S park® Dolenjske zidanice: prevarana pristnost oe Gače: Dolenjski smučarski raj? IZVOl)1 Intervju: Vinko Moderndorfer, dr. Vasja Vehovar, Dom za sanje Potlač: DNŠ drugo leto ukinja Cvičkarijo v Novem mestu številka 7, letnik 6, 16. maj 2003, cena 450 SIT r * ★ : ♦ ★ * ★ € ★ * ★ * | www.park-on.net ★ ★ ★ ★ ir it it it ^ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k it it it it ★ ★★★★ jAr ★ ★ ★ ★ i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k it it it it ★ ★ ★ ★ ★ k it it it it ★ ★ ★ ★ ★ -fr -fr fc ★ ★ ★ ★ ^ it it ^k it 'k k it + k; -k it ir it + -k fr ★ fr ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ^ ★ ★ ★ ★ ★ ★ fr ★ ★ ★ ★ ★ ★ fr fr frr fr fr fr fr fr ★ ★★★fr fr fr fr fr fr ★ fr fr fr fr fr fr fr fr y 771408 718002 fr ★ ★ ★ fr ★ fr fr fr fr fr fr fr fr fr ' ★ ★★★fr fr fr fr fr fr ★ fr fr fr fr frfrfrfrfr- ★ fr fr fr fr frfrfrfrfr' ★ fr fr fr fr frfrfrfrfr' frfrfrfrfr frfrfrfrfr' frfrfrfrfr -A- k k k (k k k k ★ ^ ★ fr fr fr fr A' fr fr fr fr frfrfrfrfr k it it k k frfrfrfrfr k k k k k i frfrfrfrfr frfrfrfrfr frfrfrfrfr k k k k k frfrfrfrfr k k k k k frfrfrfrfr fr fr fr fr y Naročniki revije Park so tudi podjetja: r 'S ABC Cibic Novo mesto d.o.o projektiranje, svetovanje, nadzor ■ ' • Novi trg 1, Novo mesto, tel: 07 33 70 320 n v i kt Arch linea d.o.o. projektiranje, načrtovanje, oprema, design Kandijska cesta 28, Novo mesto, tel: 07 30 79 811 Aurora hobby & art Breg 1, Novo mesto tel: 07 33 23 055 AURORA HOBBV & ART Avtogalant izdelava izpušnih cevi Ob potoku 10, Novo mesto Konvlkt d.O.O. reklamna agencija Novi trg 1, Novo mesto Lepotni atelje Olimp Barbara Pavlin Milana Majcna 9, Novo mesto, 07 33 24 510 Loging d.o.o. Industrijski in skladiščni objekti Ždinja vas 17, Novo mesto 07 30 99 300, www.loging.si Loni d.o.o. Dobrava 34, Otočec Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto Lubcon d.o.o. M Pod Trško goro 33, Novo mesto 07 337 25 41, www.lubcon.com LUBCON www.lubcon.com Avtohiša Berus Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Luminus d.o.o. ___ Kolodvorska 2, Novo mesto 07 337 25 41 Avtošola Riba Ulica stare pravde 15, Novo mesto 07 33 26 722 AVTOŠOLA ______d.o.o.___J Mak d.o.o. Kočevarjeva 2, Novo mesto 07 337 52 60 Branko Tratar s.p. projektiranje, posl. posredovanje, nadzor Ul. talcev 2, Novo mesto tel: 07 33 80 900 jzor Mala d.o.o. Olivno olje, Karlovačko pivo Šolska cesta 12, Otočec, 07 309 91 60 'GTotocec DNS Študentski servis Prešernov trg 6, Novo mesto 07 33 74 370, www.student-nm.com 'i f študentski iTizervig Dolenjski geodetski biro Gregor Miklič s.p. Brod 48a, Novo mesto tel: 07 33 80 000, gsm: 041 205 430 Elica Križ s.p. Pridobivanje upravne in gradbene dokumentacije Ljubljanska cesta 4, Novo mesto 07 33 24 851 Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o. Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel: 07 33 77 630, www.gpi.si ^ G Pl Megafoto M EGA fOtO center za fotografijo in mobilno tehnologijo BTC Novo mesto, 07 33-70-800 Šentjernej, 07 30-81-111____________________ MM & M ^ MAJCEN Ključavničarstvo Majcen ^ Cegelnica 33, Novo mesto______________^ MTI Pavlič, Kočevarjeva 2, Novo mesto 07 337 15 70 Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo 07 335 63 60 krka Gvido napisi d.o.o. V Brezov log 2, Novo mesto 07/33 82 850 gvido.napisi@siol.net GVIDI) NAP Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 investbiro d.o.o. ib Investbiro Ul. Mirana Jarca 33, Novo mesto 07 332 81 97 Polidej - trade d.o.o. Ekskluzivni zastopnik za bazzara espresso 07 3382 283, 041 336 304 espresso Jernej Jakše s.p. Bršljin 32, Novo mesto gsm: 041 647 319 MONTAŽA IN POPRAVILO \ VODOVODNIH INŠTALACIJ Real d.o.o. Kočevarjeva 2, Novo mesto m R E A l_V & Roberfs elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža 07 308 48 40 RIIIIIKI D smakamh ««■ RSL production d.o.o. Snemalni studio, aerobika Turkova 34, Novo mesto 1- — 07 337 55 00 production A sitotisk avbar Avguštin AVBAR s.p. LASERSKO GRAVIRANJE Tel.: 07/33 79 021 GSM: 041/68 24 68 Krallova ulica 15 (Šmihel), 8000 Novo mesto SOPHOS Sophos d.o.o. SOPHOS anti-virus Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto Cvetličarna Cvetnik Malkom Novo mesto d.o.o. AA^kHOAA Ljubljanska 27, Novo mesto Ljubljanska 1, Novo mesto, Podbevškova 4, Novo mesto 07 393 14 70 Studio Vire like Vaštetove 15, Novo mesto v s Študentski servis www.noua.si Q0O ®00 ©O© Tonson, šola tujih jezikov Kandijska 64, Novo mesto Trgovine Silver SlLVCjR Novi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesto Tuš market Brusnice Panda d.o.o. 07 308 56 23 TUS Urko Ljubljanska 22, Novo mesto tel: 07 393 17 80 u R Mm PAVLIC Vislo d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana Vzdrževanje vozil - vulkanizerstvo Matjaž Avbar s.p. Belokranjska c. 16, Novo mesto Moba mpba Izdelava posteljnih vložkov Latoflex Stopiče Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5, Novo mesto ZARJA <§> U LO£LC/l 33 33 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 r Z? •' Luknja v levem ušesu Regija amjotfr Sto besed na mesec................................... Tomaž Levičar: Novomeščani na dlani.................. Mitja Simič: Dolenjske zidanice: prevarana pristnost. Primož Kobe: Gače - smučarski raj? .................. Uroš Lubej »V ta prostor naj se vnese strokovno delo. Na odgovorna mesta naj se ne nastavlja ljudi po političnih poteh.« Te besede je kot županski kandidat izrekel predsednik mestnega odbora ZLSD Igor Perhaj. Spomnimo se: v tej stranki naj bi v našem pristnem dolenjskem okolju zavel nov veter sprememb; nova generacija ljudi naj bi prinesla nove ideje in nov način dela. Izjave politikov je potrebno ponavadi brati natančno obratno od tistega, kar pravijo. Če ti ameriški republikanec govori o vzpostavljanju demokracije, moraš biti prepričan, da gre za vzpostavljanje razmer, v katerih demokracije še zelo dolgo ne bo videti; če ti konservativec (pri nas je bil tipičen primer Podobnik) pridiga o poštenosti, moraš biti skorajda gotov, da gre za korupcijo; in če ti slovenski liberalec ali zlsd-jevec pripoveduje o strokovnosti, moraš biti prepričan, da gre prav gotovo za čisto navadno politikanstvo. In res. Po porazu v prvem krogu je županski kandidat Združene liste ne dolgo zatem podprl sedanjega župana Kovačiča in po njegovi zmagi z njim tudi podpisal koalicijsko pogodbo. Že takrat se je začelo govoriti o tem, da je del koalicijskega dogovora tudi to, da bo Perhaj prevzel direktorsko mesto javnega zavoda v lasti mestne občine, in sicer Gasilsko reševalni center, in to se je aprilski seji občinskega sveta tudi zgodilo. Javna skrivnost je tudi to, da bo po poteku mandata Marjana Somraka direktorsko mesto v stanovanjskem podjetju Zarja prevzel Miloš Dular. »Koalicijska pogodba rešuje kadrovske stvari v občinskem svetu, podžupanov in mesto direktorja uprave; ne gre pa za to, da bi po strankah razdelili omenjena direktorska mesta,« nam je januarja v intervju po podpisu koalicijske pogodbe dejal župan, ko smo namignili na omenjene govorice. Ne gre zgolj za kadriranje. Poglejmo denimo to, kaj vse je v popolni paniki, ki je zavladala po prvem krogu županskih volitev Boštjan Kovačič obljubil prebivalcem KS Plave lagune: »sodobno in bogato opremljena otroška in športna igrišča«, »izgradnjo mostu za pešce iz Plave lagune v Ragov log«, »čiščenje in vzdrževanje zelenic«, »urejanje brežin nad reko«, »prenovo balinišča na bregu nad Krko ter ureditev čolnarne«, »drevored ob Seidlovi cesti«, »preplastitev cest v naselju«, »sanacijo udarnih jam«. Naloga javnosti in medijev bo, da spremlja smiselnost in uresničitev teh obljub. V rebalansu proračuna zaenkrat ni zaznati prav ničesar od obljubljenega. Politiki lažejo. Združeni listi ni do tega, da se uresničuje njen predvolilni program, ampak do tega, da se prek vplivnih položajev krepi moč posameznikov z njenega vrha. Vzorec, ki ne pomeni ničesar novega (kot so obljubljali), ampak je star najmanj toliko kot Machiavelli. Stranka mladih, ki z eno mestno svetnico pravzaprav ne pomeni niti kakega gramčka na tehtnici in bi se lahko profilirala v opoziciji, je v koaliciji, čeprav ne vemo, zakaj. Morda pritiski na kakšno službo kakšnega sorodnika? Ne vemo. Pred volitvami so opozarjali na pomanjkanje stanovanj za mlade družine, na štipendijske sklade, ki bi jih morala vzpodbujati občina in o otroškem igrišču v centru mesta. Pozabljeno. Lista za Dolenjsko je govorila o tem, da mora občina vzpostaviti mehanizme, s katerimi bomo močnejši v lobiranju nasproti Ljubljane in pri razpisih Evropske unije. Prav tako se je veliko govorilo o boju proti prepovedanim drogam in o preventivnem varstvu. Pozabljeno. Bo pa nemara nekaj drobiža kapnilo projektom, s katerimi se ukvarjajo štirje predstavniki omenjene liste v občinskem svetu: Rock Otočcu, Založbi Goga, Društvu novomeških študentov in koncesiji za oglasne panoje. Dobri projekti, toda vprašanje je seveda, čemu so svoj glas namenili volilci. Morda je res čas, da kaka nova stranka prevetri to zatohlost. Fotopub Luka Pitamic: CLOSER TO H@WTIN Kolumna Tina Ban: Hrupni biseri..... Bariča Smole: Vsega je krivo znamenje Intervju Bariča Smole, Damijan Šinigoj: Vinko Moderndorfer Internet Intervju: Dr. Vasja Vehovar...... Matjaž Brulc: Junkmail!.......... Fotozgodbe kultum Intervju z Mirom Tomšičem, Dom za sanje Parkextreme .................... Strip .......................... Potlač ......................... park: kolofon regionalni mesečnik številka 7, letnik 6 ISSN 1408-7189 Naslov uredništva: Park Glavni trg 6 8000 Novo mesto e-mail: park@park-on.net web: www.park-on.net Telefon: 07 393 08 12 Trženje, naročila, distribucija: Matjaž Grum gsm: 031 549 906 mgrum@email.si odgovorni urednik: Uroš Lubej uredništvo: Tina Ban, Marijan Dovič, Iztok Kovačič, Boštjan Pucelj, Damir Skenderovič, Damijan Šinigoj, Boris Blaič, Tomaž levičar oblikovanje: Igor Ajdišek naslovnica: Iztok Kovačič ilustracije: Iztok Kovačič lektorica: Nina Štampohar filmi in prelom: Špes Grafika tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdobje od naročila do konca 'tekočega letnika (julij 2003). Prekinitev naročila je možna s pisnim preklicem in sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja II. julij 2003). Naročniki imap 10% popust, študentje in dijaki 20%. Naročnina za tujino znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR. park:dol enjska Aprilska seja občinskega sveta Odlok o proračunu skozi prvo obravnavo Boris Blaič Občinskemu svetu je na aprilski seji končno uspelo izpeljati tudi prvo obravnavo spremembe odloka o proračunu, s katerim bi župana pooblastil za sprejemanje posameznih programov prodaje nepremičnin. Povečana pooblastila so bila zaradi vprašljive pravne podlage predmet ostrih nasprotovanj opozicije že na prejšnji seji, zaradi česar je bila točka takrat umaknjena z dnevnega reda. Med tem časom je občinska uprava glede spornih pooblastil pridobila pozitivno mnenje Urada za lokalno samoupravo, tako da je koalicija izglasovala predlog, da gre odlok v drugo obravnavo. Predlogu je ostro nasprotovala opozicija, češ da je protizakonit. Svet je na zahtevo računskega sodišča sicer popravil tudi 10. člen odloka o proračunu, ki govori o prerazporejanju sredstev, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti. S predlagano spremembo, češ da je popravljeni člen preohlapen, saj županu ne določa omejitev pri prerazporejanju sredstev, se nista strinjala odbor za davčno politiko, proračun in finance ter odbor za gospodarstvo, tako da je svet kasneje sprejel popravek 10. člena v obliki, kot jo je predlagal odbor za gospodarstvo. Sicer pa se je tudi na aprilski seji zapletlo že pri sprejemanju dnevnega reda, za katerega so svetniki porabili več kot eno uro. Na koncu je bil župan zaradi proceduralnih pomanjkljivosti, povezanimi s pripravo odloka, prisiljen z dnevnega reda umakniti točko o rekonstrukciji ceste Velike Brusnice - Ratež. Zalegla niso niti opozorila mestnega svetnika in predsednika KS Brusnice Antona Deželana (LDS), da je stanje na cesti, ki je močno obremenjena s tovornjaki, ki vozijo na bližnjo deponijo, že precej kritično. »Ne dvomim, da je rekonstrukcija ceste nujno potrebna, toda uprava mora voditi postopke in pripravljati gradivo, tako kot določa zakon,- je odgovarjal Tomaž Levičar (Društvo Novo mesto), ki je predlagal umik te točke z dnevnega reda. Na aprilski seji so svetniki sprejeli tudi sklepe o plačilu storitev za institucionalno varstvo odraslih in se seznanili s poslovnimi poročili javnih zavodov. Vseh pet (Dolenjski muzej, Knjižnica Mirana Jarca, KC Janeza Trdine, WO Novo mesto in Podjetniški center Novo mesto) je v lanskem letu poslovalo pozitivno. Večje finančne težave ima le WO Novo mesto, ki jo bremeni izguba iz minulih let v višini 34 milijonov tolarjev. Izguba naj bi nastala predvsem zaradi neusklajenosti cen varstvenih storitev z rastjo plač zaposlenih, kot to določa kolektivna pogodba, ob tem pa so se svetniki zavezali, da bodo sredstva za pokritje izgube W0 Novo mesto zagotovili ob sprejemanju rebalansa. Vsi zavodi opozarjajo tudi na premajhna sredstva, ki jih MO Novo mesto namenja za amortizacijo in investicijsko vzdrževanje. Svetniki so obravnavali tudi poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe za mestni potniški promet. MO Novo mesto je tako v letu 2002 za subvencioniranje mestnih avtobusov namenila skoraj 70 milijonov tolarjev, prodanih pa je bilo za 15 milijonov tolarjev vozovnic. Strošek koncesije se je v primerjavi z letoma 2001 in 2000 zmanjšal za 17 oziroma 20 milijonov SIT, kar gre predvsem na račun »racionalizacije« oz. zmanjševanja prevoženih kilometrov. Tako je pet avtobusov lani prevozilo 230.000 kilometrov, kar je 100.000 kilometrov manj kot lani oziroma še enkrat manj kot pred dvema letoma, ko je na novomeških progah vozilo še osem avtobusov. Temu primerno je tudi zmanjševanje števila potnikov. Lani se je z mestnimi avtobusi vozilo nekaj več kot 183.000 potnikov, kar je celo manj kot leta 2000, ko je bil uveden mestni potniški promet.. Posledica zmanjšanja števila prevoženih kilometrov pa je tudi povečano število »potnikov« na prevožen kilometer, a bi bilo ob tem primerneje kot o »potnikih« na kilometer govoriti o »deležu potnika« na kilometer, saj je v povprečju na posameznem kilometru proge na avtobusu še vedno manj kot ena oseba, natančneje 0,79 potnika. Ali drugače, avtobusi se v povprečju še naprej vozijo prazni. Svet je nato sprejel tudi načrt nakupa in prodaje nepremičnin za potrebe rekonstrukcije Straške ceste, ki jo predvideva Zazidalni načrt Adria, in nepremičnin na območju, predvidenem za nadomestno gospodarsko cono pri Češči vasi. Občinski svet je ob koncu seje za dobo petih let potrdil Janeza Rezlja za novega direktorja Kulturnega centra Janeza Trdine (na tem mestu bo zamenjal Miro Maljuno), novi direktor Gasilsko reševalnega centra pa je postal Igor Perhaj, sicer predsednik 00 ZLSD in član občinskega sveta. Kronisti: Boris Blaič, Tomaž Levičar, Tina Ban, Uroš Lubej, Andreja Kopač STO BESED FOTOGRAFIJE: BOŠTJAN PUCELJ na mesec Novoteks tkanina je v postopku prisilne poravnave Podjetje Novoteks tkanina se je zaradi 430 milijonov sit težke izgube znašlo v postopku prisilne poravnave. Prisilna poravnava se mora zaključiti do jeseni. Načrt direktorja predvideva temeljito finančno, poslovno in kadrovsko reorganizacijo. Eden prvih korakov bo zaprtje obrata predilnice v Metliki, delavke pa bodisi preseliti v Novo mesto ali pa odpustiti. Po mnenju vodstva slovenskih tekstilnih sindikatov se je podjetje znašlo v težavah predvsem zaradi slabega menedžmenta, ki naj se ne bi uspelo odzvati na globalizacijske trende v industriji. Podjetje zaposluje 267 delavcev, ki bodo v primeru, da prisilna poravnava ne uspe, izgubili delo. V slovenski tekstilni industriji je sicer zaposlenih 30.000 delavcev, pri čemer jih več kot 10.000 prejema minimalno plačo - se pravi okrog 70.000 neto. V letu 2003 je bilo že odpuščenih okrog 1000 delavcev in do konca leta se pričakuje, da bo delo izgubilo še nadaljnjih 1000. Čeprav so se nekatera podjetja uspela postaviti na noge, se pričakuje, da se bodo težave še poglabljale z letom 2005, ko bo v Svetovno trgovinsko organizacijo vstopila Kitajska, ki v tekstilni industriji skokovito povečuje tržne deleže. Župan direktno! Župan se je, kot kaže, odločil uresničiti obljube o vzpostavitvi boljših in pogostejših komunikacij z občani. V kabinetu župana so pripravili projekt »direkt«, s pomočjo katerega lahko občani župana neposredno »sprašujejo po mnenju, ga opozorijo na težave in mu predstavijo svoje ideje«. Osebni obiski so s predhodno najavo tako možni v županovem kabinetu vsak ponedeljek med 9. in 11. uro, na brezplačni telefonski številki je dosegljiv ob torkih med 9. in 10. uro, posebej atraktivna pa naj bi bila spletna klepetalnica, na kateri se župan poti vsak četrtek med 13. in 14. uro. Še vedno brez vodij oddelka za kmetijstvo in prostorsko planiranje Reorganizacija občinske uprave gre tudi v kadrovskem pogledu počasi h koncu. V aprilu so bili imenovani še trije novi vodje oddelkov in vodja inšpektorata. Vodja združenega Oddelka za gospodarstvo in finance je po pričakovanjih postal dosedanji sekretar za finance Igor Vesel. Darja Plantan in Jože Kobe sta prevzela vodenje Oddelka za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ter Oddelka za krajevne skupnosti in komunalne zadeve, Marjan Menger pa je, kot smo že napovedali, postal novi vodja Inšpektorata, kjer je zamenjal Marjana Dvornika. Navkljub napovedim, da bodo imenovanja končana v aprilu, še vedno nista znana vodji Oddelka za kmetijstvo in turizem ter Oddelka za prostorsko planiranje. Revoz onesnažil potok Težka voda m .'•si ■ L.. ’ Mm ^ ■ 4 V soboto, 3. maja 2003, je prišlo do onesnaženja potoka Težka voda v Novem mestu pod železniškim viaduktom v Šmihelu. Potok je bil onesnažen z naftnimi derivati, ki so pritekli po odtočni cevi iz območja tovarne Revoz d.d.. Novomeški inšpektor za okolje Darko Okleščen ni naročil analize vzorca snovi, ki je onesnažila potok. Analiza bi seveda odkrila, za kakšen naftni derivat je šlo, ker to pri tovrstnih onesnaženjih bojda ni v navadi. Inšpektor je še dejal, da ni bilo nobenih posledic na naravnem okolju, pa tudi kazen tovarni ni bila naložena, ker, kot zatrjuje, do razlitja ni prišlo namerno ali iz malomarnosti. Tovarna Revoz mora do jeseni urediti lovilce olj na ploščadi znotraj tovarniškega območja, saj je bilo ugotovljeno, da tega še nima. Jama ob avtobusni postaji bo pozidana - Mušičeva tožba? Po dobrem desetletju, odkar je bila odprta novomeška avtobusna postaja ob današnji Topliški cesti, so se začela gradbena dela v jami tako imenovane druge faze izgradnje avtobusne postaje. Investitor poslovnega dela ob avtobusni postaji je novomeško podjetje Real d.o.o., ki je tudi investitor zabaviščno-trgovskega centra na drugi strani Topliške ceste. Objekt bo predvidoma odprt konec oktobra tega leta. V njem bodo trgovina s tekstilom, irska fast food restavracija, pizzerija, slaščičarna, foto studio, drogerija, zobozdravstvena -ambulanta ter pisarniški prostori. Večji del poslovnih površin, ki skupaj merijo skoraj 1.500 m2Je že oddan. Marko Mušič, avtor zmagovalne natečajne rešitve, ki je zaobjemala tudi rešitev za gradnjo komercialnega dela ob avtobusni postaji, je preko novomeške odvetniške pisarne Petrič pričel postopek pravde zaradi kršenja avtorskih pravic proti podjetju Real, ki je sedaj investitor spornega dela objekta, ter podjetju Spina, ki je bilo s strani Reala izbrano za izdelavo projektov za gradnjo. Več o tej vroči zadevi v prihodnjem Parku. Zabava v Portovalu od avgusta naprej Ena največjih investicij v Novem mestu, trgovsko-zabaviščno-poslovni center Portoval, bo po besedah direktorja projektov pri podjetju Real d.o.o., g. Andolška, odprt 23. avgusta letos. Most, ki bo povezoval Portoval z Loko, pa bo odprt predvidoma že meseca junija, ko bo končana tudi vsa komunalna oprema, potrebna za delovanje centra. V centru bo pet kinodvoran, hipermarket, športna trgovina, več pisarniških prostorov ter kavarna. Objekt »Brik« zaenkrat prazen Razvpiti objekt Brik ob reki Krki v Novem mestu (med Novomeščani se ga je prijel naziv »Vagon«), še vedno ni odprt. Objekt, ki po mnenju nekaterih strokovnjakov ni v skladu s ureditvenim načrtom za mestno jedro, prav tako pa naj bi bil s projektom kršen zakon o vodah, tudi še nima uporabnega dovoljenja, ga pa bo pridobil predvidoma v prihodnjih dneh. Na gradbenem podjetju Vingrad, ki je objekt zgradilo, pravijo, da se tri stanovanja, velika okoli 50 m2, kakor tudi pritlični prostor, namenjen gostinskemu lokalu, »še prodajajo«. Lokal za trgovino je bil po besedah odgovornih na koprskem podjetju Brik prodan podjetju Emona obala Koper, ki je odprtje trgovine »Noč in dan« najavilo že za konec leta 2002, a se to ni zgodilo. V Emoni obala Koper pravijo, da so se odprtju trgovine odpovedali ter da bodo lokal predvidoma prodali. Rock Otočec ni prodan! »Organizacija Rock Otočca na dosedanji ravni je dosegla limit. Na ta način bi festival le stagniral. Zato se je lastnik Rock Otočca Festival Novo mesto, ki ni ničesar nikomur prodal, odločil, da Rock Otočec naslednja tri leta organizira skupaj z zavodom K6/4, katerega ustanovitelj je SOU Ljubljana«, je govorice, da je licenca za Rock Otočec prodana, za Park komentiral Franci Kek, ki v zanj značilnem slogu dodaja, da si bodo na ta način zagotovili močnejše finančno zaledje, saj sam s skrito kamero ni več sposoben kriti izgub Rock Otočca. Kek je še povedal, da sta nastop že potrdila Stereo MCs in Ozomatli, medtem ko se s skupinama Slayer in Soulfly še dogovarjajo. Več možnosti za nastop imajo po prepričanju Keka Slayer. Prav tako se organizatorji še odločajo med skupinama Guano Apes in Him, možno pa je, da bosta nastopili obe. Sicer pa maja potekajo že tradicionalni izbori Rock Otočca za neuveljavljene glasbene skupine. Gregor Luštek in Rosana Hribar pripravljata nov projekt »Kako nevtralizirati spol, kako negirati razbiti stereotip (da na odru nisi zgolj moški in ženska), v katerega si vržen, kadar delaš duetno plesno predstavo - to je namen in vprašanje, ki ga skušava zastaviti s svojim park: dolenjska nastajajočim projektom. Najin cilj je iti v ta kliše in ga pripeljati nekam drugam,« pravita o svojem novem projektu Ana is the name of the rose Gregor Luštek in Rosana Hribar. Predstava bo premierno konec junija predstavljena v Mestnem gledališču ljubljanskem, jeseni pa bo ponovitev tudi v Novem mestu. Nove knjige ... Knjižna produkcija je v Novem mestu, kot kaže, zacvetela skupaj s pomladnimi ročicami. Miloš Jakopec je pri Dolenjskem listu izdal svojo četrto knjigo Demonstracija 1. decembra - Ilegalna gimnazija v Novem mestu. Knjiga govori o dogodkih med drugo svetovno vojno, ko so izključeni dijaki novomeške gimnazije (do množične izključitve je prišlo zaradi udeležbe na demonstracijah proti italijanski okupaciji) s pomočjo nekaterih profesorjev ustanovili ilegalno gimnazijo. Bariča Smole je pri Založbi Goga izdala knjigo realističnih kratkih zgodb pod imenom Kamendan. Pri isti založbi so izšle tudi kratke zgodbe enega ključnih sodobnih hrvaških pisateljev Miljenka Jergoviča (Mama Leone), ponatis poezije slovenskega godca Vlada Kreslina Vriskanje in jok in zbornik ob 10. Cvičkariji Društva novomeških študentov Praznik cvička. Sicer pa se je novomeška založba lotila tudi znanstvene produkcije. V kratkem izide prevod preglednega dela o Latinski književnosti francoskega avtorja Pierra Grimala in izvirno filozofsko delo Dve vprašanji sodobne etike Roka Svetliča. Pred poletjem napovedujejo še izdajo potopisnega romana Poti pesmi Brucea Chatvvina, roman Mora Zlatka Topčiaea in kratke zgodbe Damijana Šinigoja Očkov kotiček, jeseni pa še tri knjige. No, Damijan (mnogi ga poznajo kot gospoda Šinija iz priljubljene rubrike Parkextreme) je ne le pisec, temveč tudi urednik Založbe Goga. Ekskluzivno za nas je povedal tudi nekaj besed o Založbi Goga in stanju duha na Slovenskem: »Letošnjo sezono smo pri Založbi Goga začeli s trdimi platnicami, knjige bodo tako trajnejše in se - predvsem pri izposoji v knjižnicah - ne bodo tako hitro obrabile. Pa še nekaj je pomembno - Slovenci, ki do knjig gojimo skoraj nekakšen fetišističen odnos, raje kupimo knjige s trdimi platnicami, četudi so malenkost dražje.« ...in zgoščenke Skupina Sidharta v novomeškem studiu RSL Production pripravlja izdajo tretje zgoščenke. Trenutno so v fazi »miksanja«. Pri Sidharti pravijo, da bodo nadaljevali ustaljeni koncept, le nekoliko »bolj ostro« bo vse skupaj slišati. Fantom se sicer nikamor ne mudi, veliko časa namenijo kontemplaciji. Producenta sta Peter Penko in Žare Pak. Spet ne moremo mimo matere Goge: največja (in edina?) novomeška založba pripravlja izdajo novih zgoščenk. V kratkem bo izšla zgoščenka novomeške skupine Moveknoledgement pod imenom Sun Sun. Pred vzletom je tudi plošča Suite the Passion Vaška Atanasovskega, enega najbolj vročih mladih saksofonistov pri nas, ljubitelji Caminoigre boste v kratkem lahko poslušali plošček A New Child, fani Žabjak Tria pa še bolj radikalne šansonjerske konstrukte. V diskoteki Otočec pretep članov skupine Sidharta Kot rečeno, se fantje skupine Sidharta nahajajo v Novem mestu. Pot jih je zanesla seveda tudi v diskoteko Otočec, kjer so po pričevanju nekaterih obiskovalcev naleteli na skupino razjarjenih novomeških mladeničev, s katerimi je prišlo do precej brutalnega fizičnega obračunavanja, ki se za slavne glasbenike ni končalo preveč prijetno. Poleg pregovorne vročekrvnosti, cvička, metliške in ostalih podgurskih vrlin je pretep bojda izzvalo to, da se serija brhkih domačink ni mogla upirati čarom pevca skupine. Ah, ljubezen boli. Nova športna dvorana ob/na velodromu? Novomeški župan Boštjan Kovačič se je pred prvo finalno tekmo pokala Uleb med Krko in Valencio srečal s predsednikom Uleba Eduardom Portello. Sogovornika sta se med drugim pogovarjala tudi o prihodnosti novomeške košarke, kjer je župan med pomembnejše projekte, ki čakajo mestno občino, uvrstil izgradnjo nove športne dvorane, ki bi jo potrebovali v primeru, če se Krka uvrsti v evroligo. Kot eno od možnih lokacij, kjer bi v prihodnosti lahko gradili novo športno dvorano, sta si Kovačič in predsednik Uleba ogledala tudi velodrom pri Češči vasi. Kolesarski teden v Novem mestu V enem tednu je bilo Novo mesto priča kar dvema velikima kolesarskima dogodkom. Najprej je med Otočcem in Novim mestom potekala dirka za veliko nagrado Krke, ki s kategorijo 1.3 velja za najmočnejšo kolesarko dirko v Sloveniji. Veliko nagrado Krke, ki jo je kolesarski klub Krka letos pripravil prej kot ponavadi in je služila kot generalka pred dirko Po Sloveniji, je dobil kolesar Perutnine Ptuj Dean Podgornik, teden dni kasneje pa je bil v zadnji etapi dirke Po Sloveniji s ciljem v Novem mestu najhitrejši domačin Boštjan Mervar, prav tako član Perutnine Ptuj. Direktor kolesarskega kluba Krka Bogdan Fink napoveduje, da bodo dirko Po Sloveniji prihodnje leto razširili tudi na sosednje države. Košarkarji Krke poraženi v finalu pokala Uleb - Tolažilna zmaga proti Olimpiji Košarkarjem Krke sanjski podvig ni uspel. V finalu pokala Uleb je bila Pamesa iz Valencie premočan nasprotnik. Novomeščani so izgubili že prvo tekmo na domačem parketu in si s tem zapravili večino možnosti za uspeh. Kljub temu da so v povratni tekmi pokazali igro, s katero so navduševali skozi celo letošnjo sezono, je bila Pamesa tudi v drugo močnejša in zasluženo osvojila prvi (kot kaže tudi zadnji) pokal Uleb. Z zmago proti Krki so si španski košarkarji že zagotovili mesto v elitni evroligi, Krka pa se tja lahko uvrsti, če se Pamesa prebije do polfinala španskega prvenstva, kar pa klubu iz Valencie do sedaj ni uspelo še nikoli. Nekaj zadoščenja po izgubljenem finalu je prinesla zmaga nad večnim rivalom Union Olimpijo, ki jo je Krka, prvič letos, na domačem parketu premagala v državnem prvenstvu. V prvo ligo se vračajo tudi rokometaši! Po odbojkarjih, ki so si vrnitev v prvo slovensko ligo zagotovili že pred časom, si je z osvojenim drugim mestom v 1. B ligi prostor v prvi ligi zagotovil tudi rokometni klub Novoles Novo mesto. Rokometaši Novolesa so se v prvo ligo uvrstili ravno v pravem trenutku, saj bo prihodnje leto minilo 50 let od ustanovitve prvega novomeškega rokometnega kluba. Sicer pa so rokometni klub Novoles pred tremi leti ponovno ustanovili nekdanji rokometaši in se v kratkih treh sezonah prebili do tekmovanja najvišjega nivoja. »Napredovanje v prvo ligo smo pričakovali. Vse ostalo bi bil neuspeh, saj smo se pred sezono igralsko okrepili«, pravi trener novomeških rokometašev Iztok Godec -Pajo, ki je v Novoles iz Sevnice prišel ob polovici sezone. V klubu že potekajo pogovori z igralci, ki bi klub lahko okrepili v naslednji sezoni, a kot pravi Godec, bo vse odvisno od sponzorjev in denarja. »Predvidevamo tri možne scenarije. V enem naj bi se borili za obstanek v ligi, v drugem, z nekoliko več denarja, bi se lahko uvrstili okoli 7. ali 8. mesta, če pa se bo eden od sponzorjev odločil za resnejši vložek, se lahko potegujemo tudi za 5. mesto«, pravi Godec, ki dodaja, da v prihodnji sezoni pričakuje veliko težav zaradi razpoložljivosti športne dvorane Marof, kjer bodo poleg njih igrali in trenirali tudi odbojkarice in odbojkarji. Karabinjer iz Genove oproščen Sodni proces proti italijanskemu karabinjeru, ki je julija 2001 na protiglobalističnih demonstracijah v Genovi ubil demonstranta Carla Giuliania, je končan. Policist je prost vseh obtožb. Čeprav se je zagovarjal, da je demonstranta ubil v samoobrambi, ga je sodišče oprostilo na podlagi 53. člena kazenskega zakonika, ki pravi, da ima policist na delovnem mestu pravico do uporabe orožja. Ne samo aktivisti, temveč tudi mnogi pravniki opozarjajo, da razsodba policiji in vojski daje zeleno luč za zlorabe pooblastil med posredovanjem na demonstracijah v prihodnosti. Policist, ki bo v prihodnje zagrešil umor, se bo lahko zagovarjal, da ga je storil po službeni dolžnosti. _ r, ^študentski ^ LrifoJocka, lotopub ti - £j Park fni« Janez Pezelj, novi direktor KC Janeza Trdine Previdno in z majhnimi koraki Boris Blaič Konec junija se direktorici Kulturnega centra Janeza Trdine Miri Maljuni izteka mandat. Na njeno mesto prihaja 54-letni magister socioloških znanosti Janez Pezelj. Nekdanji novinar, ki je od leta 1993 zaposlen v državnem zboru kot vodja oddelka za informiranje, ne obljublja revolucionarnih sprememb že v začetku, kljub temu pa napoveduje, da bo ob koncu njegovega mandata podoba novomeškega kulturnega centra v marsičem drugačna. »Najprej se bo potrebno podrobneje seznaniti z organizacijo institucije in njenim programom«, pravi Pezelj. »Program, ki je bil zastavljeni za letos, bom pomagal kakovostno izpeljati do konca, ob tem pa nameravam kar se da čvrsto oblikovati tudi lastne smernice. Moja prva želja je ta, da bi kulturni center pridobil vse prve natise knjig Janeza Trdine. Menim namreč, da bi bilo prav, da je v centru, ki nosi njegovo ime, tudi nek prostor v njegov spomin. Kakih 15 Trdinovih knjig že imam in še naprej brskam po antikvariatih. Želim si, da bi do konca leta našli primeren prostor in to zbirko predstavili javnosti. Druga zadeva je morda malo provokativna. Zanimivo bi bilo preveriti, koliko je možnosti, da bi kip Janeza Trdine, ki je zdaj pred Rotovžem, prestavili pred KC. Mislim, da se bo ob tem vprašanju novomeška javnost močno razdelila. Zaradi tega bi bil naslednji korak lahko natečaj, ki bi v ta park med KC in Lokalpartiotom postavili neko primerno statuo. Tretja zadeva, ki bo morda zelo problematična, a je tudi zelo pomembna, je mirujoči promet okoli KC. Sprehod, ki ga človek tam naredi, je eno samo vijuganje med avtomobili. Razmisliti bi bilo potrebno, kaj bi se dalo narediti z mestno parkirno hišo, in poiskati način, kako ta mirujoči promet spraviti na mesto, ki mu gre, te površine pa prepustiti obiskovalcem in sprehajalcem«, opisuje Pezelj svoje prve načrte o prihodnosti Kulturnega centra Janeza Trdine. Ena od točk njegovega programa je tudi vzpostavitev (pol)profesionalnega gledališča. »Tu ne gre za kake zelo velike ambicije in rešitve na kratek rok. Šele ob koncu mandata bi lahko govorili o nekem polprofesionalnem ali profesionalnem gledališču. Ob tem nimam v mislih celotnega ansambla, ampak le človeka, ki bi začel bolj skrbno bdeti nad tem. Potrebno bi bilo pogledati, kako je z mladimi iz dolenjsko-posavsko-belokranjskega konca, ki študirajo igro ali režijo, ter jim omogočiti, da bi nadaljevali tradicijo, ki jo je pri nas začel Dušan Jereb. Zavedam se, da je v tako majhnem prostoru kot je Slovenija, težko vzpostaviti veliko število profesionalnih ansamblov, in ko govorim o profesionalizaciji, govorim predvsem o resnejšem pristopu k tej dejavnosti«, svojo vizijo novomeškega gledališča opisuje Pezelj. S skorajšnjim odprtjem multikina v Portovalu se bo močno spremenila tudi vloga kulturnega centra, ki je bil v Novem mestu doslej edini ponudnik kinematografske produkcije. »Ob odprtju multikina bo kinematografska dejavnost v samem kulturnem centru močno trpela, saj bo multikino, vsaj na začetku, močna konkurenca. A v vsaki stvari je nekaj dobrega. Odpirajo se nove niše. To so lahko vodeni filmski programi za novomeške osnovne in srednje šole, ki jih ni malo. Povezati se bo potrebno z njimi in pripraviti program za to populacijo. O neki vrsti kinoteke sem sicer že razmišljal in z veseljem bi naredil tak izbor. A kaj, ko je publike za take filme zelo malo. Kaj torej narediti? Pomembna si mi zdita promocija in izobraževanje. Prikazovanje kinotečnih filmov bi bila drzna poteza, za katero pa bi se lahko odločil le po tehtnem premisleku in oceni trga. Ter seveda ob pomoči sponzorjev. A v času, ko se veliki sponzorji zapirajo in ko je denar le še za velike športne prireditve, na kulturo in znanost pa pozabljajo, me seveda čaka precej težko delo«, priznava Pezelj. Pezelj se zaveda, da je za delo ustanove kot je KC podoba in ugled v javnosti bistvenega ponena: »O samem kulturnem centru se govori zelo malo. Imidž si bo hiša sicer gradila predvsem s svojim programom, mislim pa, da bi moral biti boljši in bolj prepoznaven kot je zdaj. Pomembno se mi zdi pospešeno sodelovanje z vsemi lokalnimi, in v kolikor nekaj zadeva širši prostor, tudi nacionalnimi mediji.« Ena od zadev, na katere je v preteklosti letelo veliko kritik, so tudi visoke najemnine, ki jih kulturni center zaračunava društvom in drugim kulturnim producentom. »Kot imam v spominu, pride od najemnin v proračun kulturnega centra manj kot odstotkov denarja. Prepričan sem, da včasih s tem, ko nekoliko spustiš ceno, lahko dobiš več prireditev in obiska ter zadevo na ta način kompenziraš. Tu bo treba uporabiti neko zdravo kmečko logiko, saj se mi ne zdi smiselno, da dvigujemo najemnine in potem životarimo,« je prepričan Pezelj. »Morda za konec še ena provokacija«, pravi prihodnji direktor kulturnega centra: »Mislim, da je nekaj rezerve tudi na področju gostinske dejavnosti. Kulturni center je prostor, kjer se lahko zbirajo predstavniki različnih generacij. Le dobiti se je potrebno ob kavic, ali ob toplem sendviču ali zdaj poleti ob sladoledu in pokramljati o zadevah.« KULT. KLUB skupina DNŠ niška Dolenjske zidanice: prevarana pristnost Mitja Simič Če nas kdo zaprosi, da mu opišemo, kakšna je Dolenjska, bomo verjetno začeli nekako takole: »To je prelepa deželica, polna vinorodnih gričkov, katerih vrhove krasijo številne cerkvice. Na teh gričkih živijo dobri ljudje, ki pridelujejo znameniti cviček... «Ja, Dolenjci smo res veseljaki, zato mora imeti vsak pravi Dolenj’c poleg hiše in avtomobila (če se le da, nemškega) tudi »zidan'co«. No, in tu se začne zgodba o razkroju značilne kulturne krajine na Dolenjskem. Nove zidanice na Dolenjskem že dolgo niso več le zidanice, ampak nekaj, kar imenujemo »sekundarna bivališča« (izraz res ni lep, sicer pa tudi te stavbne v večini primerov niso lepe, prej nasprotno). In zadnje statistične raziskave kažejo, da imajo prav dolenjske občine največ t.i. sekundarnih bivališč v Sloveniji, celo več kot v Primorju (!?). Kako se je to lahko zgodilo? Vsekakor ima zadeva svoj izvor tudi v tradiciji. Za dolenjsko kulturno krajino je značilen drobno členjen preplet različnih (pretežno kmetijskih) površin, med katerimi se na nekoliko privzdignjenih prisojnih legah že od nekdaj pojavljajo tudi vinogradi z zidanicami. Podoba neke krajine pa ni stalnica - nasprotno - od nekdaj se spreminja in je rezultat delovanja naravnih dejavnikov in obstoječega, t. i. produkcijskega načina. Te spremembe so v večini primerih postopne in dolgotrajne, zato na njih nismo tako pozorni. Novodobne zidanice so začele pospešeno rasti v začetku sedemdesetih let. Leta po drugi svetovni vojni so namreč bistveno spremenila strukturo prebivalstva in njihov način življenja. Prej kmetje so tako rekoč čez noč postali prebivalci mest, nikakor pa ne meščani. Ker jim je bilo življenje v mestih tuje, so iskali stik s podeželjem. In ko se je standard ljudi toliko dvignil, da je poleg najnujnejšega ostalo še za kaj, se je začel pravi napad na vinogradniške površine po vsej Dolenjski pa tudi Beli krajini. Tedanja socialistična oblast je takšno divjo in po večini tudi nelegalno pozidavo zvito tolerirala, saj je ta predstavljala nekakšen ventil, skozi katerega so ti ljudje sproščali vsakodnevne frustracije. In ljudi, ki imajo na grbi kakšen greh, je dosti lažje držati v šahu, saj bi jih v primeru kakšne neposlušnosti takoj »našli«. Pa tudi sicer ljudje niso imeli kam drugam vlagati svoj denar. Tako je bil storjen izvirni greh. Nedavno smo praznovali praznik, ki je v zadnjih tridesetih letih najbolj usodno zaznamoval podobo dolenjske krajine - 1. maj, praznik dela. Desetletja je pesem mešalcev za beton donela po naših vinskih goricah in po vsakem 1. maju je zraslo še nekaj novih primerkov ljudske ustvarjalnosti v stavbarstvu, ki ne pozna meja (only the sky is the limit). In v ljudeh zakoreninjena ljubezendo zidanic je preživela tudi padec socializma. Še več -oplemenitena s potrošniško Baumax ideologijo zajema vedno večje razsežnosti. In kaj imamo sedaj? V širši okolici Novega mesta ni več niti ene vinogradniške gorice, ki bi jo še lahko označili kot tradicionalno kulturno krajino. Dve vinogradniški območji, ki sta formalno še razglašeni za kulturni spomenik - Trška gora in Dvorska gora (zadnje je umetno skupno ime za vinogradniško območje med Dvorom in Plešivico) - sta postali groteskni karikaturi samih sebe in tega statusa že dolgo ne zaslužita več. Normativno varstvo z odlokom o zavarovanju iz leta 1992 se je izkazalo kot izrazito neuspešno. Na primer: v letih od 1992 do 1998 na področju Dvorske gore ni bilo niti ene povsem legalne gradnje (!?). Strožjo prostorsko regulativo si ljudje razlagajo kot relikt t. i. policijske države, sedaj pa vendar živimo v liberalizmu, kjer je vse dovoljeno. Pa ne more biti tako. V zahodnoevropskih državah, po katerih se baje zgledujemo, pojma »črna gradnja« skorajda ne poznajo, saj so kazni tako zelo visoke, da jim kaj takega sploh na misel ne pride. Sprehod po vinogradniških goricah je lahko užitek le še za najbolj zagrizene mazohiste. Ceste so običajno asfaltirane, vendar ozke in stisnjene med betonske škarpe, tako da je srečanje z avtomobili ne le stresno, ampak tudi nevarno. Povsod rohnijo razni stroji, zrak je nasičen z vonjem po škropivih in izpušnih plinih, stavbe so na prenekaterih predelih postavljene bolj na gosto kot v naseljih in imajo vse, kar se za (sekundarno) bivališče spodobi - balkone, garaže, satelitsko anteno. Okoli njih so parkirišča z raznimi nadstreški, terase z betonskimi žari, pri najmarljiveših najdemo tudi t. i. hortikulturne ureditve med betonskimi robniki in umetelne vrtne svetilke. Večina stavb je prevelikih, daleč od tradicije, pristnosti in dobrega okusa. Kamor koli greš, kot da nikoli nisi odšel iz mesta oz. nekega predmestnega naselja, le betonskih nosilcev in jeklenih žic je tod več kot v mestu. Ko so pred leti geodetske uprave dodelile tem zidanicam hišne številke, pa četudi so bile zgrajene na črno, se je podoba naših vinskih goric zapečatila. Verjetno jih je k temu vodila nakana po pobiranju kakšnih davščin, kdo ve. Vendar pa so s tem dali osnovo, da ljudje v teh objektih lahko prijavijo svoje stalno prebivališče - torej so zidanice postale bivališča. To pa pomeni, da imajo njihovi prebivalci pravico zahtevati enako infrastrukturno oskrbo kot v naselju, saj so vendar enakopravni državljani, kajne? Če ne, bomo pa organizirali še en vseslovenski referendum, pa bo! In tako imamo nova razpršena naselja in to uradno celo brez kvadratnega metra stavbnega zemljišča, saj zidanica lahko stoji na kmetijskem zemljišču. Konfuzija je popolna in takšen je tudi izgled naših vinskih goric. Ko so nekateri pomembni ekonomski strokovnjaki razmišljali, kaj lahko Dolenjska v turizmu in promociji ponudi, so ugotovili, da je to njena drugačnost in enkratnost, nekaj, po čemer se razlikuje od drugih pokrajin. Načeloma se ne bi mogel bolj strinjati s to ugotovitvijo. Ampak v čem smo drugačni? V tem, da imamo največ črnih gradenj in da imamo največ sekundarnih bivališč? Takšna drugačnost verjetno ne bi privabljala turistov, ali pač? Ostaja pa žalostno dejstvo, da vsa ta gmota stavb predstavlja le velik mrtev kapital, od katerega ni nobene prave koristi. Če želimo ponuditi pristnost Dolenjske, se moramo zateči v okrilje matere narave, kjer je še nismo uspeli povsem »raznaraviti«, ter poiskati tiste drobce tradicionalnega stavbarstva in tradicionalne kulturne krajine, ki jih je uspela obvarovati edino le revščina. V času, ko pri nas cveti »topliški« turizem z »agualandi« in ko gradimo igrišča za golf, poudarjanje pristnosti nima kakšne posebne veljave, tako da propada še tisto, kar se je (bolj po pomoti) ohranilo. Tradicionalni cviček pa se itak bolj poda h klobasi kot pa k neki romantični krajini. Kaj pa na začetku omenjene cerkvice? Ja, z njimi je bolje - mogoče zato, ker jih varuje Cerkev ali pa morda kar sam ljubi bog. Kljub temu da so jih obnavljali - obnove pa so, kot vemo, najboljše priložnosti za uničenje kulturnih, zgodovinskih in spomeniških lastnosti neke stavbe, jih niso pretirano skazili (mimogrede - največ sredstev ministrstva za kulturo, namenjenih za obnovo kulturnih spomenikov v zadnjih desetih letih, so pobrale prav cerkve). Nekateri župniki in vaški odbori so se obnov cerkev lotili bolj »v duhu časa« in jih krepko »modernizirali«, vendar, kar se tiče njihove podobe v krajini, ni bilo storjenih večjih katastrof (nekaj se glede tega v zadnjem času trudijo operaterji mobilne telefonije z nameščanjem anten). Prostorska in spomeniškovarstvena politika se glede ohranjanja identitete nacionalnega prostora nista pretirano izkazali. Nova prostorska politika naj bi sicer temeljila na t. i. trajnostnem razvoju ob upoštevanju naravnih in kulturnih vrednot, vendar pa za enkrat še ne daje rezultatov. Urejanje prostora na lokalni ravni je prepuščeno obubožanim občinam, ki jim v boju za preživetje kulturna krajina ne pomeni kaj prida, prej balast. Organizacija spomeniške službe se centralizira in njene pristojnosti se krčijo. Pa tudi sicer je varovanje krajine preveč kompleksna zadeva, da bi jo lahko regulirali samo z omejevanjem in prepovedmi. In kateri resor lahko sploh vpliva na podobo krajine? Tisti, ki v njej gospodari - npr. kmetijstvo. To pa se kar naprej zapleta v nekakšne afere in mu je podoba krajine, ob vseh problemih, ki jih ima, res ne pride na pamet. Osebno mislim, da lahko problem pretirane urbanizacije kulturne krajine reši predvsem strožja davčna politika do nepremičnin. In končno - ali tradicionalno kulturno krajino torej sploh potrebujemo? Gledano z ozko praktičnega vidika - pravzaprav ne. Pa vendar, kaj je tisti prostor, s katerim se nek narod najpogosteje identificira, če ni to prav kulturna krajina? Ta pa vedno kaže podobo družbe, ki v njej živi -neusmiljeno. Dve vinogradniški območji, ki sta razglašeni za kulturni spomenik - Trška gora in Dvorska gora - sta postali groteskni karikaturi samih sebe. Normativno varstvo z odlokom o zavarovanju iz leta 1992 se je izkazalo kot neuspešno. V letih od 1992 do 1998 na območju Dvorske gore ni bilo niti ene povsem legalne gradnje. “•'■jr park: dolenjska Novomeščani na dlani Tomaž Levičar V aprilu 2002 je Statistični urad republike Slovenije opravil popis prebivalstva, kar je eden najbolj glomaznih projektov države, ki se dotakne praktično vsakega državljana, praviloma na vsakih deset let. Tokratni je bil prvi v samostojni Sloveniji ter zadnji pred vstopom države v Evropsko unijo. Namen Popisa 2002, ki ga je izvajalo prek 8000 popisovalcev, je bil zbrati podatke o demografskih in ekonomskih značilnostih prebivalstva, gospodinjstev in družin pa tudi o stanju stavbnega fonda države. Po letu dni je statistični urad postregel z rezultati popisa. Tu vam predstavljamo tiste, ki so zanimivi za Novo mesto in Dolenjsko ter njuno prihodnost. Dolenjska - dežela mladih V novomeški občini, ki je po prebivalcih najbolj številčna na Dolenjskem, je v času izvedbe popisa živelo 40 925 prebivalcev, od tega 51 % žensk. Povprečna starost prebivalstva je bila 39,6 leta [slovensko povprečje 39,5 leta), moških 38,1 let (slovensko povprečje 37,7 leta), žensk pa 41,1 leta (slovensko povprečje_41,l leta). Delež prebivalcev občine starih nad 65 let je bil približno 13 %, delež prebivalcev starih do 15 let 17 %, indeks staranja pa precej nizek, namreč le 74_,3. To dejstvo ocenjujemo za dobrodošlo, medtem ko je ta indeks v Sloveniji 96,3, še višji, praviloma prek 100, pa je v Novem mestu primerljivih večjih slovenskih mestnih občinah. Indeks staranja je sicer razmerje med prebivalstvom, ki je starejše od 65 let, in tistim, ki je mlajše od 15 let (pomnoženo s številom 100). Zanimiv je podatek, da je bilo v občini žensk, starih nad 85 let, kar 245, moških pa le 64. V občini je 13 796 gospodinjstev, kar pomeni, da je bilo posamezno gospodinjstvo v povprečju veliko okoli 2,9 prebivalca, pri čemer je slovensko povprečje 2,8 prebivalca na gospodinjstvo. Največ je bilo v novomeški občini 4 dela? banes se mi zdi konkurenca ubijalska. Težje je bilo priti do teatra, v Dramo pa nemogoče. Moral si že nekaj pokazati, nepreizkušenega te niso spustili blizu. PredeijLsem prišel v Dramo,,, sem nareoil cel kup predstav v Gleju in dobil Borštnikovo nagrado. Danes to ni problem. Je večja konkurenca, ampak vsi pridejo do velikega odra. Miselnosti, da je potrebno nekaj prej pokazati, ni več. Danes je to zelo sproščeno. Celo brez akademije lahko režiraš, kar se mi zdi celo prav. Umetniške šole te nikoli ne morejo narediti za poklic, dajo ti lahko le ohlapno izobrazbo. Umetnosti se natančno ne da učiti. Največ se naučiš na svojih napakah, če si dovolj bister, da jih vidiš. Sam sem se najv^f; naučil na svojih padcih ... Ni videti kakimih modric ... O, pa sem se močno potolkel. A sem imel srečo, da so toliko verjeli vame, da sem tudi po padcih lahko delal naprej. Malce sreče je potrebno imeti, ne samo talenta, znanja. Znanja morebiti še najmanj. Vaša generacija je zelo plodna. Res je, dobra generacija smo bili. Janez Pipan, Taufer, Kobal, danes so sami direktorji Igor Samobor, Zvezdana Mlakar, Matjaž Zupančič, Silva Čušin ... Še bi lahko našteval. Praktično vsi smo nekaj naredili iz sebe, kar ni značilno za I današnjo generacijo. Hitreje se izgubijo. Mogoče niti ne izgubijo, morda so takšni časi, da se vržejo v druge stvari? Če končaš režijo, potem pa počneš nekaj drugega, to pomeni, da si se izgubil. Profesorji izgubijo stik s prakso? Saj morajo delati, ker drugače ne morejo predavati. Mislil sem bolj na profesorje s slabimi izdelki... Kako lahko učijo, vzgajajo, če pa učenec recimo vidi njegov slab izdelek? Prepričan sem, da ti ljudje s slabimi izdelki ne mislijo, da so naredili slab izdelek. Film, predstavo, knjigo. Kar je normalno. Za svojega otroka nikoli ne rečeš, da je slab. To so tvoji dojenčki ... Mar ni dvom sestavina umetnosti? Seveda, pomembno je, da dvomiš vase. Mislim, da jaz imam to moč pogledati vase. Vendar mora preteči nekaj časa. Če bi takoj po premieri rekel, da si nekaj naredil za en kline, bi bilo nekaj narobe. Čez kakšnih štirinajst dni, mesec ali leto pa že lahko. Čeprav ... podzavestno zagotovo veš! Zelo natančno. Pa še nekaj: dobri pedagogi so lahko slabi ustvarjalci in obratno. Veliko primerov je. In ena napaka nič ne pomeni. V življenju, če hočeš biti dober, moraš imeti možnost delati tudi napake. Šele potem se lahko razviješ. To je tako, kakor z rastjo otroka. Kritika boli? Nič več. Včasih pa je. Mislim, da imamo na področju literature več dobrih kritikov, gledališke kritike pa skoraj ni, razen Lukana. Časopisi prav prosijo ljudi, naj pišejo kritiko. Se vam zdi ironija edini možni način preživljanja časa tu in zdaj? Ja, ste že odgovorili. Mislim, da je obraz ironije tudi edini pravi obraz zgodovine, zgodovina je vedno ironična, ker lahko pogleda dogodek v celoti. Kadar koli smo se srečali, smo končali v kakšni dobri gostilni in potem izbrano jedli še bolj izbrane jedi. Izkazali ste se za pravega gurmana (pogovor v PEN-u je namreč prekinil natakar z vprašanjem o sladici). Ste v vseh stvareh takšen hedonist? Mislim, da. Pravzaprav se to vidi tudi iz vaše literature. Na začetku sem imel problem, ker se s pisanjem res razkrivaš. V moji drugi knjigi, »Čas brez angelov«, sem zadnjo, tretjo novelo, napisal v ženski osebi. Hotel sem čutiti žensko, ne samo pisati kot moški in samo spol spremeniti. Ne vem, če mi je uspelo, ampak potem sem imel blazno slab občutek, kot da sem manj moški. Čeprav to ni bilo res, jasno, saj se lahko vživiš tudi v vlomilca, ampak res sem imel slab občutek, ker kljub vsemu pišeš o sebi. Tudi ko pišeš o zločincu, pišeš o sebi. Odkrivaš neke zadeve, če hočeš dobro napisati... Zdaj tega nimam več, sem pa potreboval nekaj knjig, da sem se tega znebil ... Če pisatelj piše o sebi, kaj si potem misliti o Ellisu, avtorju Ameriškega psiha? Ni tako dobra knjiga ... doda nekaj svoje energije, je stvar lahko samo boljša. Saj na koncu si tako in tako ti podpisan, koristi imaš samo ti in tvoje delo. Bolj slišite ali bolj vidite? Vidim prizore in jih potem opisujem. V hollywoodskih filmih, ki se recimo dogajajo v teatru, igralci vedno čakajo pozno v noč na prvo izdajo časopisa, da preberejo kritiko. Tam to pomeni več denarja, več obiska, pri nas pa publika skoraj ne bere kritike, elita mogoče jo. Zunaj pa to res je tako. Videl sem zelo dobre predstave, ki jih niso več uprizarjali, ker so jih kritiki slabo ocenili. Zunaj torej kritika ima takšno moč? Ja, v eni ulici je 40 gledališč, turisti pa preberejo kritiko, da vidijo, kam iti. Kritike so zunaj bolj turistični vodiči. Pri nas pa kritika nima tolikšne moči, da bi recimo nek umetniški vodja prebral o nekem režiserju, ki je v Mariboru pridelal slabo kritiko, in se potem odločil, da ga ne angažira. Sami gledališčniki ne cenijo kritike, povsem upravičeno, pravzaprav, ker niso dobre. Ampak literarna kritika pa včasih zelo boli. Seveda, sam imam seveda raje, če me hvalijo, to mi godi, so pa kakšne kritike hvalile kakšno mojo predstavo, za katero sem vedel, da ni najboljša. In seveda obratno. Človek si mora sam postaviti merila. Sam sebi sem najboljši kritik. Lahko rečemo še kaj o odnosu do kulture? V zgodbi »Vaja zbora« župan prilepi bankovec na čelo zborovodji ... To pove vse. Kaj si ta župan, ki je en slehernik županov v tej dolini Šentflorjanski, in z njim oblast, misli o kulturi. Prepričan sem, da si misli natanko to, o čemer govori ta zgodba. Ni drugega komentarja. Roman »Rdeča hudičevka«. Ženska z rdečimi lasmi. Fantazma? Ženska je pobarvana, zato ima ta barva funkcijo nekakšne maske, ki jo nosimo v življenju. Barva je torej nekakšna metafora. Koliko je mask v literaturi? Veliko. Če ne bi potreboval maske, ne bi pisal. Ko pripoveduješ neke tuje zgodbe kot svoje, je tudi maska. Ko pripoveduješ zgodbo, ki ni tvoja, na način, kot da je, si nadevaš masko, hkrati jo pa tudi snemaš. Skrivaš in razkrivaš. Pripoveduješ zgodbo, ki ni tvoja, da bi povedal nekaj o sebi. Pišete erotično prozo in poezijo. Imajo moški raje nedosegljive ženske ali tiste bolj »mesene«? Nikoli nisem razmišljal o tem. Seveda so v življenju bolj in manj dosegljive ženske. Manj dosegljive so bolj zanimive, ker sproščajo več čustev. Če si nesrečen, lahko vase odpreš več vrat. Sreča je po malem zaslepljenost, nesreča je pa bolj temna, po njej moraš več tipati in morebiti več odkriješ. Če prav razumem: Glede na vašo produkcijo - »Temno modro kot september«, ki je izšla pri Založbi Goga, je vaša 21. knjiga ... ... triindvajseta. Torej, glede na vašo produkcijo lahko sklepam, da ste zelo nesrečen človek? Sem srečen, ker lahko svoje stiske na ta način udejanjim. Zagotovo pa je res več tistih literarnih del, ki so nastala iz neke stiske kakor iz sreče. Totalno srečen misli, da mu ni treba nič več narediti. Sreča je blizu popolnosti in kadar si blizu popolnosti, ni nikakršne potrebe, da bi kar koli naredil. Mislim o dobesedno bolni zločinski imaginaciji glavnega junaka ... Ljudje smo sposobni marsičesa, če je čas pravi; to dokazujejo vojne. Profesorji so šefi taborišč, psihiatri zločinci, zdravniki mesarji. Ampak literatura to morda bolj razišče kakor znanost. Kadar pišeš, razgaljaš možnosti samega sebe, do kam seže tvoja duša, in če si v tem iskren, lahko najdeš brezna. Ki so seveda fikcija, ampak če hočeš delovati prepričljivo, se moraš v njih res vživeti, jih raziskati. To je hoja po robu. Čeprav me pri Psihu moti konstrukcija, zdi se mi dobro napisan roman, nikakor pa ni dober roman. Nekje napišete, da je bog ustvaril total. Kdo je zafrknil detajle? Mi. Ljudje. Vaša prva knjiga, »Krog male smrti«, je izšla, ko ste bili še na akademiji. Ste jo napisali na roke? Na roke in kasneje prepisal na pisalni stroj. Potem pa so se že pojavili računalniki. Mislite, da je bilo včasih pisanje bolj premišljeno? Namreč, urejevalnik tekstov nam danes omogoča vrivanje stavkov, celih strani, misli ... Seveda, bolj koncentrirano smo pisali. Če si se zmotil ali želel kaj dodati, si moral rezati, lepiti, brisati... Zdaj res lahko pišeš bolj sproščeno ... Izšla je pri Cankarjevi založbi. Oddali ste rokopis ... In čakal dve, tri leta. Danes, ko ste uveljavljen avtor in ko je že toliko založb, so stvari verjetno drugačne? Ne. »Omejen rok trajanja«, ki je letos izšel pri Cankarjevi založbi, je bil napisan leta 1996. Z Založbo Goga sem dosegel rekord, da je knjiga izšla v dobrega pol leta! Se spomnite občutka pri prvi knjigi? Tega verjetno pri tolikih knjigah ni več ... 0, pa je, je. Enako. Se veseliš, blazno se veseliš. Pa strah, da ne bo izšlo, pa kaj bo ... Ste s ciklom »Moj dragi oče« iz zadnje pesniške zbirke poravnali vse račune? Mislim, da ne. Še vedno imam slab občutek, verjetno bo potrebno še kaj napisati. Kako vijugate med poezijo, prozo, dramatiko, teatrom, filmom ...? Vsaka zgodba sama prikliče obliko. Kakšna zgodba želi postati pesem in postane pesem, ima dah samo za pesem. Ena zgodba ima daljši dah, za prozo, kakšna ima bolj dramatičnega ... Če hočeš kar koli ustvariti, moraš živeti na način ustvarjanja. To je bistveno. Živiš zato, da ustvarjaš. Vse ostalo je stvar forme. Neke zgodbe so lahko samo radijske igre. Če veliko delaš, potem natanko veš, da je neka zgodba novela s sedemdesetimi stranmi. Če pa sem zgodbo za radijsko igro raztegoval v roman, sem jo na koncu vrgel proč. Zdaj pa natančno vem, kaj je kaj. Saj se še zmotim, a ne pogosto. Si pustite sugerirati pri, recimo, scenariju? Seveda. Ampak presodim, če je prav, boljše. Moraš pa biti odprt, ne smeš biti trmast. Moraš znati stopiti en korak nazaj in pogledati. Če pri filmu ali teatru dovoliš nekomu, da Se usedete in napišete? Sem zelo discipliniran. Pomembna se mi zdi predpriprava, ureditev dneva, ko pišem. In pišem tudi, ko mi ni do pisanja, da ne izgubim ritma. Raje vržem proč, kot da ne bi napisal. Če spustiš, potrebuješ več zagona. Zagon proizvodnje je dražji od kontinuirane proizvodnje. Včasih se prav prisilim. Normo imam štiri strani na dan in jih raje vržem proč dvanajst, kot pa da bi kakšen dan nič ne napisal. Za trening pa vsak dan pišem tudi dnevnik. Kaj nameravate storiti z njim? Nič. Ni za objavo? Ne. Ampak, vzemimo hipotetično: enkrat boste umrli. Ga boste na smrtni postelji izbrisali iz diska? Ne, ne bom. Ga tudi na papir tiskam. Čeprav, ja, to je nekakšna dvoličnost, priznam. Tisti, ki pravi, da dnevnik piše samo zase, laže! Tudi jaz pišem zato, da ga bo nekoč nekdo prebral, ne skrbi me pa, kdaj. Pišem ga pa ne toliko iz potrebe po nekakšnem beleženju, ampak ker bi rad obdržal pisateljsko kondicijo. V bistvu se preživljam z gledališčem in kadar delam gledališče, ne morem pisati. Če pa ne pišeš, zarjaviš. To je stroj. Beseda mora teči, potrebujem kondicijo ... Zdaj ko se pripravljam na film, ki ga bom posnel čez nekaj mesecev, imam napisanih že kakšnih 40, 50 strani, z namenom, da bom potem to izdal v neki knjigi esejev. Bo zelo zanimivo, kako nastaja film. Ampak je hkrati tudi del dnevnika. Je to morda samo moj občutek, ali je letos res leto Vinka Moderndorferja? Kateri koli časopis odpreš, nekaj piše o vas ali pa o nagradah, ki jih dobivate. Ne vem. Nimam pojma. Ne berem časopisov. Tudi kritik ne berem, pa to ni vzvišenost. Morda malo tudi strah (smeh). Imam pa še hude načrte. Želim si dobiti toliko časa v življenju, da bi lahko povedal vse, kar mislim, da lahko povem. V prozi se počutim kot riba v vodi. Ampak nekje ste rekli, da je poezija mati vsega. V to sem še vedno prepričan. Kaj berete pravzaprav? Vse, prav vse, največ časa imam za poezijo, berem pa seveda dramatiko, ker mi je to poklic in imam to rad. Ste bili kdaj v »pravi« službi? Ne, nikoli, sem pa trikrat ali štirikrat poskusil. Niste zdržali? Ne, niso me vzeli. Ko sem končal akademijo, sem si zelo želel službe, ker je bil to način, da preživim. Pa so me na radiu zavrnili. Ne vem, če je bilo to dobro ali ne. Čez deset let sem še enkrat poskusil, zdaj mi je pa že popolnoma vseeno. Je bilo težko biti svobodnjak? Pretežko, še zdaj je težko. Imam sicer srečo, ampak kaj bo, pa ne vem. Zdaj sem srečen, zelo srečen. Lahko sicer naštejem seznam stvari, ki niso v redu, generalno sem pa srečen. S svojim življenjem sem postal zadovoljen po tridesetem, petintridesetem letu. Srečen pravzaprav pomeni to, če imaš kaj povedati. park: i nternet Nekaj rezultatov raziskav rabe interneta pri nas Primož Žižek Raziskava Raba interneta v Sloveniji je najobsežnejša meritev stanja na področju interneta pri nas. Vse od leta 1996 objavlja RIS svoja raziskovalna poročila, ki so bila dolgo vrsto let edina primerljalna referenca v Sloveniji (v zadnjih letih so se ji pridružile tudi raziskave www monitor.si (Cati), SJM -raziskava slovenskega javnega mnenja, socio-demografske raziskave uporabnikov interneta (Gral Iteo) in medijske raziskave, ki vključujejo nove medije). Raziskava meri spletno obiskanost, značilnosti uporabnikov in trende uporabe interneta. V drugem sklopu raziskava meri tudi dogajanje na področju uporabe interneta v podjetjih, šolah, javnih institucijah. RIS spremlja tudi dogajanje na področju e-bančništva, e-nakupovanja, spremlja pa tudi zadovoljstvo različnih skupin uporabnikov z vlogo države. In kakšne so glavne ugotovitve zadnjih raziskovalnih poročil? Stanje: - 38 % slovenskih gospodinjstev ima dostop do interneta, -11% slovenskih gospodinjstev bo pridobilo dostop v naslednjih šestih mesecih, -12 % slovenskih gospodinjstev pa še razmišlja o tem, - v Sloveniji je 650.000 mesečnih uporabnikov interneta, - dostop do interneta od doma ima 65 % mesečnih uporabnikov interneta, - 96 % gospodinjstev dostopa do interneta prek računalnikov, -18 % gospodinjstev pa dostopa do interneta tudi s pomočjo alternativnih naprav (mobitel, digitalna TV...). Uporaba: Uporabniki interneta uporabljajo internet za: 87 % za iskanje splošnih informacij, 86 % za e-pošto, 85 % za osebne potrebe, 85 % za raziskovalno delo, 84 % za zabavo, 77 % za izobraževanje, 74 % za poizvedbe o storitvah in izdelkih, 64 % za poslovne potrebe, 56 % za informiranje o lokalnem dogajanju, 47 % za branje spletnih časopisov, 44 % za prenašanje glasbe, 42 % za igranje iger, 31 % za klepetanje, 26 % za obiskovanje erotičnih vsebin, 25 % za rezervacije hotelskih sob ali potovanj. Zanimivo je tudi, da se je v dveh letih povečal odstotek porabljenega časa na slovenskem spletu s 37 % na 53 % vsega časa, porabljenega na spletu. Medtem ko se je povprečna poraba časa za strani na ameriških strežnikih v petih letih zmanjšala z 52 odstotkov na 18 %. To seveda pomeni, da smo Slovenci vedno bolj zadovoljni s ponudbo slovenskih spletnih strani. Slovenija počasi stopica za evropskim povprečjem Za boljši vpogled v stanje slovenske informacijske družbe si poglejmo še nekaj podatkov. Ministrstvo za informacijsko družbo je pred kratkim začelo objavljati tudi indikatorje razvitosti slovenske informacijske družbe, ki omogočajo vsaj približno primerjavo s članicami Evropske unije. Poglejmo najprej dobre lastnosti slovenske informacijske družbe, zaradi katerih smo lahko veseli. V Sloveniji ima tako v letu 2001 fiksne telefonske storitve 93 % gospodinjstev, v EU 86 %. Pri dostopu do interneta je Slovenija blizu povprečja EU. Pri uporabi mobilne telefonije pa smo celo malce nad povprečjem (Sl 77 %, EU 75 %). Sedaj pa sledijo nekoliko manj vesela dejstva. Stanje na področju interneta v šolah je šokantno slabo. V Sloveniji (podatki za leto 2001) ima 100 osnovnošolcev na voljo le 3,5 računalnika, priključenih na internet, medtem ko imajo njihovi vrstniki v EU na voljo 11,5 računalnika. Srednješolci so še na slabšem, saj imajo na voljo 3,5 računalnika z dostopom do interneta, medtem ko lahko 100 srednješolcev v EU na šolah uporabi kar 15,4 računalnika z dostopom do interneta. V letu 2002 uporablja internet približno 40 % Slovencev, medtem ko je povprečje v EU nekaj prek 50 %. Na področju varnosti se stvari v zadnjih dveh letih v odstotkih niso bistveno spremenile. V Sloveniji imamo 51 varnih strežnikov na milijon prebivalcev, v EU pa je takšnih strežnikov 81. In posledice tega? Kar 40 % vseh uporabnikov interneta v Sloveniji je že naletelo na računalniški virus, medtem ko je imelo takšen obisk v EU le 23 % uporabnikov. Z nezaželenimi reklamnimi sporočili so zasipali že 56 % slovenskih uporabnikov interneta, medtem ko je v EU na takšen način trpelo bolj znosnih 35 % uporabnikov. Zaključimo lahko, da poleg omenjenih tudi drugi indikatorji, ki jih tu nismo omenili, kažejo na to, da Slovenija za povprečjem Evropske unija zaostaja za približno dve leti. Pogovor o izsledkih raziskave Raba interneta v Sloveniji Slovenska internetna pokrajina Primož Žižek Razširjenost svetovnega spleta je postal temeljni pokazatelj razvitosti družb po svetu. Lani so na Kitajskem prepovedali delovanje iskalnikov kot sta Google in Alta Vista, kar napeljuje na sklep, da je razširjenost dosegla svoj kritično maso in da se je ta medij dokončno uveljavil kot medij svetovnih razsežnosti. Da je vstopil v svet odraslih, govori tudi upočasnjena rast števila uporabnikov. Izredni profesor na FDV, dr. Vasja Vehovar, od leta 1996 vodi raziskavo Raba interneta v Sloveniji (RIS) in je tudi glavni raziskovalec projekta WebSM (Web Servey Methodology) v okviru Petega okvirnega programa Evropske komisije. Pravi, da je na svetu, v grobem, okoli milijarda uporabnikov interneta. Kot komentator slovenskega interneta in gost mnogih simpozijev ima »v rokavu* zanimive in uporabne informacije. Pred kratkim je skupaj z ministrom za informacijsko družbo Pavlom Gantarjem na novinarski konferenci predstavljal stanje interneta pri nas. Po njunem se Slovenija uvršča v povprečje evropske lestvice informacijske razvitosti. Po podatkih iskalnika Najdi, si je v Sloveniji ta hip na okoli 19.000 spletnih straneh objavljenih okoli 3,9 milijona spletnih dokumentov vseh vrst. Eden od ciljev raziskave RIS je meriti in interpretirati uporabniške navade Slovencev na spletu. RIS je večje število vzporednih raziskav, s pomočjo katerih raziskovalci anketirajo uporabnike, podjetja, šolske zavode ...Ob tem enkrat na leto izpeljejo tudi obsežno spletno anketo. Predstavljeni rezultati lahko pomagajo odškrniti tančico z resnice našega prehoda v sodobno e-družbo. Uradna statistika ne pove vsega, pa vendarle dovolj, da lahko dobimo občutek o tem, kje v valilnem kotlu nastajajočega novega sveta se nahaja Slovenija. Enter! Gospod Vehovar, od 96 leta dalje spremljate razvoj interneta v Sloveniji. Videli ste vzpone in padce številnih projektov. Je Slovenija na pravi poti v primerjavami z najbolj informacijsko razvitimi evropskimi deželami? Širitev interneta se ustavlja in znaša od 10 do 15 % letno, zato so se razmerja ustalila. Velikih skokov in sprememb v vrstnem redu ne bo več oziroma bodo vedno težji. Razmerje Slovenija EU je v grobem 45% : 53 % in ta zaostanek se v zadnjem času stabilizira. Na začetku meseca maja je bilo v Sloveniji okoli 650.000 uporabnikov interneta. Okoli 38 % gospodinjstev ima dostop do interneta. V podjetjih pa so razmere bolj ugodne, saj ima 93 % podjetij dostop do interneta, računalnike pa skoraj 40 % zaposlenih. Ob tem je približno 900.000 Slovencev vsaj enkrat že uporabilo internet. Če izhajamo iz podatkov vaše raziskave, kako informacijsko »pismena« je povprečna slovenska družina glede na druge evropske države? Slovenska družina je v spodnjem evropskem povprečju, edina specifičnost je, da je število informacijskih članov v povprečju manjše. Če karikiram, oče ali sin sta uporabnika, ostali pa ne. V EU je drugače, zato je zaostanek Slovenije bistveno večji pri številu uporabnikov kot pri številu gospodinjstev z dostopom. Slovenski spletni trg (v mislih imam strani v slovenskem jeziku, ki so namenjene slovenskim uporabnikom) je glede na mnoge druge trge zelo majhen. Katere spletne strani v Sloveniji so najbolj priljubljene in od česa živijo? V tujini so glavni viri oglaševanje, nakupovanje in članarine. Kaj svetujete tistim, ki želijo na spletu nastopiti profitabilno? Časi dotcomov so minili, kot veste. Internet posel postaja normalen posel, kjer veljajo vse siceršnje poslovne zakonitosti. Poleg tega pa internet postaja tudi nujna komponenta običajnih poslovnih aktivnosti. V grobem sta na voljo dve strategiji: gverilski marketing ali pa sodobno managiranje podjetij, kjer z ustreznimi komunikacijskimi strategijami podjetja najde pravi pristop za nastop na trgu, ob čemer mora najti tudi primerne kadre. Vodilne slovenske spletne strani so Matkurja, Najdi.si, Mobitel, Siol, Telefonski imenik, slowwenia.com, email.si. Edina pomembna sprememba na lestvicah slovenskih spletnih strani, ki smo jo zaznali v zadnjih dveh letih, je velik vzpon iskalnika Najdi.si. Mimogrede, od tujih strani imajo v Sloveniji največji doseg Vahoo, AltaVista in Google. Mislim pa, da je malo strani, ki so profitabilne samo od samega interneta. Jih je pa precej, ki so na dobri poti. Glede nasvetov: biti čimbolj odprt in se dati informirati s čimveč strani, predvsem pa imeti način za rojevanje in negovanje idej. Spregovoriva nekaj besed o vlogi države. V Italiji na primer je vlada vsem italijanskim državljanom, ki v tem letu dopolnijo!6 let, zagotovila subvencije pri nakupu računalnikov. Kritiki pravijo, da se pri nas zdi, kot da hoče država kontrolirati razvoj informacijske družbe. Kako lahko država vzpodbuja razvoj interneta? Poleg reguliranja, kjer so stvari pri nas zgodovinsko zapletene, ima država lahko pomembno vlogo pri odpravljanju ovir pri množični uporabi ICT. Pri nas je namreč interes za dostop od doma velik, enako velja za e-bančništvo in e-nakupovanje. Vendar obstajajo ovire: neizobraženost, predsodki (npr. sem prestar), finančne ovire (čeprav gre v resnici za majhna sredstva). Tu bi lahko država vzpodbudila hitrejšo širitev. Rast je velika, nekateri pa opozarjajo, da ima vse večja vloga interneta tudi nekatere stranske učinke. Pred nedavnim je neki deček v Ameriki naredil samomor, pri tem pa so ga »kolegi« prek spletnega foruma in s pomočjo web kamere vzpodbujali z nasveti o tem, katere tablete naj pogoltne. Takšna vizija je za marsikoga zastrašujoča. Vendar brez interneta v 21. stoletju ni konkurenčnosti, ni dostopa do znanja, ni novih trgov ... Ustvarja se konflikt interesov. Kaj o tem menite kot sociolog? Taka vprašanja me vedno čudijo. Ne vem, kaj se pričakuje od interneta. Praktično z vsakim predmetom lahko človek, ki to res hoče, naredi samomor, z nožem, kamnom, steklom ... Ravno tako se lahko »poškodujemo« tudi z internetom. Ampak te reči ne prihajajo z interneta. Vse ti problemi: zasvojenost, pedofilija, eksplozivi, zasebnost so neodvisni od interneta in normalno, da zavzamejo svojo specifično formo tudi na njem. Kaj nas čaka v prihodnosti? Kaj se bo zgodilo z mediji v prihodnosti? Osebno pričakujem v naslednjih dveh letih pravo revolucijo s tretjo generacijo mobilnikov in z interaktivno televizijo (ter ADSL dostopom do številnih kanalov). To bo prizadelo vse klasične medije, ki bodo morali pokriti vse te segmente - v tiskani obliki, na spletu, na mobilniku. Ponuditi bodo morali interaktivnost, dinamičnost. Vse to pa zahteva pametne tehnološke rešitve, sicer je to nemogoče. V»\ V\W I M* # ^ m •> Vt:v\^ z. ■ !''| T»c- v»c»«i\X* C.irc.«\\\ *4I civ^tVi^f Ar<\V>»0:V f" Ž!i r-H Oivoi-< e*. C Uiltl <»\i*»t>orl. C ... . T«x«sifc e»»\*V %v»ov«; j— '6?^ M rn>.» cj «* i>-» «~i»t , Ar«* ntirtVirttj, \ ... y, \ rtWVxc r»r«r rvn<\ f 1 ’/?% Soij-tt'* ot t:Ho bo«*Vc\i>u “* C-...J @ *5,OnO W»-t-k for Vifo *” Llli-3 Pri iit er C d rt im «1 q e s - "V o vi ... \ o »13 Percent Ott Vte\.iiiV\ I__'jS C o m e talk to me nov*'. r SAVI7; ^1,000 N e Kt Time you C>rocery SV\op\ v f We couldn*t shovi tUis on TV\ @]] £>o you supiiort the v»ar acjamst: lrac\? 'G*Y“5*Aoi&X«> tVcAV^ \ VMNV.n-sl. p^v»