Uredništvo: Upravništvo: Schilierjeva cesta štev. 3, — ^^ _ Schilierjeva cesta štev. 3. na dvorišču, L nadstropje. MM M M MM U Naročnina znaša za avstro- ■V mm mm ■ ■ ■ ■ VV ■ « ogerske dežele: Rokopisi se ne vračajo. 11 la U U BIH celoletno ... K 25*— ** — «m MM M polletno . . . K 12-50 Ust izhaja vsak dan razun ne- ' . četrtletno ... K «"SO delj in praznikov ob 4. uri MHHB^. ■■ —mb .MMh an mm mm mm „ ™esec"°. ... K 210 b mW ■■■MI V V U S^ uredništva ob H H HM ■ ■ MÈM ■ ■■ Nefrankirani dopisi se ne ■ ■ ■ W 1(11 ■ |1 - H H MH H H H H ^M ^M ^^^^^rn ^^^^m ^M ^M ^^H ^^H večkraten Anonimni se ne uva- flHHI^F^ flIB flMB ■■■ MB?:' MM MM MM MM MM popust. žujejo. Posamezna štev. stane 10 h. v Stev. 119. Naše bodoče delo. Vinko Gaberc — Berolin. V politiki igra kaj važno ulogo statistika in nikakor ni drzna trditev, da bi mi štajerski Slovenci tretjino nspešneje napredovali — ako moremo sploh govoriti o napredku, — ko bi beležili in objavljali svoje uspehe in poraze točno in vestno. Žal, da nam nedostaje smotrenega primerjanja številk, ki slikajo naš boj ter označujejo na eni strani zevajoče vrzeli, na drugem koncu pa nagromadene moči v bojnih vrstah, kakor so za istino razmere pri nas. Pred seboj imam podatke volitev v splošni skupini spodnještajerskih mest in trgov, kakor so objavljeni uradno prvič in drus-ič, povodom ožjih volitev. Podlaga mojemu kratkemu razmotrivanju bodejo le ti naši, večinoma potujčeni kraji, ker na celini, po vaseh in selih, se razmere v i narodnostnem oziru itak vidno boljšajo. Mesta pa in trgi so kužne e-obe, ki bi jim morali vsaj vzeti življenjsko silo, ako jih že res ni možno ozdraviti. Morda ne bo docela pogodena moja statistika ozirom na činjenice, ki imajo trajno veljavo in zato opozorim še enkrat, da je sestavljena na podlagi kombiniranih izidov zadnjih volitev, ko je Slovenstvo na Spodnještajerskem prvič spregovorilo, da i v mestih živi in stopa v trgih vedno bolj na plan. Če se opiramo torej le na suha dejstva in mrtve številke, rezultate vzbunjene volilčeve duše, se nam kaže bilanca našega narodnega knjigovodstva takole: Ceije, v četrtek, I. Ne omahljivo na r o d n i trgi: Braslovče, Gornjigrad, Kozje, Ljubno. Mozirje, Rajhenburg, Sevnica, Središče, Šmarje pri Jelšah, Št. Jur ob juž. žel., Veržej, Vransko, Žalec. — Trgov 13, mesto. Sami Sloven ci. II. Omahljivo slovenski (nezanesljiv) trg: Velenje. To je 1 trg, ki je baje po krivdi izvestnih hujskačev samo hipoma nemčurski. — Sicer tvore protivniki le tretjino. III. Nemškutarsko-slovenski trgi in mesta: Brežice, Laški trg, Ljutomer, Vojnik. To je 1 mesto in 3 trgi, kjer imajo Slovenci nad-tretjinsko manjšino. IV. Nemškutarsko-malo-slovenski trgi in m e s t a : Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Lovrenc v Puščavi, Šoštanj. — Torej 3 trgi, kjer živi in dela kaka četrtina narodnih Slovencev. V. Skoro izključno nemški trgi in mesta: Konjice, Ormož, SI. Bistrica. — To ste 2 mesti in 1 trg. koder se nekako ena petina prebivalstva prizuava Slovencem. VI. Nemške postojanke: Breg pri Ptuju, Celje, Ptuj, SloveSnji-gradec. — To so 3 mesta in ena druga občina, kjer nemško srce razjeda socijalistično-slovenski črv. — Za Slovence je stanje povsod silno neugodno. VII. Nemške trdnjave: Marenberg, Rogatec. Slatina, Vitanje. — Imamo na slov. Štajerskem po takem 4 trge, v katerih je ves trud po sedanjem sistemu zaman. Slovencev — ni. VIII. Sòci j ali stični trgi in mesta: Maribor, Muta, Studenci, Vuzenica. — Po zadnjih volitvah torej 1 mesto in 3 drugi kraji, kjer je prebivalstvo po večini socijalistično in šele zatem narodno, nemško ali slovensko. To bi le bil kratek pregled, ki jasno osvetljuje žalostno dejstvo, da nimamo na Štajerskem niti narodnega ali vsaj z Nemci mešanega slovenskega mesta. Vrlo naših je samo 13 trgov, a še ti niso po sredini dežele raztro-šeui, ampak ležijo večinoma ob mejah, kjer so vzcveli vsled kranjskega ali hrvatskega sosedstva. (Rajhenburg, Sa-vinska dolina, Središče, Veržej.) Sodilo bi nam kaj dobro, ako bi od sedaj z združenimi močmi in s podvojeno silo delali za ohranjenje trgov in še tem bolj za privojevanje potuj-čenih trdnjav; a žal, da se nam ni zanašati na kmečko zvezo, saj je ofici-jelni klerikalizem javno in nedvomno pokazal, da je mirne vesti odločno protislovenski, ako tako prija njegovim svrham. Odsedaj se pač ne bomo vec prepirali p o Š t a j e r s k e m , kdo je narodnjak in kdoni, saj so klerikalci prostovoljno izrekli, da jim ni za slovensko ime in njegove interese. Brez očitanja in brez besed gre pristašem naro dne stranke, in le tem, častno ime slovenskega narodnjaka, dne 27. maja 1909. saj se je v dolgem prepiru za to izmed obeh nasprotnikov jeden prostovoljno umaknil. Upati je, da bo ta korak marsikomu odprl oči. S tem pa mora narodna stranka tudi prevzeti vse dolžnosti, ki se tikajo narodnosti. Čemu bi jo plašila njena manjšina, saj ravno v mestih in trgih, ki so res v nevarnosti, je Slovenstvo po ogromni večini nekleri-kalno. In politika ne sme glav šteti, ampak tehtati! Vsak nov pokret se je počel iu razširil najprej v središčih življenja, dokler ni dobil sčasoma celih dežel v oblast (krščanstvo, prosveta, socijalizem itd.). Tako bo pri nas nastopila tudi napredna misel svojo zmagoslavno pot. Vse svoj čas in bolje je, ako ne prenagljeno. V mestih in trgih na Spodnještajerskem bi se morali lotiti dela na troji način. Predno pa te imenujem, bi pripomnil, da bi se morda one moči, ki v prvi skupini nikakor niso vezane, lahko uporabile v plodonosnem delu. To so vse one sveže in delavne sile, ki ne priborijo v trinajstih trgih prve skupine za slovensko narodnost pravzaprav nikakih novih uspehov. Slovenska zavest je itak neomajna. Večino moralne in denarne podpore, namenjene imenovanim trgom za narodne namene, kaže od sedo j obrniti drugim v prid. V krajih vseh skupin razven prve in sedme bi se moral osnovati sokol, pevsko društvo, tambu-raški zbor, svobodna čitalnica in prirediti večkrat kaka igra ali veselica. Povsod, kjer le možno radi do-voljnega broja. Zraven pa bi se morali natanko vknjižiti narodni ali pa nasprotni volilci, ako so ti v manjšini. Le tako je možno kontrolirati narodni pokret in lahko izračunati, koga bi se morda še dalo pridobiti. To je poljski recept, ki je že Prusom toliko preglavice načinil in vsakokrat skvaril želodec. Druga vrsta boja je, da v onih krajih, kjer cvete socijalizem, ne tiramo toliko politike, ampak da dvigamo narod kulturno. Socijalizem je mutatis mutandis vera bodočnosti in neprimerno bi bilo, svoje rdeče brate izpreobračati od njihovega evangelija. Socijalistu po Marx-Engels-Lasallejevem srcu je socijalizem nad vse in če ga hoče naroden Slovenec vkleniti v svojo stranko, potem raje svoj jezik zataji, samo da ima v bodoče od ene strani mir. Naše delo bodi to, da napravimo iz slovenskih socijalistov socijaliste-Slovence. To je pa možno le s prosvetnim trudom. Tretji način je najbolj težaven, a najbolj korenit. To je strogo izvajanje gesla „Svoji k svojim!", samo žal, da ga marsikje ni moči izvesti, zlasti ne v sedmi skupini, kjer tam svojih sploh nimamo. Ako bomo tako, delali — to je najbolj lahko in najuspešneje narodno delo — bomo morda še mi Slovenci kedaj prišli v ožjo volitev; potem se bodo pa seveda Nemci veselili, da so pripomogli socijalistom do zmage, kakor smo jim sedaj mi. Svobodno jim, saj je nam tudi! Na delo torej, da postanejo prve tri skupine v kratkem Leto I. času tako slovenske, kakor je sedma „treudeutsch'". • Morda bode kdo rekel, da kvasim neumnosti in pripovedujem poglavje iz „Tisoč in ene noči", a jaz vas zagotavljam, da je to poglavje iz prnsko-poljskega knjigovodstva. Politična kronika. b Grožnje barona Bienertha. „Čas" poroča z Dunaja: „Razmere v parlamentu postajajo počasi neznosne. Vlada prihaja do spoznanja, da je položaj kritičen. Dokaz temu so grožnje, ki prihajajo z dveh strani. Ena grožnja je članek predsednika izvrševalnega odbora nemških strank dr. Sylvestra v ,Salzburger Volksblattu. Po nazorih •dr. Sylvestra bode, ako se ne posreči rešiti položaj,* samo parlamentarizem oškodovan ter se bližamo neuspešnim neparlamentarnim časom. V Avstriji jé baje mogoč napredek le s pomočjo delaželjnih strank. V tem ima dr. Sylvester prav, pozablja pa na dejstvo, da so baš Nemci, združeni s Poljaki, tisti, kateri izključujejo vse druge Slovane iz deloljubnega zdrufenja. Poljsko-nemška koalicija je hotela brezobzirno zavladati po vzoru poljsko-nemške koalicije izza leta 1895. Pa to ne gre, razmere v Poljskem klubu so nalomane in Nemci se bodo kmalu prepričali, da Poljaki vendar-le nimajo dandanes poguma k vladi proti osmim ostalim Slovanom po nemški komandi. Nemci nočejo verjeti, da je neobhodno potrebno, da so v združenih delavnih silah današnjega parlamenta tudi Čehi in Slovenci zastopani, ako hočejo, da je delovanje sploh mogoče in v svojem kratkovidnem nacijonalizmu nočejo nič vedeti o spravi s Čehi niti v toliki meri, da bi bilo mirno delovanje v parlamentu vsem na korist omogočeno. Tudi Sylvester ne razume, ali noče tega razumeti in pravi, da je rešitev edino-le v poljsko-nemški hegemoniji. Ako to misli, se moti. Druga grožnja je prišla iz gosposke zbornice. Tam baje svetuje skupina visokih fevdalcev, naj se poslanska zbornica razpusti ter naj se nekaj časa vlada brez parlamenta. Fevdalci kakor dr. Sylvester zajemajo pač iz istega vira. Grozi ministerski predsednik baron Bienerth. Takim grožnjam pa nikdo ne verjame, danes manj ko kedaj prej. Vlada, katera potrebuje toliko denarja kakor Bienerthova, bi ne mogla vladati brez parlamenta niti štiri tedne. Kaj torej hoče s temi grožnjami? Se li hoče iznebiti še ostanka Mlado-čehov in okrepiti češke radikälce in klerikalce? Hoče li oslabiti socijalne demokrate ? Stranke, katere vlada preganja, postajajo po navadi močnejše. Ako pa hoče Bienerth vladati na|teme-Iju § 14, bi moral vedeti, da minister, ki bi podpisal take naredbe, ne bo mogel več prestopiti praga parlamenta. Brez parlamenta se danes ne da več vladati, zato morajo priti Nemci k pametnejši politiki na Dunaju in v Pragi. Dokler se to ne zgodi, se ne morejo Telefonska številka 65. Spoštovani volilci narodne stranke! Okoli 6000 (šest tisoč) glasov ste skupno oddali za nas kot kandidate narodne stranke v kmečkih občinah, v trgih in v mestih na Spodnjem Štajerskem. S tem častnim številom ste pred celim svetom dokazali čilo moč napredne narodne misli v naši deželi. Vaše nam izkazano zaupanje cenimo mi in narodna stranka tem višje, ker vemo, da se je za nas izreklo obenem 6000 naj-izobraženejših in najzavednejših naših rojakov. Da nismo bili vsi izvoljeni, pripisovati je krivičnemu volilnemu redu in nasilstvu klerikalne stranke. Vkljub temu vstrajamo mi in vstra-jajte tudi Vi. naši čislani volilci zvesto v boju za zmago načel narodne stranke v celi deželi. Najsrčnejše se zahvaljujemo Vam volilcem m vsem, ki so se naravnost junaško borili za nas v volilnem boju. Celje, 26. maja 1909. Ivan Rebek, dr. Gvido Sernec, Fran Brinar, Ivan Malus, Maks Berlisg, Franc Goričan, dr. Rihard Karba, dr. Anton Božič, dr. Vekoslav Kukovec. Čekovni račun 48.817. ìVilei mu, Čehi ne Slovenci vdati na milost in nemilost tako imenovanim deloljnbnim strankam. Baš nasprotno. Ako bodo današnje razmere še nadalje trajale, mora zginiti bar. Bienerth brez sleda s političnega pozorišča'\ Tako „Čas". Kar se nas Slovencev tiče, se zelo bojimo, da se naši politiki ne bodo držali teh zdravih uvaževanj. V proračunskem odseku nismo slišali niti pri debati o proračunu železniškega, ne trgovinskega, ne pravosodnega ne naučnega ministerstva iz ust naših politikov no- jedne odločne besede, nikakegamožkega protesta proti neštetim krivicam, ki se nam gode v področju imenovanih minister-stev. — v Nemščina v Dalmaciji. Dalmatinsko namestništvo je razposlalo svojim podrejenim uradom okrožnico, s katero jim nalaga, da se morajo v dopisovanju z vojaškimi uradi, z ž a n -darmerijoin z i z v en d al m atin-skimi uradi spi o h posiuževat i izključno samo nemščine. To je znak današnjega kurza in prvi „uspeh" jezikovne naredbe za Dalmacijo, katero so klerikalci pri nas in v Dalmaciji tako proslavljali. To je prvi korak k uveljavljanju nemškega državnega jezika in klerikalne grossösterreicherske ideje, katera se nam vsiljuje pod plaščem Liechtensteinovega „trializma". Nemškonapredni izvrševalni odbor je imel sejo, v kateri so govorili tudi ministri Schreiner, Hochenburger in bag ron Bienerth. Bar. Bienerth je izjavil, da se bode vlada držala svojega dosedanjega programa, v vseh narodnostnih vprašanjih bode postopala po načelih „ stroge nepristranosti". To izjavo so napredni Nemci vzeli z zadovoljstvom na znanje, saj dobro vedo, kaj pomeni ta Bienerthova „stroga ne-pristranost". v Proračunski odsek nastopi danes svoje binkoštne počitnice. v Ogrska kriza. Rezultat zadnje Wekerlove avdijence pri cesarju je ta da se bodo začela pogajanja o programu bodoče ogrske vlade, in sicer z avstrijsko vlado na eni in z ogrskimi stankami na drugi strani. Obe vladi bodeta zopet izvolili strokovne komisije, ki se bodo posvetovale o posamičnih vprašanjih. Delitev banke je iz programa izključena. Pogajalo se bode o podaljšanju sedanje carinske in trgovinske pogodbe med Avstrijo in Ogrsko tudi za dobo po 1917. 1. Za to bi se dale Madžarom koncesije na vojaškem polju. Ako se Wekerlu ne posreči na ta način razvozljati krizo, bode krona prisiljena rešiti jo brez koalicije ali proti njej. Dnevna kronika. d Povišanje. Pod tem naslovom piše „Arbeiterwille": .Wiener Zeitung' poroča: Justični minister je substituta državnega pravdništva v VII. činovnem razredu, dr. Karla Wilheima imenoval za namestnika višjega državnega pravdništva pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. To povišanje je zelo značilno. Dr. Wilhelm je tisti namestnik drž. pravdnika, ki je „Arbeiterwille" kon-fisciral, ker je poročal dejstva o vojaški ekspediciji s skiji na Svinsko planino, kjer jih je toliko zmrznilo, in na katerega je bilo naslovljeno odprto pismo našega uredništva. Pa vendar si dr. Wilhelm ni upal tožiti pred poroto. Sedaj je postal namestnik višjega pravdnika pod nemškim naprednim ministrom Hochenburgerjem. Tudi njegove rodbinske zveze z grofovsko rodbino Kottulinsky mu pri tem najbrž niso škodovale. Ljubezen — toda ob gladu. V telefonski in brzojavni centrali v Rimu so imeli te dni pasivno rezistenco tele-fonistk in brzojavnih uslužbenk. Vlada je prevzela pred dvema letoma :telefon v državno režijo, a za žboljšatije položaja uradnic se ni storilo ničesar. Dobivajo po 60—90 kron mesečne ptečfe; telefonistkfc se pri tem vobčrne smejo omožiti, telegrafistke pa še le v zrelejših letih, a b tej zrelosti odločuje — ravnatelj telefonske centrale. Začela se je pasivna rezistenča; ministerstvo je na to dovolilo telefonistkam in telegrafistkam možitev, a brez povišanja plače. Torej ljubezen ob gladu. d Dalmatinska žeteznioa. V jedni zadnjih sej železničnega odbora je izjavil minister "Wrba na vprašanje, kaj je sTgradnjo dalmatinske žgležniče, da so dela le začasno (!) ustavljena, a da se bodo takoj nadaljevala. Zakaj so se pa ustavila, je minister pozabil omeniti. Menda bode tudi z nadaljevanjem težko kaj. v Italijanska univerza v Trstu. Kakor se poroča nekemu italjanskemu listu v Rimu, vlada nikakor ne misli ustanoviti italjanske univerze v Trstu. Razlogi so, ker se Avstrija boji za svoj vpliv ob Adriji in v orijentu sploh. A vlada se ne boji samo italjanske, marveč tudi slovanske propagande. Na ita-ljansko univerzo v Trstu bi prišlo dosti Bosancev in Srbov, ki bi gotovo delali v Trstu nevarno propagando. Trst je torej izključen kot sedež bodoče italjanske univerze. A tudi na Dunaj ni lahko misliti. Ostal bi torej jedino le Trident. Tukaj se vidi, da se v Avstriji rešujejo kulturna vprašanja po zunanjih in notranjih političnih razmerah. v Nezadovoljni bosanski emigranti. Bosanski emigranti v Turčiji se nikakor ne morejo sprijazniti z novim re-" žimom. Kakor so se po okupaciji izselili iz Bosne in Hercegovine v Tarčijo, tako se sedaj selijo iz Turčije v Egipt, Perzijo in Arabijo. Štajerske novice. a Kdo je dolžen odložiti mandat. Pri volitvah v državni zbor je bila udeležba velikanska, dosegla je blizu 90% vseh volilcev. Državna poslanca narodne stranke Vinko Ježovnik in Fran Roblek sta dosegla kakor znano okoli 70% izmed oddanih glasov. Imata torej ogromno večino volilcev za seboj, kateri so jima še pred malo tedni na mnogobrojnih javnih shodih izrekli soglasno svoje neskrajšano zaupanje. Vendar pozivlje dr. Korošec ta poslanca, naj mandate odložita, ker jima je ljudstvo baje dalo spoznati, da jima ne zaupa več. — Kako je pa z dr. Korošcem. Dobil je pri volitvah v deželni zbor v največjih občinah, ki imajo po 400 volilcev, komaj po 5 glasov, torej 1% (eden odstotek). Ker je dr. Korošca sram, da je dobil tako nezaupnico, namestnija vsled klerikalnih prošenj še danes, torej tri tedne po volitvah, ni objavila, koliko glasov je vodja klerikalne stranke dobil. Stavimo pa, da gotovo ni dobil niti 20% vseh glasov. V rogaškem okraju, kjer je dr. Korošec državni poslanec, morebiti niti 100 glasov ni dobil. Če bi imel dr. Korošec smisel za politično poštenost, bi vsled te nezaupnice moral takoj odložiti oba mandata. Dr. Korošec ima pa pri vsem tem še pogum, pozivati k odložitvi mandatov poslanca Ježovnika in Robleka, ki imata za seboj neomejeno zaupanje ogromne večine volilcev. a „Slovenski" klerikalci in oni narodnjaki, ki so bili v pondeljek pre-komodni in preDojazljivi, da bi oddali svoje glasove slov. števnim kandidatom, si naj za prihodnjič zapomnijo te-le besede, katere je zapisala „M. Z." vkljub častnemu številu slov. glasov: „Slovenstvo (po tem izidu volitev) ne zasluži v naših mestih in trgih nobenega ozira pri oblastvih in vladi . ." Mi sicer vernò,