ooclnski poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, _ vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Domžale, 15. 3. 1984, leto XXIII, št. 4 CENTER SREDNJIH ŠOL DOMŽALE 1 o hipova) i borno (.udi />; j o ' j 1 - i- ^ . delo vi) c- i'K) p o i c- ijrul i irn/j j j 0 -'"^ j' v Center srednjih šol Domžale učence letos že tretje leto uspešno izobražuje po novih programih usmerjenega izobraževanja. Pri svojem delu pa se delavci - izvajalci programa in učenci spoprijemamo s številnimi, zlasti prostorskimi problemi. Pouk poteka v 4 zgradbah, od katerih sta dve odsluženi nekdanji osnovni šoli, ena od njih (na Ljubljanski cesti 110) pa je bila že pred več kot 10 let priznana kot potresno nevarna in za pouk neprimerna. Prav tako so problematične delavnice, ki so premajhne in ne ustrezajo sodobnemu praktičnemu pouku. Težko orgniziramo pouk, pa tudi delovni pogoji so težki tako za učitelje kot za učence. Učenci so večina hodili k pouku v novih ali lepo prenovljenih osnovnih šolah, zato si želijo, da bi tudi v srednji šoli imeli vsaj približno take pogoje za izobraževanje, kot so jih imeli v osnovni šoli. Tudi delavci šole si želijo boljše delov-, ne pogoje, kabinete, delavnice, učil-| niče, knjižnico in vse ostalo, kar so3i v normalne delovne prostore srednje |ole, pa v sedanjih pogojih o njih *'s:ko samo sanjajo. Velik problem pri organizaciji pouka je dislokacija posameznih zgradb CSŠ. Učenci in učitelji se morajo v enem dnevu pouka tudi po večkrat seliti iz ene stavbe v drugo, čeprav sta oddaljeni več kot pol kilometra. Zaradi navedenih problemov vsi težko pričakujemo prepo-trebne nove šolske prostore. Učenci so doma največ iz Domžal in bližnje okolice. Število učencev iz drugih republik se je v usmerjenem izobraževanju na CSŠ zelo zmanjšalo, od približno 400 v starem programu na 85 v usmerjenem izobraževanju, ki pa so štipendisti naših delovnih organizacij. V občini Domžale smo se odločili, da bomo v bodoče imeli na srednji šoli dve usmeritvi: kovinarsko in usnjarsko, v kateri bomo izobraževali do V.stopnje (tehnik). Tako imajo naši učenci po končani osnovni šoli zdaj dovolj možnosti, da se šolajo doma, saj se tako v kovinarski kot v usnjarsko galanterijski, konfekcijski usmeritvi lahko odločajo za tak poklic, ki bo ustrezal njihovim željam in sposobnostim. Razen za navedene usmeritve pa se v 1.letnik lahko vpišejo tudi učenci, ki bodo nadaljevali šolanje v drugih usmeritvah, ker so programi 1.letnika povsod enaki. Upamo, da se bo srednje šolstvo v Domžalah še bolje razvijalo, saj se nam v prihodnjih letih obetajo tudi boljši delovni pogoji. V programu Komunisti dveh domžalskih krajevnih skupnosti: Venelja 1'erku in Simonu Jenku so se skupni, še z nekaterimi drugimi komunisti udeležili preduvunja dojka Staniču Gojko Stanič Izobraževanje domžalskih komunistov Aktualno o izobraževanju Komunisti dveh domžalskih krajevnih skupnosti Venclja Perka in Simo- na Jenka so v programu komisije za idejnopolitično usposabljanje komu- Seja Občinskega komiteja ZKS: Pred programsko — volilno konferenco Na zadnji seji Občinskega komiteja ZKS Domžale so med drugimi razpravljali o predvidenem referendumu za i V. samoprispevek za gradnje družbenih objektov v občini, obravnava/i predvideni program teh gradenj ter pregleda/i naloge, ki jih komunisti imajo skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v pripravah na referendum. Na seji so podprli program ter vse aktivnosti, ki jih bo odbor za I V. samoprispevek izpeljal do 15.aprila, ko bo referendum za gradnje družbenih objektov v občini tudi potekal. Na isti seji so domžalski komunisti pregledali kandidaturo Angelce Kržan, dosedanje sekretarke ter Lada Škrjanca iz Heliosa za novega predsednika O K ZKS Domžale. Oba omenjena bosta prevzela svoje delovne naloge po programski volilni konferenci OK ZKS Domžale, ki bo 30. marca 1984 ob 13. uri v prostorih Biotehnične fakultete v Grobijah. nistov predvideli tudi izobraževanje o aktualnosti v družbenem dogajanju. Predavanje na temo „Moralni lik komunista in uveljavljanje vloge Zveze komunistov" je podal dr.Gojko STANIČ, predavatelj za politologijo in sociologijo na Fakulteti za elektrotehniko. Predavanje, ki je potekalo v obliki razgovora z nekaterimi komunisti, je bilo zelo ilustrativno, saj je predavatelj vpletel vanj primere iz konkretnega življenja. Ob tej priliki velja tudi opozoriti na novo knjigo Gojka STANIČA,ki jo je napisal zlasti za nove člane in vodstva osnovnih organizacij Z.K. Gre za knjigo „Zveza komunistov v razmerah socialističnega samoupravljanja". Izšla je v seriji knjig pri politični šoli CK ZKS, izdalo pajoje ČZP „Komunist". V knjigi, ki pomeni nov, uporaben prispevek k marksistični teoriji, je postavil marksistično teorijo v aplikativne možnosti Zveze komunistov. Publikacija je po avtorjevih besedah v veliki meri rezultat empiričnih študij, zato ima veliko uporabno" vred-nost. j j. izgradnje šolskega prostora iz 4.samo-prispevka je predvidena tudi gradnja Centra srednjih šol. Z uspešnim referendumom bomo zagotovili boljše delovne pogoje tudi domžalskim srednješolcem. M.N. Posebnu osnovna šola v tjorneu (kasneje šola s prilagojenim programom) je dolga letu delovala v nemogočih pogojih... Osnovna šola Olge Avbelj Občinska izobraževalna skupnost Domžale Skupščina občine Domžale Družbenopolitične organizacije občine Domžale V A BIJO na slovesnost ob otvoritvi nove Osnovne šole Olge Avbelj in 20-1 etnici delovanja osnovne šole s prilagojenim programom občine Domžale, ki bo. v telovadnici OŠ OLGE A VBELJ, Kettejeva 15, Domžale, v petek, 23. marca 1984 ob 15. uri. Program: — pozdravni govor — kulturni program — sla vnostni go vor — ogled šolskih prostorov in izdelkov učencev. Pokrovitelj: Helios — kemična industrija Domžale. Danes nova svetla šola Olge Avbelj z vsem, kar motenim otrokom izboljšuje jiogoje za njihovo vključitev v življenje in delo... Odgovori na nekatera vprašanja ob samoprispevku Odgovarja: predsednik Odbora IV. samoprispevka, predsednik SOb Domžale, tov. KAREL KUŠAR: Kateri so osnovni podatki, ki karakteriziraju dosedanje 3.' samoprispevke? Osnovna značilnost vseh treh samoprispevkov je v tem, da smo se vedno odločali za gradnjo in obnovo šolskega prostora in to na območju celotne občine. Vsa sredstva smo namenjali temu, da bi omogočali našim otrokom čimboljše pogoje šolanja in s tem tudi za vstop v življenje. Podatki o zbranih sredstev so za vse tri samoprispevke znani, ravno tako pa tudi problemi, ki so se pojavljali v obdobju petnajstih let solidarnega združevanja sredstev za gradnjo in obnovo šolskega prostora. Osnovne značilnosti so tudi v tem, da so bili vsi trije samoprispevki strogo namenski in da se sredstva niso uporabljala za druge namene, ampak samo za realizacijo dogovorjenih in sprejetih programov na posameznih referendumih. Uspehi niso majhni, saj smo uspeli zgraditi popolne osnovne šole v Radomljah, Moravčah, Mengšu, Dobu, na Brdu in tri v Domžalah. Poleg tega so bile zgrajene podružnične šole v Blagovici in Krašnji, obnovljene oziroma dograjene pa šole v Dragomlju, Ihanu, na Ktini, v Jaršah in na Vrhpolju. K vsem tem pa moramo dodati še osnovno šolo s prilagojenim programom na Rojah, ki bo odprta še ta mesec. Ocenite nase dosežke z dosežki samoprispevkov v ostalih slovenskih občinah ... Ker so programi samoprispevkov v posameznih občinah zelo različni glede na namen zbiranja sredstev, je težko dati splošno oceno oziroma primerjati dosežke med seboj. Za vse tri domžalske samoprispevke lahko rečem, da smo se pri realizaciji vedno držali sprejetega programa in tudi prednostnega vrstnega reda, čeprav nam nekatere izkušnje iz preteklosti kažejo, da bi lahko včasih hitreje gradili, če ne bi vztrajali pri prioritetnem vrstnem redu. Vendar kljub temu lahko zaključimo, da smo veliko naredili. Za vsako posamezno obdobje lahko ugotavljamo, da smo imeli veliko problemov zaradi zakonskih sprememb, ki so onemogočale koriščenje tudi nekaterih virov izven sredstev samoprispevka. Prepričan sem, da smo z dosežki lahko povsem zadovoljni posebno še, če vemo, kaj se je v petnajstih letih spreminjalo v naši družbi in kakšna je bila rast gradbenih in drugih stroškov. Nedoseženo v treh samoprispevkih ... Če realno ocenimo realizacijo vseh treh programov, potem lahko ugotovimo, da so bili programi preobsežni, za kar pa lahko iščemo vzroke v velikih potrebah po izgradnji šolskega prostora na območju celotne občine. Poleg tega smo v kasnejših analizah ugotavljali, da nismo realno ocenjevali rasti števila otrok na celotnem območju občine, doseljevanja in tudi ne same stanovanjske izgradnje. To je brez dvoma vplivalo na širino programov in na možnost za njihovo realizacijo. Mislim, da je potrebno posebej poudariti situacijo, ki je rastla v času III. samoprispevka, to je od aprila 1979. leta. Program III. samoprispevka je izhajal iz predvidene velike stanovanjske gradnje in tudi velikega doseljevanja na območje občine. Toda gospodarske težave, zmanjševanje skupne in splošne porabe je pripeljalo do tega, da so izpadli številni načrtovani dodatni viri sredstev za realizacijo sprejetega programa. Tako so povsem izpadla sredstva občinske- ga proračuna, Občinske izobraževalne skupnosti, sredstva iz 0,5 % davka na osebni dohodek in še nekateri drugi viri, ki so bili predvideni v okviru Samoupravnih interesnih skupnosti. Sedaj ugotavljamo, da tudi zaradi nepredvidene visoke inflacije nismo zbrali dovolj sredstev za novo popolno osnovno šolo v Trzinu, Center usmerjenega izobraževanja in za prizidke oziroma dozidave pri osnovni šoli Josip Broz - Tito (delno), Šlan-drova brigada, Janko Kersnik Brdo in Radomeljske čete Preserje. Rad bi poudaril, da nismo realizirali sprejetega programa zaradi objektivnih danosti in ne subjektivnih slabosti. Kaj je osnovno izhodišče programa IV. samoprispevka? Iz kakšnih potreb izhaja? Za osnovno izhodišče pri oblikovanju programa IV. samoprispevka so služile ocene glede nadaljnje izgradnje prostora za potrebe osnovnega šolstva, srednjega usmerjenega izobraževanja, otroškega varstva in družbenih objektov v krajevnih skupnostih. Podkomisije, ki so več mesecev delale pri osrednji komisiji, so pripravile tudi konkreten predlog in sicer: a) na področju osnovnega šolstva: popolno osnovno šolo v Trzinu, dograditev osnovne šole Josip Broz -Tito in razreševanje šolske prehrane ter kabinetnega pouka na osnovnih šolah. Da bi lahko realno ocenjevali razreševanje šolske prehrane in kabinetnega pouka, bo imenovana posebna komisija, ki bo proučila stanje na vseh osnovnih šolah in predlagala tudi način in čas razreševanja teh problemov na posameznih osnovnih šolah. Pri tem bi pa želel izpostaviti največji problem, to je dograditev osnovne šole Radomeljske čete Preserje, saj ta šola nima nobenih prostorov za šolsko prehrano in ne večnamenskega prostora. V prihodnje bomo morali posvetiti veliko pozornost oblikovanju šolskih okolišev. Ko bo zgrajena nova šola v Trzinu in dograjena osnovna šola Josip Broz - Tito, bodo sedanji šolski okoliši spremenjeni tako, da bodo prostori optimalno izkoriščeni in da se bo zasedenost šolskih prostorov enakomerno razdelila na vse šole v občini. b) Gradnja vrtca v Mengšu je prišla v program IV. samoprispevka zato, ker smo to gradnjo že več let prestavljali in to zaradi gradnje vrtcev na drugih območjih. Ker je stanje v Mengšu nevzdržno, je ta objekt prišel v program tega samoprispevka. c) Izgradnja Centra usmerjenega izobraževanja je bila predvidena že v dveh samoprispevkih. V zadnjem obdobju je prišlo do reforme srednjega šolstva in tudi do oblikovanja mreže šol usmerjenega izobraževanja. Čeprav ta mreža še ni dorečena, pa v Domžalah nujno potrebujemo Center usmerjenega izobraževanja, za kar lahko najdemo opravičilo tudi pri številu otrok, ki vsako leto končajo osnovno šolo. Domžalsko gospodarstvo rabi veliko strokovnih kadrov, ki jih bo mogoče zagotavljati samo tako, da bomo pripeljali v Domžale tudi še druge usmeritve (kemijsko in tekstilno). Sedaj potekata v Domžalah dve usmeritvi, in sicer kovinarsko-predelovalna in usnjarsko-galanterij-ska, za dodatne programe oziroma dislocirane enote pa nujno potrebujemo prostore. Takšen program so na področju vzgoje in izobraževanja narekovale potrebe, na drugi strani pa tudi smernice dolgoročnega programa razvoja občine. O družbenih objektih v krajevnih skupnostih pa so potekale številne razprave preko zborov občanov v krajevnih skupnostih in tudi preko Zbora krajevnih skup sti delegatske skupščine. Kaj prinaša novega in katere so značilnosti predvidenega ravnanja s sredstvi, ki jih bo prinesel samoprispevek? Že iz povedanega je razvidno, da delimo sredstva samoprispevka za namene po posameznih področjih. Pri tem je potrebno povedati tudi to, da načrtno združujemo del sredstev za družbene objekte v vseh 27 krajevnih skupnostih in to za reševanje konkretne problematike, za katero se bodo opredelili njihovi samoupravni organi. Vsi predvideni objekti pa naj bi koristili delovnim ljudem in občanom, to je tistim, ki bodo združevali sredstva in ki imajo tudi edini pravico, da terjajo namensko uporabo tako zbranih sredstev. Kako je prišlo do opredelitve programa IV. samoprispevka, kdo lahko spreminja program, v katerih primerih, na kakšen način? Kako je prišlo do opredelitve programa, je v bistvu že povedano v dosedanjih dogovorih. Predlog programa ni dokončen in je bil dan v javno razpravo z namenom, da bi o njem razpravljali vsi delovni ljudje in občani. Ko bo program dokončno oblikovan, in ko bodo upoštevane vse pripombe, ga bodo potrdili zbori delegatske skupščine, Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti kot četrti zbor. Tako sprejetega programa, o katerem se bomo delovni ljudje in občani odločali na referendumu, ni mogoče spreminjati. Zakon o samoprispevku jasno določa, da je program mogoče spreminjati le po postopku, po katerem je bil sprejet. Kaj je s starimi šolami? S tem vprašanjem se v občini srečujemo že dalj časa. V^zadnjem obdobju smo že uredili šolo na Zlatem polju in v Češnjicah za potrebe šole v naravi in druge izvenšolske aktivnosti, kar bo močno vplivalo na zmanjševanje stroškov, ki nastajajo pri različnih rekreativnih oblikah dela z učenci. Na komisiji je bilo dogovorjeno, da bomo skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti razrešili vprašanje uporabe zapuščenih šol na Trojici, v Ožboltu, na Rovih, v Moravčah in sedaj proste osnovne šole na Homcu. Ravno tako bomo v prihodnjem letu rešili vprašanje proste osnovne šole v Trzinu. Del prostorov, ki jih sedaj koristi Center srednjih šol, bo tudi v bodoče služil potrebam šole, izpraznjene pa bomo na podlagi dogovora namenili potrebam krajevnih skupnosti, oziroma za družbene in društvene dejavnosti. Kako je s prioriteto (ali je ali je ni), kako je z dinamiko gradenj iz programa? Pri vseh dosedanjih samoprispevkih je bil določen vrstni red gradenj, kar pa se je pokazalo, da to ni bilo vedno dovolj smotrno, ker so različni objekti zahtevali različno višino sredstev. Zakon o samoprispevku namreč določa, da je potrebno imeti zbranih najmanj polovico sredstev za posamezni objekt, preden se lahko začne gradnja. Zaradi tega, ker bi radi hitro gradili In vlagali zbrana sredstva, mislim, da prioritetni vrstni red ni potreben. Posebno to velja za tisti del sredstev, ki jih bomo združevali za namene razreševanja šolske prehrane in kabinetnega pouka na šolah, saj se zavedamo, da bomo z manjšimi sred- Karel Kušar, predsednik SOb Domžale stvi lahko hitro in ceneje razrešili posamezne primere. Predlogi strokovne komisije, o kateri sem že govoril, pa naj bi bili tisti, na podlagi katerih bodo potekale gradnje. Brez dvoma pa drži, da bomo začeli najprej z gradnjo osnovne šole v Trzinu in se potem na podlagi strokovne komisije hitro odločali za gradnjo drugega objekta, ki je predvi-1 den v programu samoprispevka. Kdo vse bo glasoval, kdo pa plačeval? Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi volilni upravičenci, poleg tega pa po zakonu tudi vsi tisti, stari nad 15 let, ki so zaposleni v organiza cijah združenega dela. Pri tem velja opozoriti na to, da nimajo pravice glasovanja tisti med 15. in 18. letom starosti, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Posebna komisija je pripravila tudi osnutek, iz katerega je razvidno, da bodo plačevali samoprispevek vsi občani naše občine in da bodo plačevanja samoprispevka oproščeni tisti, ki ne dosegajo 60% povprečnega mesečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu, poleg tega pa tudi vsi tisti, ki jih zakon posebej našteva. To pa so tisti, ki prejemajo socialno-varstvene pomoči, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, štipendije in nagrade kot učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Rad bi poudaril, da se samoprispevek plačuje po domicilnem principu, to se pravi, da ga bomo plačevali vsi, ki živimo v občini Domžale. Kaj storiti za boljšo kakovost objektov, ko vemo, da ta največkrat ne ustreza? Glede kakovosti izgradnje posameznih šolskih objektov je bilo izrečeno dosti kritičnih besed, vendar bi pri tem rad opozoril na to, da smo že v srednjeročni program razvoja zapisali, da je potrebno graditi optimalno in takšne objekte, ki odgovarjajo naravnim pogojem v občini. Ravno tako smo v zadnjem obdobju namenili posebno pozornost strokovnim rešitvam, da ne bi prihajalo do nefunkcionalnih objektov in tudi od izvajalcev zahtevamo, da morajo biti objekti zgrajeni tako, kot je bilo to predvideno s projekti. Ker je bil v tem času spremenjen tudi zakon glede nadzora v času gradnje, bomo vztrajali na tem, da se bodo vsi objekti gradili kvalitetno in da bodo dobili tudi vsa potrebna uporabna dovoljenja. Pri tem bomo skušali narediti vse, da bi posamezne dokaj toge normative prilaga-. jali dejanskim potrebam na eni strani, na drugi strani pa materialnim možnostim, vendar ne na škodo funkcionalnosti posameznih objektov. Kdaj bo rešen primer ureditve okolice osnovne šole Venclja Petka in saniran primer „Čebokli"? Zadeve se vlečejo že več let in težko je danes odgovoriti, kdaj bo ta problem dokončno rešen, ker se zadeva še vedno nahaja na sodišču. Prepričan sem, da bomo s tovarišico Čebok-lijevo našli zadovoljivo rešitev za obe strani, saj so prostori za izselitev že zgrajeni, čeprav so še trenutno zasedeni s strokovnimi službami Agroemo-na. Strokovne službe imajo odpoved prostorov, seznanjen pa sem, da so kupili nove prostore v SPB-1 v Domžalah, to pomeni, da bo tudi to vprašanje uspešno rešeno. Ta primer pa dovolj jasno opozarja, da je pred začetkom gradnje potrebno urediti vse premoženjsko-pravne zadeve in graditi objekte na „čistih" zazidalnih površinah, ker bodo s tem odpadli mnogi problemi, predvsem pa nepotrebno razburjanje zaradi neurejene zunanje ureditve objektov. Kako potekajo akcije glede priprave referenduma? Lahko rečem, da so priprave stekle v vseh sredinah, čeprav je veliko različnih tolmačenj in prisotnih še vse preveč želja, ki ponovno presegajo realne finančne zmogljivosti oziroma sredstva, ki bodo zbrana s tem samoprispevkom. Prepričan pa sem, da se bomo v vseh odprtih vprašanjih pošteno in odkrito pogovorili in da bomo „želje" spravili v okvire dejanskih možnosti, in da bomo načrtovali samo tisto, kar tudi dejansko lahko uresničimo. Pri tem bi rad poudaril odgovornost prav vsakega, kajti ozki interesi ne bodo omogočili gradnje objektov, še manj pa izvajanje sprejete politike, da bomo lahko trošili samo zbrana sredstva in da bomo zgradili tisto, kar v naši družbi najbolj potrebujemo. • Kaj prinaša samoprispevek za krajevne skupnosti? Koliko bo to pome nilo denarja? Že uvodoma je bilo ugotovljeno, da so s samoprispevkom zajete prav vse krajevne skupnosti in da so le-te nosilke tistega konkretnega programa, ki se neposredno nanaša na njih. To pa pomeni, da se občani v krajevn skupnosti, sami opredeljujejo za svoje programe. V finančni konstrukciji 2-odstotnega samoprispevka pa je namenjenih 0,5 % za potrebe v krajevnih skupnostih, kar občani lahko raz-berejo iz objave celotnega programa in finančnega izračuna v Občinskem poročevalcu. Pri tem bi rad opozoril na to, da se močno izpostavlja vprašanje solidarnosti med bolj in manj razvitimi krajevnimi skupnostmi. V prihodnjem srednjeročnem planu bo potrebno dodelati tudi kriterije za delitev sredstev, in sicer tako, da bi manj razvite krajevne skupnosti dobivale iz sredstev Komunalne interesne skupnosti in iz drugih virov večji odstotek, kot je določen v sedanjem srednjeročnem planu. Kaj se vam ob vsem zdi najbolj bistveno in kaj želite posebej poudariti? Rad bi poudaril, da morajo vsi programi postati „naši", saj z njimi razrešujemo „naše skupne probleme", in da je predpogoj za njihovo realizacijo solidarnost, ki se je v praksi potrjevala že petnajst let in obrodila številne sadove - sodobne in svetle učilnice v številnih krajih naše občine. Še prav posebej pa želim poudariti to, da smo trdno odločeni uresničiti dogovorjeni program in odkrito spregovoriti o vseh tistih odprtih vprašanjih, ki so se nabrala v zadnjih letih pri graditvi šolskega prostora v naši občini. • Ob koncu: Ste optimist? SEM! Izkušnje zadnjih let pri premagovanju številnih problemov na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti so utrdile v meni prepričanje, da smo kot delovni ljudje in občani sposobni dobro gospodariti in solidarno pomagati drug drugemu in verjamem, da bomo takšno zaupanje ponovno potrdili 15. aprila na vseh voliščih v občini. Priprave na samoprispevek v KS Vrhpolje—Zalog: Občani govore — pred novim samoprispevkom ■ Ivan LAVRAČ, Moravče, Maroko-va 2, upokojenec: Krajevna skupnost in DPO Vrhpolje-Zalog v občini Domžale imajo vse večjo in pomembnejšo družbeno vlogo, dejansko so gibalna sila življenja in ustvarjalnosti. V občini Domžale je KS Vrhpolje—Zalog ena od 27 KS, po stopnji nerazvitosti še nerazvita. Javne razprave so razkrile, da imamo tod še mnogo odprtih problemov, kar velja zlasti za odmaknjene hribovske zaselke in vasi. Vseh želja in potreb že doslej ni bilo mogoče upoštevati, ker finančna sredstva tega niso dovoljevala. Naša hotenja morajo težiti za tem, da razvitejše KS dohitimo tudi mi, zato nas uspehi in dosežki minulih prizadevanj ne smejo uspavati. Z dosedanjimi samoprispevki, zlasti s tretjim, ki se pravkar izteka, smo zgradili trdne temelje, na katerih bomo gradili naprej lažje in še bolj učinkovito. Naša skupna naloga in skrb se mora odražati v tem, da preko solidarnosti ogmočimo boljše življenje vsem, to pa nas opogumlja, nam daje vedrino, da lahko optimistično gledamo na današnji danes in prohodnji jutri. V dosedanjih treh občinskih in krajevnih samoprispevkih, je bilo posebej izpostavljena „SOLIDARNOST" in prepričani smo, da se bo ta nadaljevala tudi v četrti samoprispevek. Če danes razmišljamo, zakaj ponovno samoprispevek in za koga? Odgovor je na dlani — za naše otroke in ti so naše največje bogastvo. Zaradi skupnih ciljev in želja po napredku, se bomo na referendumu 15. aprila izrekli ZA ponovno podaljšanje 4. samoprispevka, s tem potrdili, da prehajamo od besed k dejanjem. Nadaljni razvoj in sreča sta odvisna od nas samih; s to opredelitvijo za samoprispevek, pa bomo izrazili odločno težnjo po solidarnosti, ki je vodilo našega dela in naše organizirane socialistične samoupravne družbe. Pred referendumom, ki bo v nedeljo 15. aprila 1984, smo nekatere krajane povprašali o tem, kaj menijo o izvedbi 4. samoprispevka v občini in krajevni skupnosti posebej: Občani so tole povedali: Tone PETERKA iz Kokošenj, št.ll, upokojenec: „0 zasnovi programa IV. samoprispevka v občini sem dobro seznanjen. Z njim se v celoti strinjam. Smatram za potrebno, da se zgradijo potrebne šole in vzgojnovarstvene ustanove na občinski ravni, za daljšo dobo. Čeprav nimam več svojih otrok, ki bi uživali sadove teh samoprispevkov, sem zadovoljen, da so dosedanji samoprispevki in njihova realizacija v celoti uspeli; to je vse naša družbena pridobitev. Glede ,jena ZA c sm sredstev ki se bodo združevala za ^ b*m 2 odstotka fc F šala> potrebe šolstva m KS, smatram, daje da bodo ,e §0,e in vzgojnovarstvene ustanove narejene. Podpiramo program KS Vrhpolje-Zalog, za ureditev vodovodnega omrežja, na celotnem področju KS, ker nam še vedno primanjkuje pitne vode; Matjaž KRIZMAN iz Kokošenj, učenec podružnične šole v Vrhpolju: „Naša šola je bila obnovljena s 3. 1 samoprispevkom. Šola je lepa, ima I dve svetli učilnici, urejeno kuhinjo, I sanitarije in prostor za telovadbo. potreba in nuja, pa tudi spodbuda 0,5 % odstotka za KS. Krajani bodo lažje glasovali in s tem prispevali svoj delež k razvoju svoje Krajevne skupnosti. Z dosedanjimi samoprispevki je bilo precej narejenega na področju šolstva, vzgoje in varstva v občini. Tudi v naši KS vidim napredek; s samoprispevkom je bila obnovljena podružnična šola na Vrhpolju. Izveden je bil tudi krajevni samoprispevek v višini 3 % za ceste. Zvonka ROŽIČ iz Vrhpolja, delavka v Tosami Domžale: Seznanjena sem, da se 3. samoprispevek izteka; bil je nujno potreben za gradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov v naši občini. Tudi v naši KS se je iz tega prispevka obnovila podružnična šola na Vrhpolju. S krajevnim samoprispevkom se je zgradilo etapno cesto Zalog-Kokošnje; krajani so plačevali 3 % samoprispevka, je verjetno edinstveni primer v naši občini. Veliko pa so naredili krajani s prostovoljnim delom, prispevali v denarju in materialu: uredili smo javno razsvetljavo v Zalovu iri Vrhpolju, rezervoar v Zgornji Javorščici, telefonijo na področju celotne KS. To je vsekakor velik napredek za našo, še nerazvito krajevno' skupnost. Za podaljšanje 4.samoprispevka sem vsekakor in pri- sil ' Samoprispevki se dajejo za napeljavo vodovoda, izgradnjo šol, vrtcev in cest. Tudi krajani Kokošenj in Zaloga plačujejo krajevni samoprispevek za izgradnjo ceste Zalog-Kokošnje, katero smo zelo potrebovali. Smatram, da je vsak samoprispevek koristen, kajti s tem bomo zgradili vse tisto, kar si želimo oz. česar nimamo". Franc ROŽIČ, Vrhpolje 28, upokojenec: ,,Da se izteka 3.samoprispevek mi je znano. S tem smo mnogo naredili na področju šolstva in otroškega varstva. Pa tudi v naši KS smo s samoprispevkom obnovili podružnično šolo. Ne samo v naši KS, tudi v sosednjih, se je s samoprispevki marsikaj naredilo. Zato podpiram samoprispevek oz. referendum za 4. samoprispevek. V naši KS smo zadnja leta mnogo nare- dili s prostovoljnim delom, prispevali' denar in material. V letošnjem letu namerava KS s prostovoljnimi deli, s finančno in materialno pomočjo krajanov, zgraditi tudi enotne avtobusne postaje, ker še teh ni, posodobiti elektrifikacijo vasi in urediti kontej-nerski odvoz smeti. Načrtov je dosti, potrebno bo prijeti za delo, pa bomo načrte uresničili. Ker nimamo še vsi vode, bo zelo prav prišel 0,5 odstotni samoprispevek 1 za preskrbo s pitno vodo". Franc PETERKA, Selo 4, delavec v Papirnici Količevo: „Vsi vidimo, da se podoba krajevne skupnosti spreminja, da se je uredilo in zgradilo marsikaj, lmar^o obnovljeno Podružnično šolo na Vrhpolju, zgrajeno cesto Zalog-Kokošnje. Naši krajani so plačevali verjetno najvišji odstotek v občini. Mnogo so naredili prostovoljno, pomagali denarno in v materialu: na celotnem območju je zgrajena telefonija, elektrifikacija po vaseh, narejen je rezervoar v Zg.Javor-ščici. Če bi ne bili enotni, bi vsega tega ne mogli narediti v tako kratkem času. Seveda podpiram 0,5 odstotka za KS glede na to, da se enkrat uredi na celotnem območju vodooskrba, ker le te še vedno manjka. Vili SALMIČ, delavec Žita Ljubljana, TOZD Mlini Vir pri Domžalah: „Če ne bi imeli samoprispevka, ne bi imeli marsičesa narejenega tako v občini kot krajevni skupnosti, s čemer se sedaj ponašamo. Imamo asfaltirane ceste, tranformatorje, primerno električno napeljavo, adaptirano podružnično šolo na Vrhpolju. Vse to je odraz nas vseh skupaj, da smo prispevali svoj delež za razvoj. Za bodoči samoprispevek mislim, da je za naš kraj nuja. V letošnjem.letu želimo predviden 0,5 odsto^cc p :spe-vati za razrešitev vodovodnega omre- žja na celotnem področju naše krajevne skupnosti, ker vode še vedno primanjkuje. S prostovoljnimi deli, finančnimi sredstvi in materialom na» meravamo zgraditi na Selu in v Zalogu avtobusne postaje". „V našem kraju je samoprispevek izredno potreben, če že zaradi česa drugega ne, pa zaradi izgradnje mrliš- kih vežic in razširitve pokopališča v Moravčah. Moravčani smo zaradi tega „ZA" 4. samoprispevek. To ni samo moje mnenje, to je mnenje večine. Zato sem mišljenja, da bo samoprispevek uspel. Kajti brez tega ne gre več, posebno pa še sedaj v stabilizacijskem obdobju, ker denarja manjka. Pripravljeni sem prispevati svoj delež — kot upokojenec; za napredek kraja, naj bo v pogledu komunalne dejavnosti ali v šolstvu. Tudi v naši KS je očiten napredek: zgrajena šola, telovadnica, obnovljen zdravstveni dom, telefonija na področju Češnjic, Soteske-Serjuč, Krašc, Dol, Prikrnice, ureja se vodno omrežje za pitno vodo. Sestanek krajevne konference SZDL Trzin:_ Mnogo aktivnosti pred referendumom . V sklopu priprav na referendum za izgradnjo družbenih objektov je predsedstvo KK Trzin sklicalo razširjeni sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki različnih trzinskih klubov in društev. V zelo drobo pripravljenem poteku seje.so se pogovorili o vseh vidikih priprav na referendum 15. aprila, ko se bo odločalo o gradnji različnih objektov iz programa IV. samoprispevka. Trzinski družbenopolitični delavci so opredelili naloge, ki jih imajo na tem področju, predvideli so različne aktivnosti, delovne povezave, tako da bo akcija „ZA" samoprispevek v Trzinu gotovo uspela. Posebej delaven je bil njihov prispevek k različnim praktičnim dilemam, ki jih prinaša projekt nove trzinske šole, kije kot taka, osnovna postavka med gradnjami iz 4.samoprispevka. Z uresničitvijo pobud, idej in pripomb na projektu nove šole v Trzinu bo dosežena veliko večja racionalnost pri izrabi sredstev, boljše funkcio-nalnejše rešitve, zagotovljena pa tudi večja samozaščitna varnost objekta. S tem v zvezi so posebej poudarili zahtevo,po hišniškem stanovanju, saj ga dosedanji projekt ne vključuje. Tako drag objekt, predvsem pa njegova zaščita in varnost vsekakor zahtevata prisotnost hišnika v objektu. To zahteva, hkrati z drugimi, bodo Trzinci posredovali naprej, prepričani v njihovo uresničitev, saj prinaša odgovornejše ravnanje z družbenimi sredstvi. Svojo visoko zavest so dokazali tudi s tem, da so za to še dodatno pripravljeni storiti še marsikaj, v želji prispevati k smotrnejšim, kakovostnejšim, boljšim in funkcionalnejšim rešitvam na novi šoli in njeni okolici. B. Spominska svečanost ob 40-letnici borbe na Oklem _ Terenska četa Kamniško—zasavskega odreda je v zgodnjih jutranjih urah, 24.februarja 1944. leta, z okrog 50 novimi borci prišla v ta zaselek, od koder je nameravala prepeljati novince čez Savo na Dolenjsko. Taka je bila njena takratna naloga: poleg borbenih akcij in sabotaž - zbirati nove borce ter zbirati orožje in opremo za partizanske brigade. Te naloge je določal štab odreda, akcije pa je usmerjal tudi okrožni komite KPS in varnostnoobveščevalna služba, ki pa sta ravno tega jutra prišla sem, v Oklo. Nemci so s pomočjo izdaje že prej zvedeli za nastanitev partizanov na Oklem in so jih do tistega jutra skrivoma obkrožili v klešče. Četa tokrat ni bila dovolj previdna in širše zavarovana. Nemci so, oboroženi z avtomatskim orožjem, nenadoma silovito napadli v polkrogu, s strani pa so pred hiše streljali z mitraljezi. Ob prvih strelih so borci poiskali kritja in zavzeli položaje. Nekaj jih je ostalo v hišah in so od tam do konca streljali na napadajoče Nemce, drugi so se prebijali čez dvorišča na položaje pri silosih - večina teh borcev je padla pod streli nemških mitraljezov. Tu se je prebijala tudi skupina okrožnega komiteja KPS in VOS-a ter se spopadla z Nemci v neposredni bližini. Tretja skupina borcev pa je streljala na napadajoče Nemce izza gospodarskih poslopij ter se skušla prebiti potem ko so Nemci že čisto blizu začeli vpiti k predaji. Veliko jih je padlo, večina pa so bili ranjeni in so drug drugemu pomagali iz tega kotla. Neoboroženi novinci so se stisnili v hlev in tam počakali na izid borbe. Ko so Nemci in gestapovski raztrganci prodrli do dvorišč, so postrelili vse ostale ranjene partizane. Ujete novince so iz hleva nagnali ven, jih 17 odbrali in v dolini postrelili, drugi pa so jim potem morali vleči vozove z naropanim plenom v Igan. Hiše pa so požgali. V spomin na ta dogodek so tudi letos na Oklem pripravili spominsko svečanost, ki so se je udeležili nekateri preživeli borci, predstavniki javnega in družbenopolitičnega življenja, krajani in drugi. Na referendumu (na sliki odbor) so se občani v KS Simona Jenka odločili, da prispevajo za asfaltiranje dveh cest: Kajuhove in ceste Simona Jenka »Da« za odpi madeža v KS Komunalna sramota sredi Domžal: neurejena Kajuhova cesta za gasilskim domom. Obetajo: v aprilu se začno dela... Enako neurejena je ulica Simona Jenka z dostopom do šestero blokov. Kmalu bo bolje... zadnjega komunalnega »na Jenka Občani dela krajevne skupnosti Simona Jenka so se na referendumu odločili, da bodo kljub trenutnim gospodarskim in drugim težavam tudi sami prispevali za asfaltiranje Kajuhove ulice in ulice Simona Jenka. O tem, kako so potekale priprave na ta referendum, ki bo pomagal v bistveni meri k zbiranju sredstev, govorita predsednik Gradbenega odbora Ivan MRČUN in Dimitrije DELETIĆ, oba izredno prizadevna družbena delavca. Oba sta v pogovoru poudarila pomoč, ki sta jo nudila tov. Marjan Vodnik in tov. Edvard Korošec iz KS. V novi stanovanjski soseski SJenka ob Savski cesti je že dolga leta prisoten komunalni problem -neurejena Kajuhova cesta (za gasilskim domom) ter cesta Simona Jenka v samem naselju. Ob oz. pred gradnjo kolektorja, ki je bil položen na Savski cesti, je bilo sicer obljubljeno (šlo je le za ustne obljube), da bodo zgrajeni tudi dostopi v naselje oz. da bo investitor (Beton Zasavje) poskrbel tudi za celotno ureditev, ki da je vključena v ceno stanovanj. Vendar na žalost te Najmlajši v (zimski) šoli v naravi Od 1. februarja do 7. februarja je na Velikih Blokah (konkretneje v Jugoslovanskem otroškem rekreacijskem centru) zimovalo v zimski šoli v naravi 192 malčkov iz različnih domžalskih vzgojno-varstvenih ustanov: domžalske, ihanske, virske, rovške, preserske, radomeljske in drugih. Od prvega zimovanja pred štirimi leti se je število otrok na zimovanju povzpelo od 90 kar skoraj na 200. O prijetno preživetem času na Velikih Blokah pripoveduje Maruša Krampe/j: Trenutke pred spanjem so otrokom popestrile pravljice. V klubskem prostoru so ogledovali risanko, izvedli tekmovanje za pridobitev nalepke ciciban - smučar, kar vse daje lepe spomine. Starši vedo, poznajo program dela in smotre šole v naravi. Navdušenje za zdravo in prijetno preživljanje prostega časa, telesna in duševna okrepitev, tovarištvo, smisel za red, čut odgovornosti, smisel za skupnosti, razvijanje domovinske ljubezni, opazovanje. Vse to je bilo doseženo! Cena je bila enotna. Starši so prispevali 3000 din, razliko do polne ekonomske cene pa je plačala skupnost otroškega varstva, ki se zaveda pomena te oblike dela in ima zanjo tudi polno razumevanja. Res lepa pridobitev, vložena v zdravje in počutje otrok. B. V času našega zimovanja na Velikih Blokah je bila zima s snegom zelo radodarna, tako, da so nam bile omogočene različne aktivnosti na snegu ter seznanitev z zimsko naravo. Učenci in vzgojitelji smo obiskali bloško vojašnico, kjer so nam vojaki pokazali orožje, seznanili so nas z vojaškim življenjem. Odveč je pripovedovati, kako veliko zanimanje so denimo vzbudili tanki. .. Z otroki smo prisostovovali sprejemu olimpijskega ognja v Novi vasi, si ogledali prizorišče smučarskih tekov ter za to priložnost izdelali olimpijske zastavice, s katerimi so otroci po- zdravljali olimpijski ogenj. Množici tekačev na smučeh so otroci celo zapeli. Čaj, pripeljali so nam ga vojaki, je malo omilil zimski mraz. Na Velikih Blokah smo si ogledali, kako se izdeluje kuhalnica. Prijazna domačinka Zorka Modic je podarila vsakemu imenitvno izdelane kuhal-niče za mamice. Izdelovanje je zelo zanimivo, saj pokaže kompleten proces izdelave od hlodovine do kuhalnice. Slamnata streha, pa debele ledene sveče, so tudi pritegnile našo pozornost hi razgibale našo domišljijo. Na vsakem koraku so nas spremljali prijazni bloški ljudje. Slika z zimovanja najmlajših , elikih Blokah. Zastavice v pozdrav Olimpijadi. obljube niso bile vnesene v ustrezne pogodbe in tako je pri obljubah le ostalo. Poskuskov, da bi se rešitve tega komunalnega problema vendarle lotili, je bilo nekaj, vendar vse doslej neuspešnih. Slejkoprej je vsem občanom, ki živijo v naselju Simona Jenka, postalo jasno, daje rešitev možna izključno s samoprispevkom. Že pred tem so ugotovili, da bi SKIS Domžale za naložbo lahko prispeval 45 odstotkov potrebnih sredstev, 55 odstotkov pa jih bodo morali zbrati občani sami. Nekaj podatkov: V referendumu je glasovalo izmed vseh vpisanih 316 volilcev, 277 ljudi, kar pomeni 87,65 odstotno volilno udeležbo. „Za" je glasovalo 182 ljudi ali 65,70 %, „proti" je glasovalo 93 ljudi ali 33,57 %, neveljavni sta bili 2 glasovnici ali 0,72 %. Kako sedaj? Potrebna sredstva bodo na voljo že letošnjo pomlad (pomoč SKIS-a), enako seveda podpisane pogodbe. Zato lahko upravičeno predvidevajo, da bodo pričeli graditi to prepotrebno komunalno dobrino v KS Simona Jenka že v aprilu. Predviden znesek bodo občani - zavezanci samoprispevka plačali v šestih obrokih. Glede na to, da sta Kajuhova cesta in cesta Simona Jenka edina pristopa v naselje, pomeni novogradnja za stanovalce v blokih in lastnike zasebnih hiš zelo veliko pridobitev. Zanjo so si zlasti člani gradbenega odbora zelo prizadevali pa tudi občani so pokazali veliko osveščenosti in zavest sodelovati v družbeno koristnih akcijah. Gotovo je, da je njihova akcija tudi vzpodbudna in primer za vse nas, kako pravilno razumeti pomen takšne akcije, kot je bližnji referendum za razpis občinskega samoprispevka v aprilu. Nov obrat v mengeškem LEKU V mengeškem Lektt so 3. marca 1984 svečano odprli obrat organskih sintez, s katerimi želijo izdelati čimveč osnovnih farmacevtskih surovin, ki so jih doslej v veliki meri u vazali. Nov obrat je velika pridobitev v tej smeri, poleg tega pa je tehnologija v njem domačfl, temelječa na lastnih razvojnih dosežkih, originalnih postopkih, zaščitenih tudi v tujini (joto P. Roje) Na otvoritveni svečanosti obrata, ki bo, zagotovil delo 27 delavcem, je spregovoril tudi predsednik SOb Domžale Karel Kušar v. Notranjost novega obratu v Mengšuso si ogledal tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine (na sliki) (Foto: P. Roje) Teritorialci uspešni tudi v zimskih tekmovanjih Članska in mladinska ekipa pripadnikov TO Domžale sta dosegli ponovni izredni uspeh z osvojitvijo 2. mesta med člani in 1. mesta med mladinci na 4. smučarskem prvenstvu pripadnikov Tti Ljubljanske pokrajine. Letošnje prvenstvo pripadnikov TO iz Litije, Domžal, Grosupljega, Kamnika, Kočevja, Logatca, Ribnice in Vrhnike je organiziral Občinski štab za TO Logatec pod pokroviteljstvom Komite za SLO in DS občine Logatec dne 4.2.1984. Tekmovalna disciplina je bil smučarski tek tričlanskih ekip na progi v dolžini 6 km in streljanje z avtomatsko puško. Izvajalec tekmovanja je bila sekcija tekačev v okviru Smučarskega kluba Logatec, katera je uspešno pripravila in izvedla še eno tekaško tekmovanje na Logaškem polju, po katerem je občina Logatec poznana že iz časov med obema vojnama in sedanjih smučarskih tekmovanjih na širšem območju, kot so: Novoletni tek v Logatcu, Trnovski maraton, Bloški teki. REZULTATI: člani: 1. mesto OSTO Logatec, 2. mesto OŠTO DOmžale v sestavi: Gregorič Janez, Gregorin Janez, Kavka Frenk, 3. mesto ' OŠTO Vrhnika mladinci: 1. mesto OSTO Domžale v sestavi: Slovnik Zvone, Lenček Lojze, Lekan Boštjan, 2. mesto OŠTO Logatec, 3. mesto OŠTO Vrhnika Ob doseženih rezultatih še podatek, da so bili člani mladinske ekipe OŠTO Domžale najuspešnejši v streljanju z avtomatsko puško, saj so dosegli maksimalno število točk, obenem pa tudi izredno vztrajni, saj je član ekipe Lekan Boštjan zadnji km prismučal samo z eho smučko. Tekmovalci so za uvrstitve prejeli zlate in srebrne medalje, priznanje, mladinska ekipa pa tudi prehodni pokal, katerega so sedaj že drugič zapored osvojili pripadniki TO Domžale. Grmek Dominik Kritino na vseh objektih TOZD TKK Srpenica je vihar močno poškodoval Veter opustošil Helios tozd TKK na Srpenici Močan veter, ki je 9. in 10. februarja letos pustošil na Gorenjskem in severnem Primorskem je močno prizadel tudi objekte Heliosovega TOZD TKK na Srpenici v tolminski občini. Na vseh objektih je bila hudo poškodovana kritina, večji del zastekljenih površin, del električnega in telefonskega omrežja, velika je bila škoda na skladiščnih zunanjih objektih, embalaži in nekaterih polizdelkih, poškodovane so bile tudi zunanje tehnološke naprave. Najhujše poškodbe je vihar povzročil v obratu za proizvodnjo dodatkov betonu in cementu, kjer je bila močno poškodovana ne le kritina temveč celotna strešna konstrukcija, tako da bo na tem objektu sanacija trajala najdlje in bo najzahtevnejša. V TOZD TKK so takoj, še v času divjanja vetra, vzpostavili delovanje CZ, ko se je veter nekoliko umiril; pa so takoj organizirali obnovo, popravilo in odstranjevanje posledic. Njihov prvi cilj je bil čimprej vzpostaviti pogoje za kolikor toliko normalno proizvodnjo ter zaščititi surovine, emba- lažo ter tehnološke naprave pred možnim poslabšanjem vremena. Ob pomoči Občin-, skega štaba za CZ občine Tolmin, sodelovanjem matične DO Helios pa tudi domžalskih občinskih organov so takoj, ko so bile narejene prve ocene škode organizirali obnavljanje in sanacijo objektov, ki so ga hitro pa tudi učinkovito prevzeli TOZD SGP Tolmin, TOZD Beton Domžale, Final iz Nove Gorice. Že od začetka obnove pa skorajda ni bilo nobenih posebnih težav pri oskrbi s potrebnim gradbenim materialom tako, da so gradbinci lahko nemoteno delali, saj se je bilo bati poslabšanja vremena. Posledice vremenske ujme pa so bile tolikšne, da so v TOZD lahko pričeli s kolikor toliko redno in nemoteno proizvodnjo šele pet, šest dni po nesreči, razen v obratu dodatki cementu in betonu so bila zaščitna dela za redno proizvodnjo nekaj daljša, dočim bo sanacija. kot smo že omenili, dolgotrajnejša. Kljub vsesplošni hitri in učinkoviti družbeni pomoči ter lastnim naporom kolektiva TOZD TKK, da bi čimbolj omilili posledice nesreče, da bi lahko proizvodnja čimprej nemoteno potekala, ocenjujejo, da je škode na objektih ter za nekajdnevni izpad proizvodnje za 100 milijonov dinarjev, kjer pa še ni všteta sanacija objekta obrata ,.dodatki" betonu in cementu". V TOZD TKK se vsem, ki so jim v tej nesreči kakorkoli pomagali, iskreno zahvaljujejo. Boris Mlekuž IZJEMNI USPEH DELAVCEV BIRO 71 DOMŽALE Največja bolnica na Balkanu — po domžalsko Na jugoslovanskem natečaju za Novo klinično bolnico Zagreb — Jug, na katerem je sodelovalo 18 skupin projektantov, so arhitekti BIRO 71 dobili prvo nagrado. Natečajni odbor, ki ga je vodil predsednik IS zagrebške mestne skupščine Bogdan Tomašič, člani pa so bili najuglednejši zdravstveni in arhitektonski strokovnjaki iz vse Jugoslavije, se je odločil, da podeli prvo nagrado avtorjem Štefanu Kacinu, Juriju Princesu in Bogdanu Spindlerju, koavtorjern Tomažu Bekšu, Marku Korošcu, Jani Kovačević, Veri Lovrečič, Milošu Musulinu, Mojci Šašek, Katarini Stare in Jelki Šolmajer ter sodelavcema Domagoju Piškoriću in Miji Juvan ter Petru Kerševanu za oblikovanje, Jožetu Cornu za statično zasnovo in dr. Dragu Mušiču, svetovalcu za medicinsko tehnologijo, z utemeljitvijo, da predlagana idejna rešitev najuspešnejše rešuje medicinsko funkcionalno problematiko. Nova klinična bolnica bo s 140.000 m^ površine največji zdravstveni objekt v Jugoslaviji. Ppdelitev prve nagrade arhitektom iz BIRO 71 pa ni presenečenje, saj so zgoraj navedeni arhitekti v zadnjih letih bili uspešni tudi na drugih jugoslovanskih natečajih in bili nagrajevni s prvo nagrado. Tu imamo v mislih natečaj za Vojno bolnico v Zagrebu, Bolnico Zrenjanin, Bolnico Smede-revo, Bolnico Bugojno, Vojno bolnico v Ljubljani, MBT III. Splošne bolnice in Pediatrije v Mariboru. Za večino navedenih so izdelali tudi že projektno dokumentacijo. Doseganje teh uspehov pa je pogojeno z dolgoletnim trdnim delom na proučevanju medicinske tehnologije, zasledovanju vseh novih dosežkov na področju medicinske opreme v svetu, saj njihova banka podatkov za tovrstno opremo vsebuje nekaj deset tisoč proizvodov. Posebej velja omeniti, da delavci BIRO 71 ne dosegajo uspehov samo na področju projektiranja zdravstvenih objektov, ampak tudi pri projektiranju ostalih objektov družbenega standarda. V preteklem letu so predali dokumentacijo za arhitektonsko zelo zahteven objekt v Iraku. Izdelali so rešitve za poslovno hotelski objekt organizacije LOT v Varšavi, zelo dobro je bil sprejet njihov program za parlament v Neaplu, prišli so v ožji izbor za dve Vojni bolnici v Alžiru. V prihodnjih dneh pričakujejo obisk vladne delegacije iz Demokratične republike Sao Tome I Principe, v kateri so ugodno sprejeli njihov program za vrsto protokolarnih objektov ter program za elektrifikacijo obeh Novo v našem poslovanju: otokov. Osnova za njihov uspešen nastop na zunanjem tržišču je samoupravna povezanost z vrsto najuglednejših jugoslovanskih izvoznikov in izvajalcev del v tujini. V prvem obdobju nastopa na zunanjem tržišču so predvsem sami iskali stike, dajali pobudo za povezave in skupen nastop. Zanimivo pa je, da se v zadnjem času oglašajo pri njih predstavniki domačih in tujih organizacij in jim predlagajo sodelovanje na najzahtevnejših tržiščih. V BIRO 71 so mnenja, da so take uspehe lahko dosegli predvsem potem, ko se je v letu 1978 iz BIRO 71 izdvojila TOZD Stanovanjska in komunalna dejavnost. Šele potem so se lahko v celoti posvetili projektiranju, ter izdelavi urbanistične in lokacijske dokumentacije. Ko žegovorimo o njihovih uspehih, ne gre prezreti, da so med prvimi v Sloveniji izdelali prostorski plan in kategorizacijo kmetijskih zemljišč za občino Domžale ter da imajo v primeru z drugimi organizacijami, ki izdelujejo lokacijsko dokumentacijo, izjemno kratke roke in nizke cene. V razgovorih, ki smo jih imeli z delavci BIRO 71, je bil vseskozi prisoten optimizem in prepričanje, da bodo obdobje svetovne gradbene krize, ki ga najbolj občutijo delavci gradbenih dejavnosti, uspešno prebrodili. Matjaž Brojan Registrske blagajne niso same sebi namen Občani lahko sami veliko storimo za spoštovanje davčnih predpisov s tem, da zahtevamo od obrtnikov račune ali paragonske bloke, v gostinskih lokalih pa listke z registrskih blagajn. V zadnjem času je bilo veliko razprav o razmerah v drobnem gospodarstvu in pogojih za razvoj tega sektorja našega gospodarstva. Sprejeto je bilo veliko pomembnih usmeritev in sklepov, ki naj bi prispevali k širitvi in razvoju obrti, tako proizvodnih dejavnosti - kot storitvenih - uslužnostnih za občana. Ob tem pa so vedno ostrejše tudi zahteve po realnem ugotavljanju dohodkov v obrti in obdavčevanju po načelu.da vsakprispeva za družbene potrebe po svojih možnostih. Očitno pa je, da je v nekaterih obrtnih dejavnostih, zlasti tistih, v katerih se posluje neposredno z občani za gotovino, še veliko možnosti za prikrivanje prometa in s tem izmikanje davčnim obveznostim, kar nekateri znajo izkoristiti. Tudi to so bili razlogi, ki so vodili k spremembam pravilnika o vodenju poslovnih knjig obrtnikov, s katerimi se uvajajo nekatere nove evidence za kontrolo prometa. Najpomembnejša novost so vsekakor registrske blagajne. Promet preko blagajn so od 1/1-1984 dalje dolžni evidentirati gostinci in prodajalci na drobno, s 1/1-1985 pa tudi slaščičarji in cvetličarji. V nekaterih naših gostinslrih lokalih blagajne že imajo, drugi jih morajo v najkrajšem času nabaviti, pomembno pa je, da bo promet v celoti registriran na kontrolnem traku. K tem naj bi prispeval okrepljen nadzor inšpekcije, uprave za družbene prihodke in ostre kazni po zakonu o davkih občanov in zveznem zakonu o prometnem davku, ki za tovrstne kršitve predpisov predvideva najnižjo kazen v višini 50.000,- novih din. Največ pa za spoštovanje teh določb novega pravilnika lahko stori potrošnik tako, da vselej zahteva za svoje plačilo tudi kontrolni listek iz blagajne. Podobno pa velja za poslovanje z drugimi obrtniki, ki sicer nimajo blagajn, morajo pa izdati paragonski blok (kemične čistilnice, cvetličarstvo, frizerstvo, popravila gospodinjskih aparatov, urarstvo, šiviljstvo, pletiljstvo itd.) oziroma račun za prodane izdelke ali opravljeno storitev oziroma vsak prejemek preko 5.000,- din. Torej tudi na ta način, da zahtevamo vselej račun, paragonski blok ali listič iz blagajne, lahko pokažemo našo družbeno samozaščitno zavest in prispevamo k izboljševanju davčne discipline- S tem bo delo uprav za družbene prihodke lažje, obdavčevanje pa doslednejše in pravičnejše. Maks J oran na prvem mestu Pred nedavnim so se zbrali po nekaj letih, ko ni bilo letne skupščine, delegati občinskega odbora RK Domžale, aktivisti in nekateri javni delavci. Kot je v osnovnem pregledu - poročilu o delu - povedal dosedanji in novi predsednik občinskega odbora RK Domžale, Franc Zabret, gre v tem primeru za izredno množično organizacijo s 15 000 člani, ki delujejo na različnih področjih humanitarne pomoči sočloveku v 21 krajevnih organizacijah Rdečega križa, tu so pa še člani RK na šolah, njihovi mentorji in drugi. Taka množičnost je v veliki meri .rezultat dobrega dela Rdečega križa v osnovnih okoljih - krajevnih skupnostih. Pomembno delovno področje je organizirano krvodajalstvo, Z odvzemom krvi je v Domžalah pripravljeno dokazati svojo humanost 8 600 krvodajalcev, ki so v tem obdobju darovali 2 800 litrov krvi. Za krvodajalsko organiziranost je Občinski odbor Rdečega križa Domžale že prejel občinsko priznanje. V socialni dejavnosti, ki je organizirana v stalnih delovnih povezavah s strokovno službo socialnega skrbstva in patronažnimi zdravstvenimi delavci Zdravstvenega doma, je bilo opravljeno prav tako ogromno delo. Omenimo naj zbiranje oblačil, koder so zbrali 20 ton, od tega pa je bilo 6 ton teh oblačil že razdeljenih potrebnim občanom. V novoletnih obdaritvah je bilo obdarovanih 1 600 starostnikov, bolnih in invalidnih oseb. Posebno veliko pozornost so namenjali v občinski organizaciji RK vsakovrstnemu izobraževanju. Tako so pripravili v občini tudi v povezavi z občinskim štabom za TO 11 osemde-«eturnih tečajev, 28 tečajev za pomožne bolničarje, 48 tečajev za voznike motornih vozil, opravljeno pa je bilo tudi 78 dvajseturnih tečajev prve medicinske pomoči. Omeniti bi veljalo tudi različna občinska in druga tekmovanja ekip prve pomoči. 56 takih ekip iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti je rezultat množičnosti 6 000 članskega okolja zlasti mladih, ki se izpolnjujejo v zdravstveni vzgoji za akcije. Kot smo lahko videli, gre pri občinskem odboru RK z letnim proračunom 1.583.000 din za organizacijo, kije v relativno skromnem gmotnem okviru dosegla veliko množičnost, hkrati s tem pa dokazala, da se lahko tudi s pravo humanostjo do sočloveka, bolnika ali invalidne osebe, starostnika in drugih prizadetih oseb - da storiti marsikaj. To pa je tudi največ, kar je letna skupščina občinskega odbora RK v Domžalah pokazala. B.M. USPEŠNA ODPRAVA AO DOMŽALE V PATAGONIJI: Izreden uspe na Fitz Rovu V začetku decembra so se povzpeli na Fitz Roy v Patagoniji (Argentina) po eni še nepreplezanih smeri v izredno težavnih vremenskih okoliščinah člani odprave AO Domžale, odprave, ki je štela 5 članov: Janez Jeglič, 23 let, elektromehanik, AO Domžale, Silvo Karo, 23 let, elektroinštalater, AO Domžale, Stane Klemene, 33 let, fotograf, AO Domžale, vodja odprave, Franček Knez, 28 let, AO Impol, avtoelektričar Jože Balant, 40 let, dipl.ing., AO Rašica - so ti uspešni alpinisti. Cilj odprave je bil preplezati novo smer v vzhodni steni Fitz Roya ali Cerro Torra in zbrati podatke, oziroma najti pot za pridobitev uradnih dovoljenj za 1.odpravo na Antarktiko. Ker je Fitz Roy najvišji vrh Patagonije, 3375 m in ker ima bistveno boljše vremenske pogoje kot Cerro Torre, so se najprej odločili, da poskusijo preplezati njegovo vzhodno steno. Največji problem te stene je bila previsna 950 m zajeda, med steno in velikim stebrom na desni strani. Pred to odpravo so poskušali že mnogi 30 let, zato so v prvih 50 m stene našli sledi več odprav (konopljena vrv, naylonske zanke in kline). Zadnji so lansko sezono 3 mesece poskušali Japonci z 9—člansko ekipo. Vodil jih je svetovno znani alpinist Hasagavva. Kot vsi ostali] so tudi oni odnehali po prvih 50 m. V levi steni so uspeli preplezati le 300 m. Po dolgem in napornem potovanju so alpinisti prispeli v Nacionalni park pod Fitz Royem dne 8.novembra 1983, kjer so pripravili bazni tabor ob reki Rio Blancho na višini 720 m. Že takoj naslednji dan 11.novembra so se lotili stene ter tik pod njo skopali na ledeniku velik bivak, snežno luknjo, ki je kasneje (zaradi premikanja ledene gmote) hitro spremenila obliko in velikost. žno vsak tretji dan je bilo vreme toliko dobro, da so šli Jeglič, Karo, Knez v steno. Petkrat se je spremenilo tako, da so plezali v snežnih viharjih in zasneženi steni, samo trije dnevi pa so bili lepi - brez padavin in hudega vetra. Alpinisti so v steno fiksirali vrvi in se vsakokrat po njih spustili do bivaka pod steno, kjer so čakali boljše vreme, Plezanje in Čakanje je trajalo 23 dni - 8 dni je bilo plezanja in 15 NAŠA ALPINISTIČNA ODPRAVA: Tehnični podatki: Fitz Roy 3375SLOVENSKA SMER, višina 950 m, VI+ A2 70 - 9q° 8 dni Mermoz 2754 m, smer DE, višina 400 m, V+ 60-80°, izstop 100° 4 ure Neimenovani vrh, cca 1700 m, višina 200 m lll+ 1 ura Odpravo na Fitz Roy so omogočili razen samih alpinistov tudi: TKS Domžale, IS občine Domžale, PZS - K TOG, METKA Celje, KORS Rogaška slatina, Slovenijašport Ljubljana, Foto Kolar Ljubljana, ELAN Begunje, LEK Ljubljana, Kolinska Ljubljana, Droga Portorož, Kemoservis Fotomaterial Ljubljana, TOKO Domžale, Centrofoto Trst, Agro-plod Ljubljana, Generalturist Ljubljana, Slovenijales Ljubljana, Ilirija Vedrog Ljubljana, Slovenski klub Triglav Buenos Aires in številni rojaki iz Buenos Airesa, Barilocheja, Rio Gallegosa, Ushuaie. Večino finančnih sredstev so zbrali: UO, MO in AO PD Domžale z izvedbo dveh planinskih plesov, Joži, Tone Škarja in Stane Klemene s prodajo planinskih koledarjev. vsi pod steno. Istega dne so se spustili v bazo. kjer so 2 dni sušili opremo in počivali. 7.decembra so šli Jeglič, Karo in Knez ponovno v bivak, dan nato so se v lepem vremenu v 5 urah povzpeli do konca fiksnih vrvi, nato preplezali še preostali del stene in ob 14h dokončali eno najtežjih smeri v tej steni. Tako so rešili enega od dolgoletnih alpinističnih problemov Patagonije. Patagonija je s Fitz Royem in Cerro Torrejem že desetletja med najvidnejšimi in najzahtevnejšimi gorstvi sveta in predzadnje uspešno področje v dolgi verigi podvigov slovenskega alpinizma. Dan pozneje so Jeglič, Karo, Knez preplezali še eno novo smer - imenovali so jo Smer Delavske enotnosti - v vzhodni še neosvojeni steni Mermoza, desno od Fitz Roya. Jane: Jeglič Silvo Karo Stane Klemene franček Knez 13.novembra so Jeglič, Karo, Knez, Klemene nesli kompletno opremo za spanje in plezanje v bivak. Prvi trije so ostali tam, Klemene seje vrnil v bazo. Balant je do 17.novembra s pomočjo argentinskih vojakov s konji znosil vso preostalo opremo v bazni tabor. V steni so alpinisti med tem preplezali prvih 100 m zajede. Že v prvem poskusu so prešli mesto, kjer so obračale vse dotedanje odprave. Vreme je bilo slabo, pihal je stalno zelo močan veter in vse dni je snežilo. Razmere v steni so bile zimske. Pribli- podvig, ki odmeva Leta 1981 je alpinistični odsek domžalskega planinskega društva pripravil prvo občinsko odpravo na Gronlan-dijo. Že ta odprava, ki so jo člani kronali z obiljem osvojenih vrhov, je bila uspešna, četudi v alpinističnem svetu ne kot maksimalno zahtevna; vsaj kar zadeva zahtevnost alpinističnega dela. Odprava v Patagoniji v mesecu novembru in decembru lanskega leta pa je vse kaj drugega. Za to odpravo so člani opravili veliko priprav, zlasti Janez Jeglič in Silvo Karo sta v zadnjem letu opravila kar 200-300 vzponov vsak, to pa pomeni, da so bili člani odprave zelo dobro pripravljeni na velike napore, ki so jih v zajedi Fitz Roya čakali. Uspeh, ki ga je dosegla naša, domžalska odprava, zelo odmeva v alpinističnem svetu, saj je na Fitz Rovu šlo za „obračun" z enim najtežavnejših alpinističnih problemov. Čestitke domžalskim alpinistom je posredoval tudi že svetovni časopis za alpinizem, čestitkam za uspeh pa se pridružujemo tudi bralci in uredništvo „Občinskega poročevalca". dni čakanja. 8 dni so čakali v bivaku, 7 dni v bazi na ponovno priliko za plezanje. Klemene je v prvih 15 dneh sedemkrat nesel opremo in hrano iz baznega tabora v bivak - 1450 m višinske razlike (cca 8 ur hoda) nosil premočeno obleko v bazo, jo tam sušil in spet nosil nazaj pod steno. Prvega decembra se je Klemene pridružil ostalim v bivaku. Tega dne je sam preplezal 200 m stene še neosvojenega 1700 m visokega vrha ob poti do bivaka. 4.decembra so vsi štirje prvič poskusili preplezati steno do konca smeri. Do tja je bilo še 300 m. Jeglič in Karo sta plezala naprej in fiksirala še 150 m vrvi. Knez in Klemene sta po vrveh znosila gor vso opremo za bivakiranje. Bivak so si uredili na ozki , polički 150 m pod vrhom. Zadnje raztežaje so preplezali v 709 do 90° ledu - v ledenih slapovih v širokem kaminu. Do vrha bi naslednji dan zadostovale 2 do 3 ure. Toda vreme se je spet pokvarilo. Ponoči se je začela orkanska snežna nevihta, temperatura je bila -10°C. Ker so bili prejšnjega dne premočeni do kože, ker je voda tekla po steni, je obleka na alpinistih zmrznila. Zaradi močnega vetra jih niso pred snegom zaščitili niti bivak niti spalne vreče. Tako so morali zjutraj tik pod ciljem obrniti. Spuščali so se v snežnih plazovih, divjem vetru, po zaledenelih vrveh ob popolni nevidljivosti." Spuščanje po takih vrveh je bilo težavno in nevarno, kontrola spustov nemogoča. Odrg-njeni, raztrgani, prezebli in na smrt utrujeni so bili 5.decembra opoldne V razmišljanje Kdo je odgovoren za čistočo Na vrata nam trka čudovita pomlad: z vsemi svojimi čari, upi in hrepenenjem. Sneg, ki ga je bilo veliko, kopni. A pod njim nam kaže strupene zobe umazanije. Na vsakem koraku: pred trgovinami, na avtobusnih postajah, po cestah, pred hišami glavnih ulic. Vsepovsod. Tudi turistična sezona je pred nami. Za vse se zanimajo, a umazanija ni nikomur mar. Zakaj smo tako malodušni? Kje so odgovori: komunalne skupnosti, sanitarna inšpekcija, KS in drugi? Na vidnih mestih so postavljeni koški. A nihče ni odgovoren, da bi jih spraznil, umazanija je okoli njih in po tleh. Zakaj tako? Veliko govorijo o varstvu okolja, a nihče ni odgovoren, da bi bilo naše okolje čisto, vredno človeka. Gre se za naše zdravje, za zdravje naših otrok, za čist zrak, ki nam je potreben kot vsakdanji kruh, kot sonce, voda. Redke, občasne akcije, ki jih organizirajo šole, organizacije RK, so mnogo premalo. Potrebno bi bilo, da bi organizirali redne čistilne akcije, tedensko, in da bi imeli po včejih naseljih nekoga, ki bi čistil glavne ulice, izpraznil polne koše smeti vsaj vsak teden. Taka umazanija je tudi v središču Domžal, tudi po stanovanjskih blokih in okoli njih. Vse je počečkano z grdimi besedami, a nihče ni odgovoren, da bi zbrisal te besede in okoli stanovanjskih naselij počistil okolico. Zamislimo se v to, vsi, posebno pa odgovorni, ki so plačani za svoje delo, poskrbimo za to, da bi bilo naše okolje res vredno človeka. Danica Zidarič 3375m visoki FITZ ROY v Patagoniji. Desno zajeda, v kateri so domžalski alpinisti preplezali t.i. Slovensko smer. Podatki: VI. + Al 950m —70 do 90 stopinj Prvi občni zbor planinskega društva Onger Trzin 6. februarja, le štiri dni prej, preden bi praznovali prvo obletnico PD Onger Trzin, so Vongrčki napolnili dvorano KS, da bi prisluhnili besedam, alpinista Staneta Belaka Šraufa in si napasli oči,na strminah, ki so marsikdaj zanj in za njegove tovariše pomenile tisto tanko črto med življenjem in smrtjo. Tako kot lani se je tudi letos 10 društva odločil, da bo pred občnim zborom zanimivo predavanje, nato pa bi z jedrnatimi poročili in smelimi načrti za leto, ki je pred nami, seznanili člane društva. Prizadevni člani 10 so občni zbor izkoristili za predstavitev enoletnega dela. S pomočjo pokončnih panojev so prikazali pestro propagandno dejavnost društva, najmlajši so si ogledali razstavo svojih prizadevanj, ki so bila posvečena varstvu narave in krajevni zgodovini, na ogled pa so bili tudi stari planinski pripomočki in kopica fotografij iz društvenih izletov in akcij. Manjkala tudi ni prava kovana sekira, ki sino jO zaslužili z obiskom v fužinski kovačnici na izletu v neznano. Objektivni opazovalec bi dejal, da je vse teklo kot namazano, če. Da in ta „če" smo lahko opazovali na pričakujočih obrazih Vongrčkov. Med nami je bil naš rojak, profesor in neumorni planinski delavec Tine Orel. Kot nam je zaupal v kratkem razgovoru, si je vedno želel, da bi tudi v Trzinu zaživela planinska ideja s svetlim plamenom fza katerega bi skrbelo prizadevno planinsko društvo. Želja se je uresničila in Planinsko društvo Onger je svojemu dragemu gostu in prijatelju podelilo naziv častnega člana, ter se mu s tem zahvalilo za spodbudo ter mu izreklo priznanje za njegove izredne zasluge pri širjenju planinske kulture in za velik vzgled, ki ga je njegovo delo na področju planinstva dalo drugim trzinskim planincem. Svečanemu in prisrčnemu dogodku, ki mu je posebno ceno dajala tudi bližnja 71. obletnica jubilanta, so prisostovavali tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije tov. Marjan Oblak, Peter Lavrič in predstavniki sosednjih planinskih društev Mengša, Domžal in Integrala, s katerim smo na lanski delovni akciji vzpostavili delovne in prijateljske stike. Ne smemo pozabiti tudi na predstavnike KS, gasilce, športnike in simpatizerje društva, ki so s svojo z govedom na splošno potrebno doseči večjo prirejo z osnovno krmo« nikakor ne mislimo, da močnih krmil ne bi smeli polagati. Še vedno velja« da so stroški za mleko nižji, če je mlečnost krav večja. To pravilo velja posebno za gospodarstva, ki pridelujejo za dobro osnovno krmo, da * svojimi pridelki dosežejo čim večjo prirejo, ker tako svoje pridelke naj bolje uspešno vnovčujejo in si povečujejo dohodek. bo misj hkr; gosi bilu ben sku] obč m I dru; kraj O] zbo dru« ževalnega dela v novi mengeški šoli. 'Ob tej priliki je izšla tudi posebna "izdaja šolskega glasila Koraki, kjer je ,,zapisano: „Naša šola je začela s ,isvojim delom ob največjem slovenjem kulturnem prazniku, na Prešernov dan. To ni naključje, saj je šola središče kulturnega dogajanja v kraju. .Tudi naše šolsko delo prežemajo ^Prešernove ideje, saj se trudimo in 'učimo materinega jezika z ljubeznijo ter ga negujemo po njegovem zgledu." Tudi ravnateljica šole je v svojem govoru prikazala vsa prizadevanja na vzgojnoizobraževalnem področju v teh letih. Naš program pa se v svojih smotrih močno pokriva z mislenim bistvom velikana slovenske poezije, ^ato je toplo Orisala Prešernov človečki lik in občečloveški humanizem, ki )bo večno aktualen. Vsi smo imeli v 2 jaslih njegovo Zdravljico. To je bil "krati tudi pozdrav in napitnica vsem .gostom, ki so se odzvali našemu povabilu. Prišli so tudi predstavniki druž-j "enopolitičnih organizacij krajevne a skupnosti Mengeš in domžalske 3občine, ravnatelji domžalskih osnov-inib šol in predstavniki organizacij združenega dela v krajevni skupnosti. cl Praznovanje so pomagale pripraviti j ~ružbenopolitične organizacije in ^krajevne skupnosti. V kulturnem 3 sPoredu je sodeloval mladinski pevski »^or, recitatorji šolskega kulturnega c ništva in mešani pevski zbor Svobo-3aa iz Mengša. :-. Predsednik krajevne skupnosti nam i.jr skupaj s pozdravi izročil nov tele-j- z°t, ki nam ga je krajevna skupnost ep°darila za naše kulturno prizadevali nJe v kraju in sodelovanje s kulturnimi prireditvami v delovnih organizacijah naše krajevne skupnosti. Navdušeno ploskanje je potrdilo, kako smo ga bili veseli, saj nam je bil ob olimpijskih igrah še posebno dobrodošel. Naše sodelovanje pa so nagradili tudi delavci Melodije, ki so na delavskem svetu sklenili, da bodo vsem pevcem mladinskega pevskega zbora kupili nove obleke. Predsednik delavskega sveta je ta sklep izročil predstavnici pevskega zbora, ki se je v imenu vseh pevcev zahvalila in obljubila, da si bodo z lepo pesmijo še bolj zavzeto prizadevali ustvarjati in krepiti prijateljske vezi. Vse naše praznovanje pa je potrdilo nujnost socialističnega načela, da si moramo v krajevni skupnosti še naprej tako uspešno prizadevati tudi za kulturno sožitje. Marija Cvetek mladino, ki so nam zagotovili varno pot od Rodice do cerkve, saj je v tem času v Domžalah bilo približno 300 nemških orožnikov in policije. Predvsem smo zaščitili pot od cerkve v smeri Stoba in naprej proti Trzinu, saj smo se z mitraljezom umikali v to smer. Mitraljez je vzel Ivan Dolinšek- Vinko, ki ga je zavil v deko. Še prej pa je vrgel ob tla radioaparat in ga tako razbil. Jaz sem ga čakal in ščitil umik ob zahodni strani zidu pokopališča pri zvoniku. Mitraljez sva hitro skrila še v dve vreči, sedla na kolesa in se tako odpeljala. Ne vem, če je res, da sta Nemca iz postojanke vse to videla, ko sta gestapovcem povedala, da sta mislila, da sva prišla na obisk kot prijatelja k nemškim vzgojiteljicam. Pri umiku sva imela izredno srečo, da ni bilo nikjer nobenega Nemca. Tudi cesta Ljubljana-Celje je bila prosta tako, da sva brez težav prišla na polje in nato nadaljevala pot v smeri Trzina in naprej proti Mengeški Loki. Zdi se mi, da je vsa akcija trajala le nekaj minut. Kmalu za tem smo že bili informirani, da je med mnogimi Domžalčani mnogo veselja, nekatere pa tudi strah, saj so se prepričali, da vosovci pridemo povsod, ob vsaki uri, dnevu in vremenu. Se isti večer sem bil še posebej ponosen, ko so mi tovariši vosovci zaupali in dodelili mitraljez, da ga nosim, kadar smo šli v akcijo. Na žalost pa sem z mitraljezom streljal samo enkrat in še to v Trzinu, ko sem ga preizkusil kako deluje. Moram priznati, da takega mitraljeza še nikoli nisem videl, ne prej v partizanih in tudi pozneje, ko je nemška vojska kapitulirala. Konec decembra 1943 sem moral po nalogu komandanta VOS, tovariša Viktorja Janeža- Jova prepustiti mitraljez Jožetu Osolniku- Francu, kije padel 24. februarja 1944 na Oklem kot varnostnik pri Okrožni komisiji VOS. Takrat je padel tudi komandant Jovo. Tu je ostalo 72 partizanov, med njimi mitraljezec France in mitraljez. Tudi Ivan Dolinšek Vinko, doma iz Mengša ni imel sreče, saj je 6.februarja 1944 skupaj z novo mobiliziranim Jožetom Koreninom iz Črnuč padel v Loki pri Mengšu. Če se vrnemo nazaj v preteklost, pred 40 leti, potem lahko ugotovimo, da so bili ljudje, predvsem pa mladina, pripravljeni na vse. Saj smo v teh nekaj mesecih izgubili prečudovite tovariše in soborce. Danes, po 40 letih se le bežno spominjamo nekaterih dogodkov, ko so se ti borci sami ustrelili, da ne bi prišli živi v roke sovražniku; to so Mirko Kraljic - Cenko, Mirko Mušič -Zevs, Ivan Dolinšek - Vinko, Anton Mavsar - Tomo, Ivan Zorman - Dušan in drugi. Vsem pa smo se oddolžili s skromnimi pomniki, ki naj nas spominjajo in opozarjajo, kako se moramo boriti in ljubiti svojo domovino. . , ,. „ Alfonz Avbelj - Savo Letos 5. maja 1984 bo minilo 40 let od nemškega napada na bolnico Triglav (Lukovo bolnico), ki je delovala pod Velikim vrhom v vznožju Kolovca. Pirš Jože - Luka i» na območju vasi Rova in Kolovca imel več dobro maskiranih bolnic, veiiuar je b'"o za vse ranjene borce, ki so jih pošiljali iz 14. divizije in 4. operativne Cone premalo prostora. Zato se je odločil že januarja 1944, da zgradi bolnico velikosti 12x4 metra. Pri izbiri prostora sta mu pomagala gozdarja Volmajer in Jazbec. Les za gradnjo so preskrbeli dobri aktivisti, to sta bile že omenjena gozdarja in poleg njiju še Hribar Franc, Bernot Andrej, Hribar Luka, Žebovec Jože — Lipko. Deske in drugi inventar pa so pripeljali iz Lesne industrije Preserje, seveda s pomočjo Bore Petra, Svajger Ernesta, Šraj Karla in Tesar Janeza, ki so materijal z konji vozili do Kolovca. Prve dni februarja so že pripeljali težje ranjence v nove prostore. Vozil jih je kmet Kočar Janez iz Rov. Lažji ranjenci pa so prišli sami z zavezanimi občmi v spremstvu bolničarjev. Tako je v samem začetku bilo v bolnici 54 ranjencev. Za vse te ljudi je bilo potrebno preskrbeti hrano, zdravila in drugi materijal. Tako so stalno prihajali novi ranjenci in odhajali tisti, ki so se pozdravili. Tudi Nemci niso mirovali zato so stalno zbirali podatke, kje so partizani, predvsem pa ranjenci in bolnice. Tudi ovaduhi in izdajalci so pogosto križarili po gozdovih, da bi kaj slišali, videli ali opazili kakšne sledove. Ni točne številke koliko ranjenih borcev se je zdravilo v tej bolnici. So pa podatki, da je 6 težko ranjenih partizanov umrlo in, da so jih pokopali kakih 200 metrov stran od bolnice. Zdravniško osebje, straža in drugi, ki so pomagali v bolnici so imeli, skupaj z ranjenci, zelo težke ure in dneve. Ranjenci so trpeli nepopisne bolečine zaradi težkih ran. Taki trenutki so pretresali tudi druge ranjence, predvsem pa dr. Kac Matija, ki je sprejemal ranjence, ki po tri in noči niso imeli očiščene rane. Tako je zdravnik Mitja bil prepričan, da je ta zastrupitev zračna flegmona, ki je nalezljiva in neozdarvljiva. Dr. Mitja je bil zobozdravnik in ne kirurg. Zato je obupal in se po težkem delu v bolnici sam ustrelil. Pirš Jože - Luka je poslal kurirja k Bcšter Mari in jo prosil, da se pogovori v Kamniku, v lekarni, z dr .Karbo glede zastrupitve in gnojnih ran. Dr. Karba je takoj izročil potrebno število injekcij proti zastrupitvi in tako so ranjene borce rešili težkih muk. V tem času je Stab IV. operativne cone poslal v bolnico tudi dr. Pire Lojzeta - Stanka, ki je tudi ugotovil, da rane niso zastrupljene. Petega maja 1944 je Jazbec Jože opazil Nemce ob 5. uri zjutraj in na to še ob 7. uri. Pravi, da so Nemci prihajali iz vseh strani, zato ni mogel prav nič storiti, da bi obvestili Luka ali nekoga v bolnici. Okoli 13. uri so Nemci obkolili bolnico. Prvi je Nemce zagledal 11 letni Podbevšek Janko - Poldek. Pokretni ranjenci so poskušali bežati iz bolnice, vendar so Nemci začeli streljati tako, da so jih nekaj ujeli. Težke ranjene pa so Nemci kar v bolnici postrelili. Del ujetih partizanov pa so odpeljali v kamniški zapor. Ostale pa so že pred vrati bolnice ustrelili v tilnik in jih zmetali nazaj v bolnico. Nato so notranje prostore in pobite ranjence polili z petrolejem in zažgali. Črni dim, ki se je vaiil iz gozda in vest o pobitih ranjencih je med prebivalci vzbudila veliko ogorčenje. Naša želja je, da bi prenovljeno bolnico odprli ob 40-letnici napada, to je v soboto, S.maja 1984. Takrat bi povabili tudi še vse preživele ranjence in vse tiste, ki so skrbeli za naše ranjence. Draga mladina in vsi tisti, ki ste pripravljeni pomagati, da solidarno obnovimo bolnico Triglav, oziroma Lukovo bolnico vas prosimo, da nam pomagate. V Radomljah je gradbeni odbor, katerega vodi predsednik krajevne organizacije ZB NOV Radomlje, tov. Merhar Ignac in tajnik tovarišica Tomšič Nada. Prosim, javite se za skupno udarniško akcijo, tu bo treba opraviti zemeljska dela, stopnice, betonsko ploščo 7 x 7 m in leseno barako 6x3 metre. Vsa ta dela želimo napraviti solidarno z vsemi tistimi, ki še vedno čutijo, da se z enotnim delom veliko napravi. Vse informacije dobite tudi na Občinskem odboru ZZB NOV Domžale, Ljubljanska c. 70, telefon št. 721-329. Predsednik KO ZB NOV Radomlje tov.Merhar Ignac, štev.telef. 722-666 ter Nada Tomšič ima telefon št. 722-884. Za Obč.odbor ZZB NOV Domžale predsednik, Avbelj Alfonz, l.r. NOVO V MORAVČAH Vendarle trgovina V TGDO Napredek Domžale je bilo vprašanje obnove trgovine v Moravčah že večkrat obravnavano. To je dobilo tudi odraz v srednjeročnem razvojnem programu delovne organizacije za obdobje 1981-1985. V tem srednjeročnem programu in v kasnejših dopolnitvah je predvideno, da naj bi se opravila obnova trgovine v Moravčah v letu 1985. V planu je za ta namen predviden znesek 7 milijonov dinarjev. O tem smo dne 28.2.1983 obvestili Skupščino občine Domžale - Izvršni svet, kot odgovor na delegatsko vprašanje Krajevne skupnosti Moravče postavljeno na zasedanju Zbora krajevne skupnosti dne 17.2.1983. Že pred tem pa smo predstavnike Krajevne skupnosti ustno obvestili o vsebini srednjeročnega programa razvoja naše DO, ki se nanaša na obnovo - trgovine v Moravčah. Oglašujte v glasilu Občinski poročevalec Kljub temu, da so se pogoji gospodarjenja v trgovini, posebej še živilski od sprejema srednjeročnega programa, oz. sprejema njegovih dopolnitev, močno poslabšali, se planski dokument glede obnove trgovine v Moravčah ni spremenil. Še vedno načrtujemo in je zapisano tudi v veljavnih dokumentih, da bo Napredek pristopil k obnovi trgovine v Moravčah v letu 1985, ker taka trgovina ,kot je sedaj, ne more v celoti zadovoljiti potrebam normalne preskrbe prebivalstva Moravč in okolice. Na vprašanja, zakaj obnova trgovine v Moravčah šele v letu 1985, lahko dogovorimo, da je bila Irgovska mreža, kjer je prišlo do novogradenj oz. obnovitev lokalov pred Moravčami v bistveno slabšem stanju kot v Moravčah. Poleg tega pa so se pogoji gospodarjenja vedno bolj slabšali in so se načrtovane gradnje oz. obnove prenašale v naslednja leta. Tako stanje je celo povzročilo, da se je Napredek odpovedal gradnji velike samopostrežne trgovine v Trzinu, čeprav je imel v ta namen že kupljeno zemljišče. Akumulacija v živilski trgovini je padala iz leta v leto tako, da je naša temeljna organizacija v letu 1983 poslovala brez akumulacije. Podobno je stanje tudi v živilskih trgovinah drugih delovnih organizacij. Iz tega razloga je izgradnja trgovine v Moravčah mogoča ob združevanju sredstev Trgovsko gostinske delovne organizacije Napredek, Interne banke SOZD-a ABC Pornurka, Temeljne banke Domžale, Krajevne skupnosti Moravče, Samoupravne interesne skupnosti za preskrbo in gradbene organizacije. Iz programske osnove, ki je bila v delovni organizaciji Napredek Domžale izdelana v začetku tega leta in ki jo prilagamo, izhaja, da bi znašali stroški obnove približno 17 milijonov dinarjev. S tem bi bili pokriti stroški gradbenih del v približnem znesku 11 milijonov din, opreme 4,6 milijone din in ostali stroški obnove. Sedanji prostori bi se spremenili tako, da bi iz klasične trgovine nastala samopostrežna trgovina, kjer je tudi vključena prodaja sadja in zelenjave ter mesa in mesnih izdelkov. Ker prostori, v katerih je trgovina sedaj po velikosti ne ustrezajo vsem zahtevam, bi bilo potrebno zgraditi v smeri proti vzhodu prizidek v izmeri 8x13 m, v katerem bi pridobili prostor za skladišče samopostrežne trgovine z ustrezno rampo za dostavo blaga in pa prostore za slaščičarno, s čimer bi obogatili našo ponudbo v Moravčah. Obnovljeni poslovni prostori bodo merili približno 300 m2. Podroben razpored prostorov in opreme (idejni osnutek) je razviden iz skice, katero prilagamo za objavo zaradi lažjega sodelovanja občanov pri oblikovanju njihovih želja glede trgovine. V skladu s programom izvajanja novih investicij oz. investicijskih del bo Napredek v letu 1984 skupaj s Krajevno skupnostjo Moravče obravnaval programske osnove oz. idejni načrt ter na osnovi tega naročil pri ustrezni projektantski organizaciji izdelavo lokacijske in gradbene dokumentacije. Istočasno bo začel tudi postopek za postavitev finančne konstrukcije tako, da bi se v letu 1985, upoštevajoč tudi poslovne rezultate TGDO Napredek Domžale za leto 1984, začela obnova trgovine v Moravčah. AVTO-MOTO DRUŠTVO DOMŽALE OBJAVA Avto-moto društvo Domžale obvešča, da se bo tečaj cestno prometnih predpisov za voznike B kategorije začel v ponedeljek, dne 2.aprila 1984, ob 18.00 uri v učilnici društva v Domžalah, Krakovska 18. Prijavite se lahko vsak dan od 9.00 do 12.00 in popoldan od 16. do 18.00 ure v društveni pisarni. Dalje vas obveščamo, da pričenjamo s tečajem o varnem delu s traktorji in traktorskimi priključki. Ta tečaj je obvezen za pridobitev dovoljenja za vožnjo s traktorjem. VABLJENI! RAZGLASI, OBJAVE, RAZPIS« Mali oglasi V domžalski občini kupim starejšo (lahko tudi opuščeno) kmečko hišo z nekaj zemlje. Ponudbe v pismeni obliki z navedbo kraja, opisom hiše in okvirno ceno pošljite na uredništvo »Občinskega poročevalca« Ljubljanska 96, Domžale. Starejše 1-sobno stanovanje v družbeni lasti zamenjam za podobno dvosobno, dvoinpolsobno ali trosobno v Domžalah ali okolici. Naslov v uredništvu. Servis šivalnih strojev Klančar Tine, Vir Čufarjeva 6. Najnovejše pomladanske frizure za ženske in moške. Frizerski salon Nada, Preserje. Vaše želje sporočite na telefon 721-552. Prodam izvenkrmni motor, kratka os TOMOS 18, čoln (banca) in TOMOS MOTOR elektronik T4, Rajšek Cveta, Aškerčeva 33, Domžale. Prodam dnevno sobo „REGAL" po zelo ugodni ceni. Ogled popoldan. Plavčak Zofija, Ljube Šercerja 4, Domžale. Na Pšati pri Dragomlju prodam parcelo 3 100 m2. Naslov v uredništvu glasila. Takoj oddam v najem skladiščni prostor (površina cca 60 m2) v centru Domžal. Naslov v uredništvu OP. ZAHVALA ZA POMOČ Najlepše se zahvaljujem Postaji milice Domžale in domažinom Žej, ki so mi priskočili v pomoč, ko je zagorela moja domačija. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre TEREZIJE FLORJANCIČ iz Podsmrečja pri Blagovici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Zahvaljujemo se sosedom za vsestransko pomoč. Iskrena hvala gasilskemu društvu za lepo opravljen pogrebni sprevod, hvala tov. Janezu Cerarju za poslovilne besede, enako župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Hvala! Jagoš Klačar Žeje, p.Dob ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE MARTINEC (p.d. Majerjeve Minke) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja dr. Siškovi in patronažni sestri Vidi, ki sta ji prizadevno lajšali zadnje dni življenja. Hvala tudi oktetu bratov Pirnat za poslovilne pesmi, vsem sorodnikom za pomoč in sočustvovanje, g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoča sinova MarjanTU™^ Jože z družinama Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r.o. Jarše p. Domžale VABI k sodelovanju za delo v proizvodnih obratih v Jaršah večje število nekvalificiranih delavcev za opravljanje naslednjih del oz. nalog: 1. čiščenje upravnih prostorov — 1 delavka 2. tkanje tkanin — 5 delavk 3. predenje — 5 delavk 4. mikanje — 1 delavec Pogoji: osnovna Šola in veselje do dela v tekstilni stroki, pod toč. 1 poteka delo samo v popoldanskem času, pod toč. 2 in 3 poteka delo v dveh izmeni, pod toč- 4 poteka delo v tri izmene Delovno razmerje bomo sklenili z nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo za zgoraj objavljena dela in naloge traja 2 meseca. Nudimo vam: — organizirano uvajanje v delo — možnosti za dodatno izpopolnjevanje — osebne dohodke po pravilniku in glede na delo ter razultate dela, — solidno raven družbenega standarda (povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela, topel obrok med delom, možnost letovanja v počitniških domovih v Umagu ali na Mali planini ter zdravstvene storitve v obratni ambulanti!. Kandidati naj pošljejo pisno ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r.o., Jarše p. Domžale, Zg. Jarše 21 - 61230 Domžale z oznako za kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb oz. prijav. DELOVNI ČAS IN PREVOZ NA POLETNO RAČUNANJE ČASA DELO PO PREHODU NA Po odloku Zveznega izvršnega sveta bomo 25. marca 1984 prešli na pletno računanje časa. V občini Domžale bomo na željo večine organizacij združenega dela, predvsem tistih, v katerih je delo organizirano v več izmenah, tudi po tem datumu obdržali sedanji delovni čas s pričetkom ob 6.00 uri zjutraj. Glede na to, da pričetka delovnega časa ne bomo spreminjali bodo vozni redi avtobusov in vlaka ostali nespremenjeni. Delno je bil spremenjen le vozni red vlaka v jutranjih urah zaradi neusklajenosti prihoda v Ljubljano s pričetkom pouka oz. predavanj na srednjih in višjih šolah. Sprememba voznega reda vlaka je stopila v veljavo s 1 .marcem 1984 inje bila objavljena v dnevnem časopisju. ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi naše KATARINE BON roj. Barle iz Rafolč 15 se najiskreneje zahvaljujemo dobrim sosedom, sodelavcem, prijateljem in vaščanom za stotere izraze sožalja ter vsestransko pomoč ob hudi izgubi. „Hvala" želimo izreči družbenopolitičnim organizacijam krajevne skupnosti, govorniku Janezu Mavu, darovalcem cvetja, gospodu župniku za opravljeni obred in poslovilne besede, pevcem KUD Janko Kersnik iz Lukovice ter vsem, ki ste nam kakorkoli skušali storiti tragične trenutke znosnejše. Se enkrat globoka hvala. Žalujoči mož Janez in vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata MARTINA OSOLNIKA se iskreno zahvaljujemo za tako množično udeležitev na njegovi zadnji poti ter darovanje cvetja, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala bratom Pirnat za zapete žalostinke, gasilcem in g. župniku ter cerkvenim pevcem za opravljeni obred. Žalujoči sestre brata in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega ljubega ata, starega ata, pradeda in strica RUDIJA GOSTIČA se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje, v tako velikem številu postali ob mrtvaškem odru, mu prinesli cvetja in luči ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala organizatorjem pogreba, govorniku tovarišu Luki Cerarju za poslovilne besede, pevskemu društvu Lukovica za lepo zapete pesmi, delegacijam KS Lukovica, Gasilskemu društvu iz Lukovice, Društvu upokojencev Domžale in ne nazadnje Čebelarski družini Lukovica za počastitev s prapori in spremstvo. Hvala tudi sosedom za izkazano pomoč v težkih trenutkih, ko je ugasnilo njegovo življenje in duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči hčerki Nada in Vera, sin Tone z družino in nečakinja ter nečaki V SPOMIN SLABIČ IVAN-a Zavel je dih pomlagi. Vsa narava se prebuja k novemu življenju, a Tvoje dragi je ugasnilo pred letom dni. Težki so dnevi, ko Te ni med nami. V naših srcih živiš! V SPOMIN 11. marca je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama ANA LAVRIČ roj. Korošec Hvala vsem, ki se je spominjate. Hčerki VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOMŽALE Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. 1 varuhinjo za določen čas s polnim delovnim časom za enoto Mengeš, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. pogoj: šola za varuhinje, starost najmanj 18 let 2. 1 NK delavko v centralni kuhinji „Stanka Varšek Lija" za določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom pogoj: tečaj higienskega minimuma 3. 1 NK delavko v centralni kuhinji „Stanka Varšek Lija" za nedoločen čas s polnim delovnim časom pogoj: tečaj higienskega minimuma 4. 1 čistilka za enoto „Stanka Varšek Lija' čas s polnim delovnim časom tečaj kigienskega minimuma za nedoločen 5. 1 NK delavko v kuhinji— čistilko za enoto dr. Igor Vir za nedoločen čas s polnim delovnim časom pogoj: tečaj higienskega minimuma 6. 1 čistilko za enoto SPB s polovičnim delovnim časom za nedoločen delovni čas pogoj: tečaj higienskega minimuma Poskusni rok za razpisana dela in naloge je 1 mesec. Pričetek opravljanje del takoj oz. po dogovoru. Prijave prinesite osebno v 8 dneh po objavi oglasa na upravo VVO Domžale, Savska 3. Stanovanj ni. L E K LJUBLJANA TOZD DROGE, proizvodnja drog, r.o. Mengeš, Kolodvorska 27 JAVBO OBJAVLJA prosta dela in naloge TRAKTORISTA za opravljanje strojnih del pri pridelovanju drog s kmetijskimi stroji Pogoji: — 2 letna poklicna šola — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo 60 dni — enoizmensko delo z občasnimi podaljški Delavce, ki bi želeli opravljati objavljena dela in naloge prosimo, da svojo ponudbo pošljejo najkasneje 8 dni po objavi kadrovsko splošnemu sektorju LtK Mengeš, Kolodvorska 27, 61234 Mengeš. dboxxxjuL±« dLoxxi^aLlo RUOAHSKOPOOJEI.lt KREMSNOviH PESKOV IN OPLE.MSNITfcNjr NEKOVIN N SOL. O. LJUBLJANSKA CEST* 18. SLOVENIJA TEL6FOM MlimMMMHmM TELEGRAM 1 POSTA 61230 DOMŽALE 2IRO RAftUN SOK DOMŽALE lOZOPtSKOKOP I0K1I J3I-0OB, J11* TOZO "ILP05" i o. m. o SILO «w» IHANU TE l E 'ON lOeil 731 377 flHOm:»l3U-«0l-30T1B "TERMIT" n. sol. o. Domžale TOZD „Peskokopi". Drtija 51 MORAVČE OBJAVLJA prosta dela in naloge KLJUČAVNIČAR - 2 delavca za delo v ključavničarski delavnici v Domžalah, Ljubljanska cesta 18 Pogoji za sprejem: - KV ključavničar - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - odslužen vojaški rok Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslov TERMIT n.sol.o. Domžale, Ljubljanska cesta 18. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE vabi svoje člane na redni OBČNI ZBOR v petek, 30. marca ob 19. uri v mali dvorani Komunalnega centra Domžale. -—-'—■-— Amater — zbiralec motornih koles veteranov! Domžalska otroška maškarada Vinko Kokalj, rojen 27.aprila 1926 v Ihanu pri Domžalah, kraju, ki je znan daleč naokoli po izredno živahni športni dejavnosti - smučarjih, tekačih, nogometu in drugih zvrsteh. Med vojno se je na Viru izučil za avtokleparja od 15.marca 1942 je delal na terenu za NOV, 5.aprila 1944 pa je odšel v partizane, kjer je bil dodeljen varnostno obveščevalni službi. Srečala sva se v prijaznih novih prostorih Avto-moto društva Domžale, katerega član je od leta 1949. Vinko kdaj ste se začeli ukvarjati z motoristiko? Že kot mlad fant sem imel veselje do tehnike posebno do avtomehanike in takoj po vrnitvi iz JLA sem se vključil v Avto-moto društvo Domžale, katerega član sem še danes. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE VAS VABI NA PLANINSKI PLES z družabnimi igrami in bogatim srečolovom. Hala komunalnega centra Domžale Sobota, 14. 4. 1984 ob 20.00 uri. V A BI L O Konjeniški klub Biotehniške fakultete Krumpcrk vabi vse člane in ljubitelje konjeniškega športa na 5-letno skupščino kluba, ki bo v petek, dne 23.3.1984 ob 17. uri v veliki dvorani Biotehniške fakultete na Rodici. Predsedstvo kluba DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE organizira v mesecu aprilu 1984 PRVI ZAČETNI MIKRORAČUNALNIKI TEČAJ v občini Domžale Tečaj je namenjen vsem, ki jih računalništvo zanima in že imajo, ali pa nameravajo v kratkem nabaviti svoj mikroračunalnik (ZX 81, ZX Spectrum, Afari, Commodore, HP, TRS, TI, VIO idr., ter imajo veselje do sestavljanja lastnih programov in pri tem tudi nemalo začetniških težav pri uporabi osnovnega programskega jezika oz. prevajanju angleške literature. Na tečaju sc boste seznanili z osnovnimi deli in perifernimi enotami mikroračunalnika (HARVVARE), PROGRAMSKIM JEZIKOM BASIC in demontracijo posameznih programov (področje programiranja, poslovne uporabe, računalniške grafike in računalniških iger (soft ware). DEMONSTRACIJE IN PRAKTIČNA UPORABA BASIC-a sc bosta izvajali na barvnem T V sprejemniku (diagonala 52 cm) in mikroračunalniku ZX Spectrum -48 Kb. ORGANIZATOR TEČAJA - DELAVSKA UNIVERZA, IZVAJALEC -Video studio Mohar, Domžale pozivata vse zainteresirane, da zaradi omejenega števila tečajnikov na enem tečaju, pravočasno dostavite svoje- prijave na naslov: DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 6. V primeru dovolj velikega števila interesentov bo organizator izvedel tudi NADALJEVALNI tečaj (software - strojni jezik mikroračunalnika) oz. SPECIALNI tečaj (Harwarc samogradnja mikroračunalnika). Vsak tečajnik bo na tečaju prejel SKRIPTA BASIC - „ali kako obvladati mikroračunalnik v 30 urah? " Pohitite, doba računalnikov seje že davno pričela!! MERCATOR-ETA, Živilska industrija KAMNIK potrebuje ŽIVILSKEGA ALI KEMIJSKEGA TEHNIKA /lahko pripravnik/ za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Zaposli tudi večje število DELAVK za opravljanje del pri pred. povrtnin Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije. DELOVNA SKUPNOST SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO OBČINE DOMŽALE OBJAVLJA prosta dela oz. naloge „OPRAVLJANJE STROJEPISNIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL" Pogoji: 2-letna srednja šola upravno-administrativne smeri 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje za navedena dela oz. naloge bo sklenjeno za nedoločen čas. Pismene prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale. Katero leto bi označili kot leto, ko ste se začeli ukvarjati kot aktivni športnik v moto športu? To je bilo leta 1950, ko je domžalskemu AMD predsedoval pok. Martin Mali. Seveda so bili to skromni začetki, ko smo imeli na voljo le zelo skromna sredstva, a veliko dobre volje. Katero večje tekmovanje v moto športu Vam je kot prvi nastop ostal v prijetnem spominu? To je bilo resnično izredno zanimivo tekmovanje. Imelo je naslov „Alpska vožnja v dolžini 368 km" v letu 1957. Te alpske vožnje so sc poleg naših udeležili še motoristi iz Avstrije, Čehoslovaške, Italije. Vseh tekmovalcev nas je bilo 400, med katerimi sem v celotnem plasmanu dosegel odlično drugo mesto. Tov.Vinko znano je, da ste se dvakrat udeležili tudi „zvezne vožnje" v rojstni kraj Maršala Tita _ Kumrovec? Te zvezne vožnje so ,bile zelo dobro organizirane in se jih je vsakokrat udeležilo več tisoč udeležencev. Pri prvem nastopu sem dosegel 7. mesto, kar je bil izvrsten uspeh. Na drugi zvezni vožnji pa 12. mesto. Poleg motoristike in avtomobilskih tekmovanj ste se aktivno ukvarjali tudi z tekmovanji v KARTINGU. Kje in kdaj ste po vašem mnenju dosegli največji uspeh? Ja, to je bila prireditev svetovnega pomena leta 1970 v Rimu. Tega leta je bilo v Italiji (Rimu) organizirano svetovno ^5 prvenstvo v kartingu. Zbrala se je celotna svetovna elita, ki je v šestdesetih letih pomenila sam vrh v karting športu na svetu. Tu sem dosegel nadpovprečno dober rezultat in zasedel 10.mesto. Aktivno sem sodeloval pri organizaciji republiškega in državnega prvenstva v kartingu, ki so bila izpeljana v Domžalah. Kako ste vse to zmogli, da ne bi bila prizadeta družina? To sem zmogel, ker je večinoma sodelovala cela družina. Poleg aktivnega tekmovanja v moto športu ste postali tudi športni funkcionar in sicer občinskega in republiškega ranga. Kaj vas je vzpodbudilo, da ste se vključili z delom med športne delavce? Po dolgoletnih tekmovanjih sem si nabral veliko izkušenj, ki jih s precejšnim uspehom lahko koristim pri delu kot športni funkcionar, posebno pa pri delu s podmladkom in mladino. Bili ste tudi smučar in nogometaš. Koliko časa ste bili aktivni? Oboje sem opustil v letu 1965, ko sem prenehal aktivno igrati nogomet ter nastopati na smučarskih tekmovanjih. V tem času sem postal Član kulturno-prosvetnega društva Svoboda Ihan. Pel sem v pevskem zboru, kot igralec pa sem nastopal v Kulturno umetniškem društvu na Viru. Vaš prosti čas ste pridno in koristno izkoristili na različnih področjih amaterskega udejstvovanja. Kaj sedaj kot upokojenec? Od leta 1978, ko sem se upokojil, sem se lotil mojega najljubšega prostočasnega konjička, to je zbiranje starih motornih koles. Do sedaj mi je uspelo zbrati in obnoviti že 11 starih motorjev, med njimi je najstarejši, ki je bil izdelan v letu 1925. V največje zadovoljstvo mi je ko zabrni motor, ki je bil že prepuščen propadanju in uničenju. Omeniti moram, da ta konjiček ni poceni, vendar pa je glavno: znanje in spretnost kako spraviti motor v tek. No, to mi do sedaj še kar dobro uspeva. Tov.Vinko ponašate se z lepo kolekcijo starih morotnih koles in kakor se sliši ste med te,veterane vključili tudi enega ali dva stara zanimiva avtomobila? Kaj pa razstave? Sodeloval sem na obeh občinskih razstavah tehnične kulture v Domžalah, kjer so-bili moji veterani deležni precejšnega zanimanja, posebno med mladimi. Velikokrat pa tudi očiščen tehnični muzej Slovenije, kar pa se starih avtomobilov tiče, bi jih zbral vsaj nekaj, da bi bil moj muzejček bolj kompleten. Razgovor opravil Miha Pavlic J 1 1'