2
Narodno-obrtnijske razprave.
Dopisniku „od Save" v „Slov. Nar."
o Matici in narodni tiskarnici.
,,Odlični dopisnik od Save", gotovo akcij on ar tako imenovane „narodne tiskarnice", si je v 150. listu „Slov. Nar." Matico, njeno delovanje in pa dr, Gosto, predsednika njenega, izbral, da — ker po njegovih mislih vse to ni nič vredno — svetu pokaže, da brez „narodne tiskarnice" ni spasa za „vspešno slovstveno delovanje". — Pri luči ogledano in po domače rečeno je nameravana Matična tiskarnica Mariborski tiskarnici na poti.    Hinc illae lacrimae!
Dopisnik „od Save" se najpred huduje, da predsednik Matičin ni sklical poleti občnega zbora. Predsednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to zakasnenje; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi skupščini („Novice" str. 30(5).
„Nam se dozdeva — pravi dopisnik „od Save" — da to dela predsednik nalašč, da pri shodu nima druzih udov, nego samo svoje zveste ortake, kteri glasujejo kakor je že prvlje sklenola ona svojat, ki kakor more
3
zadušuje vspešno delavnost Matičino". Tako piše dopisnik, ki ga vredništvo imenuje ,,odličnega" narodnjaka!! Pač ne vemo, kdo je s temi besedami bolj žaljen: ali predsednik ali pa Matičarji,  na občnem zboru zbrani?
„Pri letošnjem občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico". — Kako na tanko dopisnik preiskuje srca in obistje in pozna najtajniše misli predsednikove, živa priča je navedeno očitanje. Tega mu ne moremo bolje dokazati, nego s tem, da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek štajarsk odbornik prvi že pred nekimi leti priporočal Matici. Vse, kar se je obravnavalo o tiskarnici, bilo je očitno in oznanjeno v poročilih o odborovih skupščinah. Skrivaj se nič ni ravnalo. Dotična poročila se glase tako-le:
Bilo je pri XX.  odborovi  skupščini,   da je  predsednik dr. E. H. Costa nasvetoval to-le: „Naj si. odbor vloži   prošnjo   za   privoljenje   lastne   tiskarnice". Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice" 1. 1. str. 60.) SI. c. k. deželna vlada je z  odpisom od 26. mar-cija 1871.,  1. št. 2071,  Matici dala prošeno privoljenje lastne tiskarnice (glej „Novice" 1. 1. str. 181). —  Gosp. dr. Costa naznani odboru, da bi g. Blaznik rad prodal svojo tiskarnico z vsem blagom, z vsemi svojimi založniškimi pravicami in  s hišo vred, in predloži odboru v pretres tri vprašanja: a) ali je ali ne sedaj ugodni trenutek,  da se  Matica poprime svoje pravice;   b) ali se Matica z Blaznikom spusti v dogovor,   in  c) ali si napravi novo tiskarnico?    Da   se   ta  važna   stvar  resno prevdari, obvelja nasvet: naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru.  V ta odsek so bili  izvoljeni   gg.  dr. Razlag,   Iv. Vil h ar in A. Lesar. (Glej „Novice" 1. 1. str. 198.)  V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice A. Lesar bere poročilo, ki se je končalo s sledečim  nasvetom:  „Naj  si. odbor izmed sebe izvoli odsek treh udov, kteri si sm6 privzeti izvedencev,   da  po   omenjenih   načelih  izdela   popolen načrt o osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini.    (Odbor   brez   vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v nasvetovani odsek izvoli dr. Kazlaga, Lesarja in Iv. Vilharja. — Glej „Novice" 1.1. str. 289.) Dalj časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka  za  Matičino tiskarnico poroča,   da se  odsek še ni odločil za noben nasvet, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti,   predno mu je moč staviti svoje nasvete.  Dr. Razlag naštevate pomislike ter pravi, da jih v imenu odsekovem danes objavlja, ne da bi o njih že danes (2. nov. 1871. L) sklepal odbor,  ampak  samo iz tega namena,  da  odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predlože v kteri prihodnji skupščini. (Glej „Novice" str. 388.)
Sedaj naj sodi svet o dr. Costovih mislih in pa natolcevanji dopisnika „od Save"!
„Že več glasov — nadaljuje dopisnik „od Save" — je v tem časniku („Slov. Narodu") se izjavilo v tem smislu, da ta misel je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne pa špekulaciji in da je tudi proti pravilom".
Glasovi, ki so se javili v tem časniku („Slov. Narodu"), so menda vreli iz same sebičnosti, češ, da bi Matična tiskarnica utegnila na poti biti akcijonarjem in škodovati snovani akcijski tiskarnici.
Toda vprašamo Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega.   Kje še je tako zvana 7,narodna
tiskarnica" bila,   ko je misel za Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje?
Če je misel, da si Matica osnuje lastno tiskarnico, nepraktična, potem moramo res pritrditi, da je „j u n a k o v" treba, da se akcijska tiskarnica spravi na noge — kakor dopisnik „od Save" piše.
„Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa špekulaciji" — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo: ali bode delničarjem narodne tiskarnice treba manj denarja? Ali je dopisnik pozabil to, kar je v začetku svojega dopisa rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno delovanje le v rokah akcijskega društva, v rokah Matičnih pa bi ga zavirala? — Matica pa špekulacija? — to vsaj ne gre! Ali se le akcijskemu društvu spodobi špekulacija, ki donaša dobre obresti od vloženega kapitala? Ali ste pozabili to, da so se delničarji tudi s tem vabili, da mariborska tiskarnica donaša čistih 10 odstotkov? Ali bi za Matico toraj bilo nepraktično in morda cel6 nečastno, da bi namesti 4, 5 ali 6 dobivala po več odstotkov od svojega kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka špekulacija? Ali je družba sv. Mohorja delala nespodobno, nepraktično, da si je osnovala lastno tiskarnico? Kako da tega njej še nikdo ni očital? Pa se ve da, kar je drugje in za druge praktično iu koristno, to je v Ljubljani nepraktično in škodljivo! Gospod „od Save"! kako se vjemate v svoje lastne zanJKe!   „Ich kenne Dir Spiegelberg"!
Matična tiskarnica je zoper njena pravila, se trdi dalje. — To še ni po vse dognano. Čudno se nam pa zdi, da tisti gospod, ki je v Matičnem odboru glasoval za to, da si Matica skrbi za privoljenje lastne tiskarnice, kmalu po dobljenem privoljenji najde omislek, češ, da je zoper pravila! Pa če se tudi res okaže, da bi to bilo zoper sedanja pravila Matična, vsaj se pravila dad6 Matici na korist spremeniti. Pre-membo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje.
;,A bojimo se, da, ako zunanjih udov ne pride obilo, da bodo ljubljanski udje in nekoliko odvisencev sklep napravili, kateri bode nova zapreka literarnemu delovanju Matičinemu. Zato zunanje ude Matice že sedaj opomnimo, naj se udelež6 občnega letošnjega zbora, posebno pa vsi udje akcijskega društva, da kje ne obvelja sklep, v svojih posledicah zel6 škodljiv". — Komu — vprašamo — škodljiv? Ali Matici, ki bi jej dohajal veči dobiček od kapitala, ali akcijskemu društvu, ki bi imelo konkurencijo?
„Matica ima že v hiši svoji precej mrtvega kapitala". — Gosp. dopisnik! ta laž je pa vendar prene-sramna. Ali nimate v rokah Matičnega računa in proračuna ? Pogledite va-nja in prepričajte se, da hiša donaša 450 gold. čistih dohodkov, toraj skoro popolnih 5% od kupila.    Je li to mrtev kapital?
„Ako sedaj še od Blaznika, kakor se pravi (berite vendar poročila o odborovih skupščinah), kupi vse žezglodane in po stari sistemi napravljene črke, vrže se okoli 25.000 gold. v blato". — Akcijo-narji akcijskega društva, zapomnite si dobro, da svoje novce vložite v blato! Se ve da Vam poreče dopisnik, da njegov izrek velja le Blaznikovi tiskarnici, daje le temu krog in krog slavnoznanemu tiskarju hotel dati brco. Je li to pošteno? Kdor hoče sam sebe povzdigniti, naj se povzdiguje, kakor mu drago, — al druge tlačiti v blato, to bi se imelo prepustiti Tag-Blatnikom. — Toda s tem še nismo pri kraji. Povejte nam, g. dopisnik, le eno tiskarnico, ki ličnejše tiska-nino  daje med   svet,   kakor Blaznikova.    Pokažite
nam iz Vaše po novi sistemi osnovane tiskarnice iz-šedše tiskarno delo, ki bode Blaznikovi tiskarnici na sramoto. Blaznikova tiskarnica se ne straši niti Vase niti ktere druge. Dokazov ima na stotine. — In kako to, da tako imenovana ,,narodna tiskarnica" tudi mešetari za Blaznikovo z „zglodanimi črkami"?
„Dobro bi bilo — trdi dopisnik „od Save" — da bi se pri občnem zboru marsikteri paragraf pravil spremenil in se tako svojatenju ali klikovanju v okom prišlo". — Puščico, ki ste jo tu izpustili na druge, zadeva prav le Vas in Vaše. Do lani nismo v Ljubljani poznali nobene „klike", na Kranjskem vladala je sloga in v lepi slogi delalo se je marljivo na mnogovrstnem polji in marsikaj dovršilo srečno v gospodarskem, slovstvenem in političnem obziru.
„Tudi treba bi bilo predsedništvo v roke odločnega moža spraviti". — Imenujte ga kar naravnost, da vsi poznamo tega moža, ki je tako odločnega, stanovitnega značaja; vsaj ga morate že „in petto" imeti; gotovo ne more drug biti nego kak akcijonar „narodne" tiskarnice.
Toliko za danes. O Vašem „napredku v političnem in duševnem življenji" se nam morebiti drugi pot ponudi prilika prašati najpred za jasno definicijo: ali je Vam napredek to, kar je današnji „liberali-zem", za kterega od zora do mraka propagando delajo ob6 judovski „Presse" in vsi „Tagblatti"? Najpred tedaj dajte nam definicijo natančno, da vemo, za kaj da grč. Splošne fraze le zmešnjavo delajo in ne razjasnujejo. Dandanes pa je jasnosti treba, da drug druzega poznamo.
4