošnjem predpustu je bilo pri nas 14 p.¡rov »klicanih, iziued katerih je bilo 10 parov tu poročenih, .le že precej lepo število za letos, ko je bolj kratek predpust. Opazili smo. da so začeli v zadnjem času k nam. skoro k vsaki hiši pošiljati najogabnejši slovenski list. /ierjavovo -»Domovino-. Opozarjamo torej vse, posebno kršč iske sta-riše, da si ne puste la pohujšljivi lisi pošiljali, impak ga naj takoj nazaj pošljejo, kakor so večinoma vsi storili. Smrt naApga zvestega, pristaša v Petroveah. Minulo soboto, dne IM. februarja tega leta smo spremili k večnemu počitku zaslužnega moža gospoda Koren Antona, posestnika in župana v Petroveah Rajni je bil HO let nepretrgoma župan velike petrovške občine, katero je vkljub svoji starosti nesebično ter požrtvovalno opravljal in vodil le v korist svojih občanov. Rajni je bil ludi načelnik hranilnice in posojilnice v Petroveah dd ustanovitve letu 1007, ki se je pod njegovim vodstvom lepo razvijala. Bil je predsednik društva »Gospodar: od ustanovitve leta 1899. Društvo je z vso skrbjo vodil v prospeh in napredek izobrazbe na prosvetnem, kakor tudi na gospodarskem polju. Rajni je bil 40 let cerkveni ključar petrovške cerkve, za katero si je v prejšnjih lelih, ko so cerkveni ključarji res še ključarji bili, pridobil nevenljivih zaslug za lepoto petrovške romarske cerkve. X eno besedo, zgubili srno moža, kateremu bo težko najti vrstnika. Njegov pogreb nepregledna množica ljudstva, šolska mladina je pričal, kako priljubljen in spoštovan je bil rajnki med svojimi občani, zato pa Ti kličemo: Ti si se sicer preselil iz nase sredine, a duh'in nesebična dela Tvoja naj živita med nami! Blag mu spomin' Avtconinibuspromet. V nedeljo, dne 21. t. m., ob 11. uri predpoldne se vrši v gostilni Horvat v Kamnici ^d radi avtoprometa med Mariborom in Selnico. Kupci, oozor! Krasno posestvo g. Ivana Kača star. bo dne 25. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici na javni dražbi prodano. Posestvo leži ob državni cesti v mestu Slov. Bistrica. Obsega novo zidano hišo, hleve, kozolec, dve veliki uti za seno in gospodarsko poslopje. V hiši je velika gostilna. Na podstrešju so napravljene lepe sobe. Pred hišo je mostna tehtnica. K tem poslopjem še spada zraven 13 oralov njiv, travnikov, vrta in sadonosnika. Vse skupaj je cenjeno 134.000 dinarjev. Najnižji ponudek znaša 76.358 dinarjev. Vadij, katerega bode treba položiti vsakemu, ki se udeleži dražbe, znaša 13.500 dinarjev. Kdor si želi res lepega posestva, naj ne zamudi priti na licitacijo! Najdena izgubljena deklica. Dne 8. t. m. v Junkloštru izgubljeno tri in polletno deklico Amalijo Zakošek so našli še živo v petek, dne 12. t. m., visoko gori v hribu sv. Trojice v nekem težko pristopnem jarku. Ubogi otrok je prebil v tej samot; tri dni in štiri noči brez hrane. Ro-č ce in nožice je imela vse zabrekle od mraza. Rekla je: Lačna sem, daj^e mi kruha. G. Venčeslav Jastrobnik se prosi, da naznani svoj naslov, oziroma se osebno javi pri župnijskem uradu Brezno, kjer dobi izplačano nagrado za verouk. Na gostiji Fras-Rojko v Rošnji se je nabralo za Dijaško semenišče 135 dinarjev. Bog plačaj! Novoporočen-cema mnogo sreče in blagoslova od Boga! Zglasilnice za tujce, ki so predpisane z razglasom št 42 z dne 30. januarja 1926, »Uradni list« št. 9, ima v zalogi tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Krajevne zanimivosti. Kamnica. Poročil se je dne 10. t. m. v pedružni cerkvi pri Sv. Vrbanu sin Jože iz ugledne Matičičeve rodbina na Šobru z mladenko Marijo J are, p. d. Repnikovo. Na gostiji sta v veseli družbi na predlog g. Čičeka iz Jelovca nabrala gg. starešina Hlebič iz Sv. Križa in Peitler iz Šo-bra znesek 250 dinarjev ta tretji zvon pri Sv. Vrbanu. Živeli posnemovalci! Mlademu paru pa želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Vurberg. V lastni državi smo, a na Vurbergu imajo še zdaj oblast Nemoi. Ta mož je grofov ravnatelj gospod Gumpert. Na Vurbergu nas je dosti siromakov, ki imamo pri graščini drva, njive in listje. A listja nikoli ne dobimo o pravem času. V najhujši zimi meseca decembra mnogi nismo imeli s čim nastiljati. Tegp je kriv ravnatelj Gumpert, ki nam nikdar ne nakaže listja o pravem času. In zdaj se celo sliši, da se bo ta mož iz Ptuja zopet preselil na Vurberg. To pa se ne sme zgoditi! Občina mora poseči vmes in naznaniti grofu, da Gumperta ne maramo. Dobro se še spominjamo leta 191.8. Gumpert je moral na-naenkrat zapustiti Vurberg, zakaj, že sam dobro ve. Še nekaj moram omeniti. Graščina ima nekaj viničarij praznih. ker je več viničarjev odšlo. Bojijo se trpljenja, ker jih Gumpert podi na delo v Hrastovec,, v Ptuj in na druge kraje. Koliko bodo šele viničarji trpeli, če pride na Vurberg! Zato proč z njim! Naj gre v Nemško Avstrijo, kjer je doma! Laporje. Sin našega župana Franc Rak se je oženil t vrlo mladenko Marijo Mlakar, hčerko znanega nepozabnega rodoljuba Franca Mlakarja v Hošnici. Svatje so na nevestinem domu nabrali za dijaško semenišče v Mariboru 320 dinarjev. Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 13. t. m. je mirno v Gospodu zaspala blaga mati Marija Dvoršak v visoki starosti 80 let. Rajnica je bila globokoverna ter v dolgotra ni bolezni izvanredno potrpežljiva. Štiri in pol leta ni mogla sama iz postelje. Na sedmini se je nabralo za afrikar.ski misijon 75 dinarjev. — Raz prižniv se je ta predpust oklicalo 23 zakonskih parov. Sv. Ana v Slov. gor. Dni: 10. t. m. smo ob obilni udeležbi faranov spremili k zadnjemu počitku Rotzalijo Marku;, posestnico na Ščavnici ter ženo cerkvenega ključarja. V mučni bolezni je bila večkrat previdena s svetotaj-stvi. V 64. letu je šla k božjemu Srcu, katero je v življenju zaupno častila. Rajna je bila vzgledn:» in požrtvovalna žena svojemu možu, vrlo dobra gospodinja, nesebična in radodarna napram številnim revežem, ki je gotovo ne bodo pozabili. Bila je pa tudi skrbna in ljubeča mati svojim otrokom. Skrbno je čuvala nad njimi, nerednosti ter kla-fanja v svoji hiši ni trpela. Z veseljem je podpirala zidavo našega Društvenega doma, mnogo je pripomogla k stavbi. Hvaležno se e bodo društveniki vedno spominjali. V njeni hiši strup liberalizma ni našel odmeva. Vepričani smo, da bodo tudi nasledniki čuvali Marfcuševo hišo pred novo dolbnimi zmotami ter se bodo raznali po vzgledu in stopinjah dobre rajne matere. Ti pa, neporabljena, uživaj večni raj, večna luč Ti sveti naj! Žalujočim domačim na-le odkrito sožalje! Sv. Rupert v Slov. gor. Pri nas smo obhajali sv. misijon. Ljudje so se misijona prav pridno udeleževali, prav posebno radi pa smo hodili k pridigam. Med poslušalci so bili različni ljudje, tudi taki, ki so prihajali bolj iz radovednosti, kakor pa iz pobožnosti. Toda naši misijonar} so bili spretni pridigarji. Dopisnik »Jutra« št. 36 piše, »da se misijonarji niti nad naprednimi časopisi niso več izpoza-bili, oziroma udrihali. — Seveda nekaj pa misijonar mora reči, drugače se ne razločuje od navadnega duhovnika! Dopisniku »Jutra« je menda premah znano, da pri nas preobvladirje samo dobro katoliško časopisje. Zato misijonarjem ni bilo treba mnogo govoriti niti o dobrem niti o slabem, brezverskem in protiketoliškem časopisju, ker mi o tem če -• lisju sami dt>kro \ emo, kam pes taco moli. 'tih pa- '< novin«, ki prihajajo v našo far o, pa ljudjje itak losti ne bert;o, amipik jih porabijo za druge namene! Če bi pa bio treba misijonarjem posebno govoriti o »a-« prednem časopisju, bi bili gotovo svoj glas povzdignili tako visoko in tako močno, da bi dopisniku »Jutra« 14 dni ; bučalo po ušesih ter bi mu ne dalo spati ne po dneva in ne po noči. Dopisnik »Jutra« konča svoj članek: »Četudi nas tlačijo davčna bremena in razne enake nadloge, smo j vkljub temu pokazali ob tej priliki prav velike roke.« K ! temu pa mi pripomnimo: Največ zaslug za sv. misijon ima vlč. g. župnik, potem šele pridejo drugi na vrsto. Sploh pa spomnimo dopisnika »Jutra« na pregovor: »Lastna hvala smrdi«, ali »če komu kaj daruješ, naj ne ve levica». : kaj je dala desnica. -: Tudi ne maramo, da bi nas nasprotno časopisje hvalilo! Sv. Bolltenk v Slov. gor. Letos pa imamo Bolfenčani ves pust pušeiček za klobukom; vsak teden imamo gostijo. Dne 24. januarja se je omožila Marija Kumer iz Bišeč-j kega vrha v Vintarovce, dne 1. februarja sta bija poročen» ■ Franc Herko in Jožefa Čeh, dne 8. februarja Franc Po-1 strak in Ana Vršič, dne 10. februarja Janez Herman z j Ivano Rojko pri Sv. Rupertu, dne 14. februarja Anton Cucek in Gera Fras, dne 15. februarja Franc Šketa in Marija j Gomilšek tukaj, Martin Vrečar pa z Ano Voglar pri Sv. Uribanu. Letos je občina Bišečki vrh na prvem mestu, dala je 4 ženine in 2 nevesti. Da bi tudi vsi srečni bili, to jim Bog daj! — Na Svečnico je imelo naše Prosvetno društvo svoj občni zbor. Iz poročila odbornikov smo do-znali, da je društvo imelo v preteklem letu 1300 dinarjev dohodkov in 700 dinarjev izdatkov. Nakupilo je mnogo novih knjig in dalo 64 starih na novo vezati. Knjižnica je zdaj lepo urejena in mlado in staro sega prav pridno po knjigah. Izvolil se je tudi nov odbor: za predisednikt Fran Horvat mL, za tajnika Matija Gajser, za blagajnika Franc Simonič in za knjižničarja zopet Anton Ferš; pregledniki j računov pa so: Janez Murko, Janez Horvat in Franc Pos-I trak. Novi odbor naj krepko nadaljuje zapoeeto delo! — l Veliki župan v Mariboru je društvu na njegovo pismeno ! prošnjo dne 21. januarja t. 1. dovolil, da sme za predava-; nja in predstave uporabiti eno šolsko sobo. Gotovo bodo vsi člani ugodno rešitev pozdravili z velikim veseljem, ker se društvo do zdaj ni moglo prav razvijati radi pomanjkanja primernega prostora. Bodi na tem mestu prosvetnemu oddelku v Mariboru izrečena topla zahvala za naklonjenost. Sv. Andraž v Slov. gor. Kaj veselo življenje je bilo pri nas zlasti zadnji predpustni teden, ko so razni ženini in nevesete obhajali svoje gostije. V nedeljo, < ne 31. jan. je bilo 14 parov ©klicanih in le eden par se je skesal, vsi drugi pa so korajžno vzeli nase zakonski jarem. In zakaj bi ne, ko pa so godci vsakemu paru tako veselo p i skali,, da je marsikatero srce zahrepenelo po zakonski kletki, da je pri pogledu na veselo svatovsko družbo marsikako oko nevošljivo pogledalo ženina ali nevesto in si na tihem zaželelo. Pa pepelnica je tu in treba bo čakati potrpežljivo boljših časov. Vrla Kvarova hiša v Hvaletincih je obhajala dve gostiji. Hči Gera ni bila več zadovoljna z blatnimi Hvaletinci in je šla z ženinom v lepše Verjane. Bila je vrla družbenica, ki je za cerkev veliko storila. Pa si je brat Franc mislil: sestre ni več, dela pa bode veliko, pa hajd po nevesto, pa kar k sosedi, misleč: domača roba je pač najbol šai In dobro je storil. Bog živi njega in njegovo ženo Nežo! Pridna družbenica Urška Hrga si je tudi želele iz domačega vaškega blata; in ko je prišel ženin iz Grli-nec, je rekla: Z Bogom, ooka, mamka! Zdaj gremo, nazaj me več ne bo! Naj bo srečna na novem domu! Jakob Simonič iz Hvaletinec si pa je rekel: Vsak sosed se ženi, p« Se bom še jaz. Šel je iskat nevesto in našel primerno-v Zagorcih. In tako so isti dan štiri hiše v Hvaletincih obhajale gostijo, same vrle, poštene, krščanske hse. Bog živi novoparo£|nc ?! — Na Hvaletince gleda letos Bog z obema očesama in zato so imeli tudi zlato poroko. Sta to vrla zakonska Alojz in Gera Fekonja. Želimo jima še biser no poroko! — Nekaj se govori, da bodo Hvaletinci svoj»» lepo Marijino kapelo oskrbeli z novim zvonom. Pa bode zopet veselje v Hvaletincih! Da bi le bilo res! Bog živi naše vrle Hvaletinčane, saj so po veliki večini hvalevredni, naši ljudje in dobri kristjani; naj le tudi mladi hodi j» po stopinjah starih, pa bodo Hvaletinci vedno lepi biser naše župnije. Samo tisto blato! No, pa pokora je boljš« pred smrtjo, kakor po smrti, si mislijo Hvaletinci in zato potrpežljivo in za pokoro mešajo blato. Bog Vas živi! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pravijo, da je velik» ■porok, kadar je predpust kratek. Pri nas se sicer letos t® ni uresničilo, a kljub temu ne smemo prezreti poroke, loi je bila dne 8. februarja. Priljubljena domačina in vrla delavca v naših uruštvih Anton Planinšek, podpredsednik in bivši predsednik izobraževalnega društva, in Marija Per-šuh, marljiva članica Marijine družbe, sta na ta dan sklenila zakonsko zvezo, katero jima je blagoslovil ženinov brat o. Galbriel u Maribora. Znaka Marijine družbe sta ju ličila tudi pri poroki. Dekleta so se ju spomnila s prekrasno pesnijo pred poroko, fantje pa, ki so v kratkem času izredno dvignili svoj moški zbor, so jima popevali celo sv. mašo. Številni gostje na gostiji so bili do zadnjega iskreno veseli, tako da so »neki stric«, ki šo nas, kakor seveda vsi drugi svaoje, nekateri že poprej, nekateri že pozneje, povabili na »duriča«, rekli, da so bili že na mnogih gostijah, pa na tako prijetni še ne.' Nobene neprilike, ne zunaj, ne med gosti, vse v redu, veselo, zadov lino. V svo jem iskrenem veselju pa so gostje potrkal: h di na težke žepe. Ko jim c ženinov drug, vrl Cirkovljan Franc Draš-ikovič, hvalil dve torti, so se denarnice pridno odpirale, tako da so zbrali z a domače izobraževalno društvo 215 din. in za Dijaško kuhinjo v Mariboru 206 din. — Ob tej priliki ne smemo pozabiti tudi sosedov Cirkovčanov. Le maio ča^a poprej so zvedeli, di nameravamo imeti pri njih tiho sv. mašo, pa so že imeli zbran svoj pevski zbor, ki slovi daleč naokrog in je bralcem »Slo\ e. Gospodarja«, ki so bili na črn? r< i oib najve*' shodih, dobro znan. Popevali so. o. u;! Marijino pes,vi;, tako dovršeno, - Si .O v LiN S KI GOS POD A R ia. februarja 1926. mači mesarji so prodajali .ovedino po 8 do 15 (eden celo po 7.50 din.), telet no po 12.50 do 15 din., svinjino po 15 do 20 din. kg. Pa tudi m»sni izdelki so bili znatno ceneji. — Vsled slabega vremena je bilo perutnine konu 20O 'komadov na trgu in kljub temu so bile cene nizke. IJkor: piščancem 50 do 70 din. par, kokošem 30 do 60 din. komad, racam, gosem in puranom 50 do 100 din. kom. Domačih zajcev in drugih živali pa ni bilo videti. — Tudi lesene in lončene • >be je bilo milo in cene so bile navadne 1 do 100 din. komad. — Glede krompirjn zelenjave in drugih živil in sadja pa je bilo kljub dežev - mi pomenu dosti prodajalcev, kakor luidi dosti kupcev i: • rgu. Cene so bile: krompir 5.50 do f> 50 za men (T/j kg), solata 1 do 2 dinarja kupček, . vnata solata in zeli- Süau 6. SLOVENSKI GOSPODAR. I«, februarja 1930. rate glave 2 do 5 din., kanijol 5 do 15 din. komad, laiki seije 3 din., kisla repa 2 din., maslo 10 do 46 dšTi., kuhano maslo 50 do 56 din. kg, mleko 3 do 3.50 din., smetana 14 do 16 din., oljčno olje 32 do 50 din., bučno o, je 26 do 28 din. liter, jajca 150 do 2.50 din. komad, sir ček t *k> 10 din. hleibček. Nekatere stvari,, kakor kislo zelje, bučno olje, jajca in drugo se dobivajo navadno po raznih trgovinah ceneje, kakor na trgu. Jabolka in hruške 5 do !fti «En., med 25 din. kg, limone 0.75 do 1.50 din., pomaranče 1 do 2.50 din. koomad, fige 6 do 10 din. venec, čebula 2 do 7 din., česen 5 do 20 din. venec. Čebulo so načeli sedaj prodajali ne le po gostilnah in po trgovinah, temveč tudi po cesti, čeravno je prepovedano krošnjariti. — Seno in slama: V sredo, dne 10. t. m., je bilo 9 vozov «ena, 5 vozov slame, v soboto, dne 13. t. m., pa 5 vozov «ena in 2 vozova slame na trgu. Cene so bile senu 65 do 90 din., slami pa 45 do 60 din. za 100 ¡kg. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso od 8 do 19 din., meso od bikov, krav in telic od 8 do 19 din., telečje meso od 12.50 do 20 din., svinjsko meso sveže od 12.50 do 27 din. I kg. 55. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu. Žatec, CSR, 12. 2. 1926. Živahnejše popraševanje je trajalo tudi v minulem tednu. Prodanih je bilo 400 do 450 stoto v začetkoma po 3750—3900, pozneje po 3GOO—4050, danes pa po 4150—4400 5K za 50 kg. Konečno razpoloženje zelo čvrsto^ živahno povpraševanje, dvigujoče se cene. — Savez hmeljarskih društev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56—56.50 d&n., avstrijski šiling 7.99—8 din., nemška marka 13.50 d?n., italijanska lira 2.28—2.30 dir., francoski frank 2.10 dmu, čehoslovaška krona 1.68 din., švicarski frank 10.95 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.12—9.17 oent. uuLijcxxEcox]a3Qnnoama^ Če Mrnapis bi brati znal, In hiroglifov bi poznal značaj • tlganko staro bi tamkaj razbral: Pijača vseh pijač je »BUDDHA «-čaj! amaannonnomnam^ Vdava, ki razume vsako delo, išče stalno službo, tudi kot gospodinja Naslov v uprav ništvo. 196 2—1 Dvanajstletna deklica, močna in zdrava, ki rada dela, se da r.a svojo ali pa k otrokom. — Naslov v upravništvu. 195 t»B » 8 rrrrrTTrrrrrrvvTTTrTrTT^ MALA. OZNANIL/, F V »Malih oznaniiih« stane vsaka beseda 75 par. £ Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se [ lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo od- j Z govarja na razna vprašanja samo takrat, ako je pri-jj ložena znamka za odgovor. Učence z dobro ljudskošolsko izobrazbo, ki bi imel veselje äo trgovine z železnino, se sprejme takoj pri trgovcu M. Brumen, Beltinci v Prekmur- j ¡ju. 228 3- -1 j Majer. kateri je dober in zanesljiv dojilec in kravar še z eno delovno močjo, ne ožen-jen. Eden konjski hlapec m eden volar (udi neoženjen, se proti osebni predstavi ali do i marca takoj sprejmejo. — Oskrbništvo grada Sv. Jurij. Zg. Sv. Kungota pri Mariboru. 232 2—1 Sprejme se hlapec za konje, ■30 do 30 let star, ki bi razva žal pecivo in moko. Plača po dogovoru. Ivan Böhm, umetni mlin in pekarna, Fram pri Racah. 235 2—1 Služkinja. lahko začetnica, se sprejme za lahka hišna opra- Zanesljiv blapee z dežele se sprejme. Vpraša se v trgovni-ni Šepec, Maribor, Grajski trg. 246 Zastopnika iščemo v vsakem kraju. Pripravno za vsakogar Potreben kapital 100 D. Lep zaslužek. Ponudbe pod »postranski zaslužek» na »Propagandne. reklamna družba z o z.. Ljubljana, Šelenburgova 7-11. 240 5 -1 Sodarske pomočnike sprejme sprejme pri prosti hrani, stanovanju m perilu, Fran Repič. sodar v Ljubljani, Kolizejska ulica 18. — Vajenec, ki je že nekoliko vešč teg: delal se istotam sprejme. 250 4—1 Močnega učenca sprejme mizarstvo Krekova ulica 18. ISčem dobrega viničarja z več delovnimi močmi z brzim na- vila v trgovski hiši v večjem • stopom za Haloze pri Ptuju, industrijskem kraju. Naslov j 1 onudbe na A. Freudenreich, pri upravi lisla. 242 ! Krapina. 200 2—1 liče se za takoj pridna, poštena dekla 40—50 let stara za iivino. Vpraša se pri Kari Sitna v Poljčanah. 210 3—1 j Pridno, mlado, zvesto in po-' fiteno dekle sprejme za služkinjo Bogdan Dévidé, lekarnar, Sv. Lenart v Slov. gor. 204 2—1 Proda se: dobro opremljena kovačija (fužina)), stalna vodna moč: hiša in gospodarsko poslopje, 1 oral zemljišča, lep sadonosnik, pri župnijski cer kvi na okrajni cesti. 20 minut od železniške postaje. Naslov v upravi. 222 Proda se lcfo posestvo v Sp. Dupleku, pošta Vurberg pri Ptuju. Oglasi se pri Jožefu Jakolič, tam. 225 2 I Kovačijo dam v najem. Zraven tri sobe, kuhinja, oral zemlje. Pogoje pove gostilni-čarka Muršec. Strihovec, Št. IIj v Slov. goricah. 227 Hiša z njivo se proda. Vpraša se Ruška cesta 8. Maribor. 234 Proda se v bližini trga Vransko žaga in sicer: dve vodni žagi, cirkular. hišica za Žagar ja, eno poslopje, v katerem se lahko napravi mlin, precej zemljišča s sadnim drevjem zraven. Vpraša se glede cene v trgovini Schvventner. 230 Malo posestvo se proda v Sp. Grajeni 1) pri Ptuju; na licu mesta dne 24. februarja; drugače pri rodbini Mihelič, Par-tinie. p. Sv. Jurij v Slov. gor. 245 Gostilna pri Sv Lenartu v SI. gor. št. 36 (nekdaj Sekolova) gostilna) je na prodaj z zemljiščem vred. Kupci naj izvolijo poslati ponudbe in povprašati za pojasnila in prodajne pogoje v notarski pisarni pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Prodaja se vrši dne 1. marca 1926 ravnotam. ob 9. uri dopoldne. 249 2—1 Lepe prilike za dobrega obrtnika. V trgu St. Jurij ob juž. železnici je na prodaj hiša s tremi sobami, kletmi ia gospodarskimi prostori, pripravna za vsakega obrtnika, oso-bito za mizarja ali sodarja. — Naslov v upravi lista. 190 2-1 Lep vinograd. Radi bolezni se proda lep vinograd; leta 1925 je bilo 40 hI vina. Vinograd je v Dramljah, 5 minut od okrajne ceste in ima dobro cesto. Naslov v upravi lista. 189 2—1 Prodam lepo, malo posestvo, njive, gozd, vinograd, stanovanjsko in gospodarsko poslopje zidano, z opeko krito; ugo ina cena. Martin Letonja, Ptujska gora. 197 2—1 Cgodna prilika. Dobroidoča večia gostilna z gospodarskim poslopjem in posestvom, tik farne in romarske cerkve, v večjem trgu v P osa v ju in bli-zo rudokopa Trboveljske družbe, se radi nakupa drugega posestva ugodno proda. Iliša je enonadstropna novo zidana z velikimi gostilniškimi prostori in sobami za tujce. Tik hiše je tudi zelenjadni vrt. Pojasnila daje: M. P. Žalec. 188 2—1 Proda in «Klela se v najem več posestev in gostiln v okolici Maribora pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Marstan, Maribor, Rotovški (rg 1. 12 Spremembo posesti, kakor nakup, prodajo in najem posestev, mlinov, trgovin, gostiln, hitro in po ceni posreduje gospodarska pisarna Marstan v Mariboru. Rotovški trg 1. V upravništvu »Slov. Gospodarja« leži več ponudb za prodajo vina iz raznih kiajev. — Interesenti-kupci si lahko naslove pogledajo v upravništ-vu.' Sadjevec. Kupim vagon dobrega, čistega in zdravega sadjevca. Ponudbe z navedbo cene franko vagon je poslati na naslov Ignacij Uranšek, posestnik, Libeliče pri Sp. Dravogradu 226 Ugodna prilika! Proda se zaradi odpotovanja popolnoma nova, samo eno leto rabljena mlatilnica in parni stroj po nizki ceni. Prodata se tudi posamezno. Vse natančneje se izve pri Aclalbertu Svetecu v Zbigovcih, p. Gor. Radgona. 230 Nova trgovina z urami in zlatnino in popravljalnica s solidno in hitro postrežbo je otvorjena v Mariboru na Koroški cesti 7. Se priporočam Miroslav Klemen. 244 Prodam devet let staro, toplo krvno kobilo (vranko) brez napak, z opremo in dobro ohranjen koles. Dolajš Ludvik, Maribor, Stritarjeva ul.7. 238 3 1 Cepljene trte, izabelo itd. na amerikanski podlagi, prvovrstno po 1.50 D, drugovrstno po 1 D komad, ter enoletne okultante vrste: bobovec, ka-nada, mošanec itd., nad 1 m dolge po 2 D komad nudi Lovrenc Glinšek, Sv. Ilj. Velenje. 241 Prenovljena gostilna »Mesto Trst«. Tržaška cesta 8 nudi najboljšo in najcenejšo domačo postrežbo. Kmetje, ustavite se v tej domači gostilni! Za vašo živino je na razpolago prvovrsten hlev! 243 Stole in mize, zaklopne in druge, vseh vrst vam dobavi po najnižjih cenah Jakob Pucko, Ptuj. Zahtevajte cenik! Delavni zastopniki se iščejo. 247 2—1 Breakovo drevje: Zmagovalec Amsden, Hallejeva zgodnja, Mikado in Willermoz, zoreče po vrsti od junija do septembra. 10 dreves za 100 D zavito in postavljeno na kolodvor. Drevesnice Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski doliui. 237 2-1 Izabelo, cepljeno na ameriški podlagi, priporoča Vinko Dolinšek, Št. Ilj pri Velenju. 185 2—1 Prodam močno mlinsko trans-rnisijo, ki je zmožna vleči 4 pare kamnov. Ceno pove Anton Stante, mlinar, Teharje, p. Store. 221 2-1 Jesenov in orehov okrogli les vsake množine, kakor tudi hrastove gozdove kupuje proti najvišji ceni in proti takojšnjemu plačilu M. Obran, električna zaga, Tattenbachova ulica, Maribor. Istolam se proda tudi večja množina lepega rezanega kolja, po celo nizki ceni. 209 4—1 Vegetabilno, fostorokislo krep čilno krmilo za prašiče, krave, vole, konje, teleta in perutnino, je priznano kot najboljše krmilo. Učinkuje hitro rast mesa in masti, povzdigo molz-nosti, pospešuje teh in nagen k žretju in čvrsti razvoj krepkega okostja. Cena 10 kg 60 D, 20 kg 120 D. Naroča se pri glavni zalogi vegetabilnih krmil, Cerknica-Rakek. 1280 Kmetje, posestniki, vinogi a- dor! Naročite takoj galico za letošnjo porabo v trgovini trgovca Franca Drofemka v Poljčanah. 64 6—1 Vino prodaste, staro ali nor» ako pošljete takoj vzorec i» zadnjo ceno, postavno na kc* lodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaa 35. 1483 Prvovrstne cepljene trte raznih vrst nudi po izredno nizki ceni Anton Slodnjak, trtuar p. Juršinci pri Ptuju. 101 Srebrne krone iu zlatnikepla čuje najbolje J. Ringer. Preval je. 1519 10 t Cepljene trte, vkoreninjene divjake, ključe Gothe 9, Ripa-ria Portalis prodaja Frane Zelenko, trtnar Rucmancf Sv. Fomai pri Ormožu. 116 3—1 Vabilo na XIX. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Selnici ob Dravi, r. z. z n. z. ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. marca 1926, ob 8. uri zjutraj \ uradnih prostorih v župniščh. Dnevni red: 1. Ci-tanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potr-jenje računskega zaključka za leto 1925. 4. Volitev nadzrstva, 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri vsled nezadostnega števila članov ne bilo sklepčnosti, se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu članov i» z istim dnevnim redom. — Na-čelstvo. 24JS Štambtljba vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Peta» v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču. 126€ Dežni plašči (po znižani ceni), perilo, čevlji itd. se kupijo najugodneje pri JAKOBU LAH Maribor, samo Glavni trg 2. Proda se šivalni stroj za moško delo, sposoben tudi za čevljarje. Cena 1400 D. Tudi kostanjevo kolje do lisoč komadov. Peter Kopše, posestnik, Dobrina, p. Zetale. 251 Divjak & Gustincič mehanična delavnica Maribor, Tattenbachova ulica 14. Sprejem vseh popravil za dvokolesa in motorna kolesa. — Vsa specijaliva dela, kakor: popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov ter drugih spicijalno-preciznih strojev itd, izvršuje specijahst proti garanciji. — Obisk tudi n» dom. Dopisnca zadostuje. Prodajalna: ta dvokolesa n njih sestavne dele, gumeno robo itd., Maribor, Glavni trg 17. Somišljeniki, širita naše liste? v milu Da se cenj. odjemalcem našega priznanega mila GAZELA oddolžimo, smo se odločili, tla jih za njihovo dolgoletno naklonjenost tudi primerno nagradimo. Z ozirom na to smo sklenili, da bomo od sedaj naprej na vsakih 1000 kosov našega mila (vseh vrst, ki ga izdelujemo) vtisnili v en kos mila po 1 zlatnik Milo GAZELA zavzema vsled svoje izborne kakovosti vsekakor prvo mesto med sorodnimi izdelki. Izdelano je iz najboljših surovin, ki tkaninam ne škodujejo. Daje takoj zelo obilno peno, ki nesnago razkroji in temeljito odloči od ¡kanine, tako da je močno mencanje popolnoma odveč. Ako se z našim milom namilano perilo nalo prekuha v vroči vodi ter temeljito spere v čisti vodi, zadobi naravnost snežno belino in jako prijeten vonj po svežosti. Jasno je torej, da z našim milom! zelo mnogo prištedite pri perilu in zdravju, poleg tega Vam je pa mogoče sreča tudi toliko naklonjena, da dobite v kupljenem kosu še 1 zlatnik povrhu. Zahtevajte torej pri Vašem trgovcu samo prvovrstno in ppaVO HI 110 A 5KBL A" Vztrajne Palma-kaučuk pete in podplati BO napravljeni iz najbolje surovine, varujejo Vaše obujato, so trikrat trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam afcutičen hod Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka. 202 1 {■ Otvorila se je NOVA TRGOVINA sseh potrebščin za mrliče, kot rakve (truge) raznih veli» iosti in izpeljav, prti, zglavniki, čevlji sveče, nogavice, kapice, nagrobni venci itd 187 Ker je to lastno izdelovanje, prodajajo se ti predmeti tudi na debelo po najnižjih cenah. Vzorci so na razpolago. Maribor, Dravska ulica 10, pod novim mostom (stopnice). 10. Dunajski mednar. sejm „n irmar-aini , i i ——1— 7. do 13. marca 1926. : Poljedelski stroji In orodja : t< t1 f t i- r i ¡ kakor tudi vse potrebščine poljedelstva. Vzorni pregled poljskih in gozdnih pridelkov. »Elektrika v poljedelstvu.« Mlekarska razstava. Reja malih živali. Lovska razstava. ^Streljanje na tučahve golobe. Lovski dan: 11. mara».) Razstava pivovarne stroke. Razstava jestvin in nasladi!. Vinski poskus. Äiafijfco znižane važne cene na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah ter na Donavi Brez pasviza. HI posesti sejmskega izkaza in potnega lista prost prestop / mej. Vsakovrstna pojasnila in sejmsld izkazi se dobijo pri Wiener Messe A.-G., Wien, VIL {»i avstrijskih zastopstvih v inozemstvu in pri vseh častnih aestopmkih Wiener Messe (Dunajskega sejma) v vseh večjih krajih. 120 Kadar pridete v Celje ■HrnEHBHigsai ti prcdno nakupita manufaktumo blago, oblak«, adcf«, Sfrajs«, ojijte al velikansko zalogo blaga in tzdaifcor peri „Amerikancu" Glavni trg, pri farni cerkvi. r ffam m prodaja aajsenejis, ker kaj lastno tovarna, Hi aa«££U sonarja pročl frepričaftai Saj DEUTSCHLANDSBERG, STAJERSKO. Prvovrstna drevesnica Avstrije Zahtevajte še danes brezplačne cenike o sadnih drevesih, grozdičju, sadnih divjakih, rožah, plezalkah in grmovjih, belušov (špargelj) in drugega. ai—Ii—ir==jt—J DBG BEf M FRANJO VEABL zidarski mojster Dntavanlicaž MARIBOR Betnavska cesta se priporoča za vsa v stavbno stroko spadajoča dela v mestu in na deželi, katera izvršuje dobro, solidno in po najnižjih cenah. Načrti in proračuni brezplačno, če se mu delo poveri. nrJ neuničljivo obuvala je Suttnerjevo obnvalo, vsak čevelj prlstoja kot omerjen. Izdelano le it dobrega osnja, upogljivo, elegantno, muderno ir t ajno. Velika izbira moških ia ženskih čevljev, poluieolje? in sandal. V velikem ilustrov*new d)< vot ceniku svetovne tvrd-ke H Suttner v Ljubljani št. 992 boste oaSli mnogo praktičnih potreb' 1 ki Vas bodo zanimale. Dobite ga brezplačno. Narofil» vsakega rizika, ker Vam se aepovšečno takoj zamenja. K&rol KirMsch, usnjar pri Sv. Trojici v SI. gor. |Bvf «larraemu občinstvu, da prevza.n« vsakovRBin« tmnvv* Soia t posebno dobro izdelavo po jako znižani mi, Fr» tudi vsaka vrsta usnja domače izdelave, poodma «pacsTja na svoja trikrat vsajene, jako tspežne podpisfct, ffi m dobijo po zelo znižani certL Kupuje tudi mrort k*' ?« ra*h vrst In vuka po n&jviSjiih dnevnih «amih. ISSS BBBBBBflBBBBBBBBaBBBa iaiožlte denar le pri Ljudski posojilnici y Celju : 11 a m h a »-tm a m 1 II h e 1 I! k 11 II it h k inrinrinnnnnni ifii u n ; 2ivinoa (travnik : Najcenejši nakup: „g «nanulattumega blaga Vam nudit« < , .. . ; * il? l Brata ŠUMER, Celje i Glavni trg 8. mT-rm iiinu».s.gi v TirinrcvTn»TTrn ■ u m ■ mrn Pozor ženini in neveste I , V «laofaEfari® irfstvtisfl MARTIN SUMER, KONJICE jc if-^p*!® vefiEa množina rs ikovrstnega modnega tn modrega sukns za moške obleke, finega vdk bbga v vseh barvah za ženska obleke, renei, lop* £3. evfcstfi« rute, svilene predpasnike ter sploh vsa t» se pd hifnem gospodarstvu rabi, po jsko nizkih fiaaacDuti' ti a h »i jtrrrajinrinr rru inimiu Točna In solidna postrežba! Ustanovljena ISO«, 6 P3S6 «fiauje od 1. februarja t L dalje v Mariboru, Beograjska ulica 8 (tik artilerijske vojašnice). TreojjJLjmnaxnmmj ; 1 trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočimi led« vicami in zniženju želodca» gu* mijeve nogavice in obveza za krčne žile. Umetne noge in ro. ke, korsete, bergle, podloge ploske noge, suspenzorije in vsa? aparate proti telesnim poškods bam izdeluje st iromans tvrdKfc FRANC PODGORŠEK, BANDAŽIST, MARIBOR Slovenska ulica 7. B Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo pa JSe vzet ju. nrrmm n a b u mrmrnnnm ii u n mnimrinni » u » rin Dober glas gre v mesta in dežele Ter tudi k nam so novice te prispele, Da kupiš dobro manufaJctumo blago in po ceni, V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi. Aiko nisi bil tam še osebno. Glej, da zapomniš si za vedno, Da v Celju je mnogo raznih trgovin, A najceneje kupiš edino le pri Valentinu Hfedín. ena bi gimrrrnolctxoxp-tni m hji m mi mi 11 »ju E 1021 25 13 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču bo dne 25. februarja 192Gfc ob II. uri, v sobi št 3, dražba zemljišč vL št 225, 382 ki 410 k. o. Slov. Bistrica in vi. št. 46 k. o. Spodnja Nova vas, obstoječih iz hiše št 104 in gospodarskih poslopij, cenjenih na 100.000 dviarjev, in zemljiških parcel, cenjenih na 34.536 din. 75 p. Vadiij znaša 13.453 din. 67 p. Najmanjši ponudek 76.357 din. 82 p. 224 Okrajno sodišče v blov. Bistrici, odd. II, dne 10. 2. 1926. Pozor! Pozor! B g m- zadrngi z neomejen® zavez« £ CiankarSeva ulica Cenjenim odjemalcem uljirdno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenega sukna za ženske in moške obleke. V zalogi imam vse v manu>-fakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških oblek, gumi-plaščev in usnjatih sukenj. — Cene najnižje! — Solidna postrežba! — Pri nakupu čez 1000 dinarjev se poravna polovica vožnje. — Se pripore*-čam najuljudneje 233 B poleg davkarije (poprej pri »Belem vola«), kjer je najbolj varno naložen in se naj- K3 ugodneje obrestuje. Rentni in invalidni davek plačnje posojilnica H 63 Posojila po najnižji obrestni meri. m m si n HMnnEBBMHUHBnBB i i IVAN MASTNAK Kralja Petra cesta 15. Izjava. Marija Razpotnik in Marija Cokam v Vrbju pri Zalci preklicujete vse ža'jive vesti o gdč. Jožef Jane kot neresnične in obžalujete, da so toaa-ievive žaljive govorice dalje pripovedovalf». Celje, dn« 12. februo ja 1926. 22S < Glavni trg štev. 21. Velcpražarna kave Meznaric Rado, Maribor, Brzojavi: Meznarič Maribor. B^lV Tf90VCl, ZShteVSÜß DGItllClbQ! "¿SNU Telefon interurban 476. Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru, Stolna ulica st. 6 r. z. z n, s, Stolna ulica št 8 Obrestuje Srafl. vloge brez odpovedi po 6*, na trimesečno odpoved po 8*. a»HK»ai»EattfflBraB«ißfflfflWHEB»HBHBIll»!f Med. univ. Dr. Andrej Korenčan ordirvira od 9. do 11. in od 2. do 4. ure Maribor, Jurčičeva ulica 8. Šivalni stroji prvovrstne znamke »Dfir-koppc, Rast in Gasser, se dobijo po zelo znižani ceni pri i ALOJZ U8SAB MARIBOR, Krekova ulica 14, 165 II. nadstrop. IJRBBI Priporoča st Tiskarna sy. Cirila t Maribora. Za poljako kpiže •1 mnogi želijo Kristusov« podobe (korpu**). Da ustrež« ljudem, jih je oskrbela Tiskarn« »v. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po slede» 6vh cenah: 65 cm veliki po 550 diru, 75 «m veliki po 600 diru, 80 em veliki po 700 i» 800 din., 90 om veliki po 800 din., 100 «m v«HW po 950 din. in po 1280 din., ISO «m veliki po 1700 din. Stenski križi a leseno podobo (korpusom) stanejo: Veliko«! SO em po 42 in 77 din., 35 «m po 55 in 90 dou, 50 om po 77i n 100 din., 55 cm po ©6 in 115 dnu, 40 cm po 140 din, Stenski križi ■ Soviaasto podobo stanejo v rasnih veHloctih po 4, I2t 18 i» 24 diru Stoječi križi s kovinasto podobo stanejo v raznih veUkoetiS In izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 dku Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo pokoroča, da si vsak, kdor krit* potrebuj», tet« kupi v Tiskarni ur. Cirila ▼ Maribora. Vsak še ne ve, ila se v trgovini JOS. DISglCH ■snj&rija MARIBOR, Aleksandrova M prevzame vsakovrstne surove kože za izdelavo gornjega usnja, podplatnega usnja, — blank in boksa. Prodaja po najnižjih brezkonkurenčnih cenah vse vrste usnja. Lastni izdelek. Nakup surovih kož vseh vrst po najboljših dnevnih cenah. 1273 Kupujem zlat«, »rebr», «rebrne krvne, stari denar Ud. K. ACKERMANN, war 17 PTUJ. 1 ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni «avod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenik» ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o «turi ju denarnih zavodov, trgovsko-mdustrf}. skih podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, fečrpiv® In hitre ARGUS se nahaja v Vufca Karadižiča ulica II, BeogTad ARGUS-ov telelon: 6-25, brzojavni naslov: Argua, STgifcTtf FMHFHHH Oglasni In reklamni aiod Voršiča naslednik Vinko Kovafiifi Uarlbsr, Stelkou trs 16. sprejema oglase po origi-oalnih časopisnih tarifah za v s e tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte. mfckiiHHH Edino najboljši Telelon Sli šivata! starel! in kolesa «o ie Josip Petelinc-a Ljubljana (bSzu Preieraovega sponiomks ob vodi) znamke Giitzner, Adlsr m Phonix ca rodbinsko, obrtno in Industrijska rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubtad.« Poide v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Dalaniisa na razpolago. Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni ' iroj sedanjosti ie edino ST0EWER-REC03D ■■■mbmmmbmbbbbh Z-tTJTD. Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Bektografični zvttki, barvni trakovi, ogJieni jju pc;voSčn>! papir vedno v xalog>. Zlatorog terpentinovo milo Pesnik mu je dal lepo ime, kemik pa idealno sestavo. Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev in ga uporablja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je povsod znana, kar dokazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost. Ta dva mogoča čistilca sta združena v »Zlatorog terpentinovem milu» v neprekosljivo pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus in kupite to idealno milo — v vsakem tisočem komadu je vpre-šan zlatnik po 10 fran- | kov. Mogoče, da imate ravno Vi srečo in najdete cekin! i mirnim Zadružna gospodarska banka d, d. Podružialca Maribor. m lastil, MVBigraJenI palači, Aleksandrova cesta 9, pred traaMškailln cerkvijo. IsvTiaJa vse btičise posle najkulantnejel — NaJvKJe abreitovinle vlof u knjižice in v tekoiem računa. Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najbolj H uspehi Tiska«: Tijumm. «v. Cirila « Maribou, pi-d-fiavnik: L»» Brofte. poslovodja i Maribora - üredaik: Ja»«* Gokc' * todtajatet*; T jcaorcij »Sk^eaafcofii gospodarja«, avaik: JaMBl boiw, aovinwr * I&arttKm.