T eotortai Posamezna številka R- dia \'jr$ Kk 'Kž':!:* IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Hogodki prihodnjega tedna KOŠARKARJI CRVENE ZVEZDE V LJUBLJANI Leto VII. — Štev. 42. LJUBLJANA, dne 14. oktobra 1951 ZASLUZENA ZMAGA Odred : Kvarner 1:0 - Bencik najboljši v ebrambi, Hočevar pa v napadu Reka, 14. okt. Kdo bi si mislil, da more biti tako dolgo potovanje, kakor je bilo danes iz Ljubljane do Reke tako zanimivo in prijetno? Vlak je bil poln pristašev našega ligaša. Kjer koli si se nahajal, povsod so ugotavljali, kdo bo boljši, kdo bo imei več od tekme. V tem vrvežu sem bil v družbi našega smučarskega trenerja dr. Dečmana, ki mi je razlagal mnogo podrobnosti o naših smučarskih asih. Pridružil se nam je še priznani športni strokovnjak in pedagog, trener Odredovih mladincev Vinko Žitnik. kise je spustil v živahno debato, ugotavljajoč vrsto ^pedagoških podrobnosti, ki jih s pridom »porablja pri vzgoji Od-redove mladine. Toda pustimo vse to. O tem bomo govorili drugič. Nas predvsem zanima današnja tekma Kvarner : Odred 0:1 (0:0) Bil sem vijačev, ki so sredi ljubljanskih na-zavzeli svoja mesta na sončni strani igrišča. Sledn je se v mnogočem razlikuje od našega. Je manjših dimenzij in ima na eni strani visok zid, na drugi strani globoko pod njim pa takoj cesto, tako da smo večkrat čakali žo"o po par minut, če je slučajno padla tja. Točno ob 15. so pritekli na igrišče igralci Odreda, burno pozdravljeni od vsega občinstva, takoj za njimi pa igralci domačega Kvarnerja. Odred: Bencik, Medved, Piskar, Fajon, Berginc, Korunovič, Zivotič, Kumar, Hočevar, Osrečki, Belcer. Kvarner: Bracaduro, Legan, Miho-Vilovič, Batinič, Car, Pavletič, Do-ričič, Živkovič, Osojnak, Lokošek. Oblak. Sodnik: Rončevič iz Beograda. Stranska sodnika: Petrič in Ma-tanovič, oba iz Reke. Gledalcev 5000, vreme sončno, lepo in zelo vetrovno. Takoj začetne minute so dajale vtis, da bo današnja borba za točke izredno ostra. Prvi, ki se je znašel, Je bil Odred, ki je polagoma preja! v prostor Kvarnerja, tako, da Benciku v prvih 10 minutah ni bilo treba posredovati. Polagoma pa so se vrste domačinov uredile, tako da so se napadi končavali ob Osoj-naku, ki je z izredno ostrim strelom tudi pokazal, da je izvrsten strelec z obema nogama. Igra je postajala vse bolj živahna in zanimiva in na> trenutke je izgledalo. da bo celo 'surova. Ko so pristaši Odreda zapazili, da je Odred znatno boljši, so začeli bodrit! svoje moštvo s skandiranjem: s.O-dred. O-dred!« Tako so vse bolj podžigali svoje moštvo, ki je na trenutke Pokazal zares izredno igro. Najbolj sta se odlikovala igralca Berginc m Hočevar. Berginc, ki je imel danes težko nalogo držati visokega Osojnaka, je to svoje delo zares izvrstno opravil. Lahko trdimo, da h bil Berginc najboljši igralec na igrišču. Kakor se je odlikoval Berginc v obrambi, tako je bil Hočevar ves čas vodilna sila celotnega napada in je bil zasnovatelj vseh B-Lcij, ki so se končale s streli na gol. .Poglejmo nekatere podrobnosti, ki so razburile občinstvo v prvem polčasu. V 15. min. je Fajon zagreje napako nad nasprotnikovovim igralcem ob črti kazenskega prostora, nakar je izvedeni kazenski strel ,lskar v zadnjem trenutku odvr-F1* z glavo. V 30. minuti je Odred izvedel prvi kot. Belcer je lepo po-■ . .Humarju, ki je žogo v lepi po-ziciji z glavo poslal vratarju naravnost v roke. V predzadnji minuti Je akcijo, ki jo je začel Korunovič Preko Belcerja, zaključil Hočevar j strelom preko glave (škarjice), to-„.a izvrstni vratar Kvarnerja, je *trel odlično ubranil. i l drugem polčasu °t drugi z ležerno Beri v današnji številki s 2. stran: V. Šerbec: >Malo kramljanja pred zaključkom košarkarske lige« 3. stran: »Zanimivosti iz vsega sveta< 4. stran: »Arne Borg v Avstraliji« (nadaljevanje) 5. stran: M. Prejem: »Ali slovenski plavalni šport res nazaduje?« 6. stran: M. Račič: »Kako je bilo v Aleksandriji« V priksdinji številki3 V športnem delu: »Olimpijsko mesto Helsinki se pripravlja ...» — M. Bučan: »S treninga državnega prvaka Dinama* V prilogi: »Afera Bruck- minuti je imel Hočevar idealno priložnost, da bi povedel svoje moštvo v vodstvo, toda kakor je očitno izgledalo, je veter pognal njegov prisebni strel preko prečke. Isto se je zgodilo 7 minut kasneje Kumarju, Odred je začel z napadi, ki so se končavali s streli na gol. Izgledalo je, da hoče Odred za vsako ceno zmagati in lahko rečemo, da se je vrstil napad za napadom. Odredovo premoč kaže tudi stanje v kotih in sicer 5:2 za Odred. Odredova obramba je opravila v nekaterih tre- nutkih zelo težak posel. Tako je v 57. min. izgledalo, da bo Kvarner zmagal. Tedaj je desno krilo Kvar-uerja ostro streljalo proti golu Smer ie žoge pa je Osojnak spremenil i glavo naravnost v sam kot gola V zadnji sekundi se je znašel Ben--ik, ki je žogo' odbil nazaj v prečko, tu pa je že bil Medved, ki je ,-ešil položaj. Že je izgledalo, da se bosta obe moštvi zadovoljili z neodločenim rezultatom. Toda prav ta uspeh je podžgal igralce Kvarnerja in ti so ponovno pritisnili, vendar je zanesljiva obramba Odreda njihove napade odklonila in povedla svoje moštvo v napad. To je rodilo uspeh. Fajon je podal Osrečkemu, ta pa je preigral nasprotnika in idealno podal Hočevarju, ki je z ostrim neubranljivim strelom v desni spodnji kot dosegel edini gol dneva, zmago in dve točki. Odred je danes ponovno zadovoljil. Bencik je bil na vratih siguren, Medved nekoliko boljši od Tiskarja, to zlasti v prvem polčasu, ko je Piskar kiksiral, v drugem polčasu pa se je Piskar znatno popravil. Med krilci je bil najboljši Berginc, ki je lepo zaposlil napadalno petorico Fajon je bil boljši od Korunovičaki je bil prepočasen in je večkrat po nepotrebnem zadrževal žoge. V napadu je bil nosilec vseh akcij prodorni Hočevar, ludi njega si lahko videl povsod. Boril se je in izvrstno oddajal žoge. Osrečki je bil danes znatno boljši kot prejšnjo nedeljo. Bil je hitrejši in tudi izgleda. da se bo s časom povsem privadil svojih soigralcev. Kumar se je tudi precej trudil, toda danes mu nikakor nji šlo izpod rok. Zivotič je bil boljši od Belcerja. ki se po nepotrebnem plaši iti v borbo za žogo. Med igralci Kvarnerja so bili odlični srednji krilec, desni branilec, v napadu pa Oosojnak in Lokošek. Izjave naših igralcev: Fajon: »Igrali smo boljše od Kvarnerja in bi zaslužili večji rezultat.« Berginc: »Zadovoljen sem z igro. toda z rezutatom nisem zadovoljen, aj bi morali zmagati z večjo razliko v golih « Piskar: »Zadovoljen sem in srečen.« Hočevar: »Srečen sem in zadovoljen. Naš uspeh je popoln. Skoda je mrazov, ki smo jih doživeli v prvem delu tekmovanja. Obramba je 'lila danes najboljši del moštva.« Zagreb : Velež 2:5 (1:1) Nogometno srečanje med Veležem in Zagrebom, ki je bilo v Zagrebu, se je kr. tičalo s presenetljivo zmago Veleža. Gole za Velež so dali Djemalovič, Rebac, Hrbič in Borozan 2, za Zagreb pa But-kovič in Modič (avtogol). Rabotnički Željezničar Radnički Dinamo ; Proleter 0. ; Vardar 2:1 (1:0) : Metalne 1:0 (0:0) Bokclj 6:0 (8:0) Rudar 3:0 (1:0) Tekstilne 2:1 (1:0) Proleter Z. : Buduenost 0:2 (0:0) LESTVICA II. ZVEZNE LIGE Budučnost 27 17 3 7 53:26 37 Vardar 27 16 4 7 56:23 36 Ilabotnički 27 15 3 6 63:32 36 Velež 27 14 6 7 55:34 34 Radnički 26 13 7 6 63:39 33 Odred 27 14 3 10 55:34 31 Proleter O. 27 14 3 10 56:47 31 Kvarner 28 13 4 11 66:51 30 Pletalac 27 11 7 9 40:31 29 Dinamo 26 11 4 11 49;46 26 Željezničar 26 9 7 10 35:37 25 Zagreb 27 9 6 12 33:41 24 Proleter Z. 27 8 5 14 31:49 21 Rudar 27 6 2 19 33:86 14 Tekstilac 27 4 5 18 35:64 13 BokelJ 27 2 6 19 21:104 10 Avstrija Bruselj, 14. okt. te s i pre Belgija 8:1 (2:1) __ Na stadionu Heyssel je danes" avstrijska nogometna reprezentanca nred 65.000 gledalci visoko porazila Belgijo 8:1 (2:1).' Sodil je Anglež Ellis, moštvi pa sta nastopili v nasled-ny"i postavah: Avstrija: Zeeman, Happel. Recki, Schle-ger, Octvirk, Hanapi, Melchior I., G-ern-hardt, Iluber, Sto.jaspaai, Komer II. Belgija: Bogaerts, Wailland, Mathys, van Kerkhowen, Carre, van der Anwers, Lambrechts, van Stcnlaut, Mermans, Anoul, Moes. Madžarska : ČSR 2:1 (1:1) Vitkovtce, 14. okt. V reprezentančni nogometni tekmi je danes Madžarska tesno premagala CSR 2:1 (1:1). V Budimpešti pa je B-reprezentanca Madžarske visoko premagala B-reprezen-tanco CSR 4:1 (2:0). Chelsea : Racing 2:1 Pariz, 14. okt. V prijateljski nogometni tekmi je danes angleško moštvo I. lige Chelsea premagalo pariški Racing 2:1. so začeli igro. Že ’ eni - 7 Pravilne rešitve 48. ttola ..ŠPORTE SIAM11 J- Tunis : Jugoslavija B 1 «• Zagreb : Beograd 1 3. Rabotnički : Vardar 1 4. Željezničar : Metalac 1 5. Kvarner : Odred 2 6. Zagreb : Velež z 1. Radnički i BokelJ X 8. Partizan : Radnički, boks 1 9. Sovljanski : Hladni, boks 1 10• C. zvezda : Partizan, koš. x U. Belgija : Avstrija 2 12, Švica : Francija 2 Prvenstvo FLRJ Ljudske milice v partizanskem maršu Danes dopoldne so starta 11 pred Narodnim domom v Ljubljani tekmovalci ‘todsklh republik Ljudskih milic v na-Pomem tekmovanju 33 km 4olgega parti-^»nskega marša. Proga Je vodila na vrhnlk° in nazaj. Največ uspeha je lme-H Srbija, ki je zmagala 4 minute pred Hrvatsko. Slovenija je imela smolo, kaj-11 krč Opaškarja je bil tako močan, da “° ga morali nositi. Tehnični rezultati: L Srbija 2;33:00.0 . 2. Hrvatska 2:37:00, 3. hiakedonija 2;42:00, 4. Slovenija 2:59:00, », Bosna in Hercegovina. i v: ' y..,"iv.,- -.F:';'.-.':: lati S®® iel€Hffi©w€®Scew is®t 4^$ržfflawaB©eii gBrw©iaslww «Ss9*aišž©w w m®bi®$!®S9®Seb Sarajevo, 14. okt. Včeraj in danes je bilo v Sarajevu državno prvenstvo telovadnih društev v mnogoboju, kjer so člani mnogih telovadnih društev tekmovali med seboj na orodju in v atletskih disciplinah. Tekmovanje se je pričelo v soboto ob 13.. Tekmovalci iz Slovenije prispeli komaj eno uro pred pričetkom v Sarajevo. Tekmovanje je bilo v soboto zaradi slabega vremena razdeljeno po raznih krajih, tako v fizkul-turnem domu, kakor na telovadišču, medtem ko je bilo v nedeljo vreme nekoliko boljše in so se točke lahko odvijale v telovadnici in na telovadišču. Nastopilo je okoli 70 ekip s približno 600 tekmovalci. Pri Slovencih je dosegla največji uspeh vrsra mladink "ID Miren pri Gorici, ki je s 455,20 točkami ali z 82,76 %> osvojila prehodno zastavo maršala Tita, Ostali rezultati so naslednji: Mladinke na vasi: 1 TD Miren pri Gorici 455,20 točk, 2. TD Zrnovo (Korčula) 454,50 točk, 3. TD Duga Resa, 4. TD Vrhnika (409,20 točk). Mladinci na vasi: 1. TD Bi jel o polje 466,33 točk, 2. TD Duga Resa 418,50, 3. TD Lozovik 377,30, točk. Mladinke — mesto: 1. TD Zagreb I 490.60 točk, 2. TD Sremska Mitroviča 490, 3. TD Bačka Palanka 488 točk. Mladinci — mesto: 1. TD Železničar (Beograd) 454,10 točk, 2. TD Zagreb I 448,30, 3. TD Borovo 441,20 6. TD Cehe 431,70, 18. TD Maribor. Članice na vasi: 1. TD Duga Resa 380.60 točk, 2. TD Fram pri Mariboru 214,40, Člani na vasi: 1. TD Zlatar (Hr) 388,40 točk, 2. TD Lozovik (Srbija) 367,10 točk, 3. TD Šempeter pri Gorici 337,30 točk, 5. TD Fram pri Mariboru 324,70 točk. Članice — mesto: 1. Zagreb I 461 točk, 2. TD Novi Sad 430,50, 3. TD Reka 391,50 točk. Člani — mesto: 1. TD Sarajevo II 426,50 točk, 2. TD Zagreb I 424,69, 3. Tržič 419,80 točk. Med tekmovalci iz mesta so bili pri članih "uspešni tudi tekmovalci iz ^Trži- ča. Prvo mesto je zasedel Radonič (Sarajevo) z 63,70 točkami in je s tem dosegel 91°/o možnih točk; peto mesto je osvojil Zaletel Cveto (Tržič) z 59,3 točkami, d očim so se njegovi tržiški tovariši plasirali na nadaljnja mesta in sicer na 8. mesto Štrukelj, 9. Kordež in na 11. Ošina. Med mladinci iz mesta je zasedel prvo mesto Celjan Hus Branko s 65,60 točkami ali 93,7 °/o, med mladinkami pa Vilik Lucija (Sarajevo) s 66,20 točkami ali 95,57 %. Med članicami va'skih društev je zasedla prvo mesto Grioni Gina (TD Du- Nedavno so organizirali člani kluba za konjski šport »Partizan« pa-trolno ježo po ljubljanski okolici (poročilo na strani 2). Spremljal je"h je tudi naš fotoreporter; med počitkom je »ujel« tudi tole sliko brhkega dekleta, ki ogleduje težak teren pred sabo. Zvezna boksarska liga v#' Sovljanski premagal Hladnega v izredni borbi po težkali ga Resa) s 55 točkami, tekmovalke TD Frama pa so zasedle naslednja mesta 4. Štolbah Julka, 7. Tuzel Marija, 8. Rec Pepica m 10. Štern Erika. Pri mladincih iz vaških telovadnih društev je zasedel prvo mesto Ujež Alojz (Bjelo polje) z 62 točkami. 2. Drmšek Anton (TD Duga Resa) z 58,70 točkami, 4. Erjavec Jože (TD Laško) z 57,10 točkami. Mladinke iz vasi pa so pokazale naslednje uspehe; 1. Vraz Vida (TD Duga Resa) 63,4, 2. Merljak Ana (TD Mi- AvstriJi Razočara, ren) 62.4, 4. Grom Ida (TD Vrhnika) kategorilt Vilhar, 60,4 točke. Kajzer Beograd, 14. okt. Danes je bil dolgo pričakovani boksarski derby in nam je pokazal zelo lep boks obeh nasprotnikov. Srečala sta se v tekmovanju za prvo zvezno boksarsko ligo Partizan ih Radnički. Središče vsega zanimanja je bila borba med Šovljanskim in Hladnim, ki sta pokazala zares izredno borbo. ŠovlSanskemu je uspelo zmagati po točkah v tretji rundi. Do tedaj sta imela oba enako število točk. Toda v začetku tretje runde je Sovljanski po levem cro-cheju prevzel iniciativo in položil Hladnega do 8 na tla. Sovljanski je bil v tretji rundi izrazito boljši od Hladnega, ki pa mu je nudil tudi odločen odpor. Lepe borbe smo videli tudi v bantam in peresni kategoriji. Sodniki so dobro opravili svoj posel, čeprav so gledalci dobili vtis, da je borba v mušji kategoriji bila nerešena in da je Kostič premagal Pavliča v polsrednji kategoriji. Borbe so bile na stadionu Partizana Ln jim je prisostovalo okoli 10.CC0 gledalcev. Sodniki so bili Nagy in Kovačevič (Zagreb) ter Popovič in Spasojevič (Beograd). Tehnični rezultati: Muha: Stevo Pa-ljič - Jankovič I 2:0, (po točkah); bantam: D jura Pajič-Andrejevič 0:2 (po točkah); peresna: Redii - Jankovič II 2:0, (t. k. o.) v dveh rundah; lahka: Toth - Rakič 2:0 (po točkah); polsvel-ter: Sovljanski - Hladni 2:0 (po točkah); welter: Golič - Prokič 2:0 (po točkah); polsrednja: Pavlič - Kostič 1:1; srednja: Miloševič I - Šabanovič 2:0 (po točkah); poltežka: Miloševič - Bogdanovič 0:2 (po točkah); težka: Šoič - Nikolič 0:2 (po točkah). Prvo imenovani so boksarji Partizana. Triglav : VSV Beljak 8:8 kategorijah so bili doseženi tile rezultati: mušja: MikluS : UrSii 1:1, peresnolahl.a: Cigir : Cristoph 2:0, lahka: Mencej : Eberhardt 0:2. pohverter: Eršte : Mel-cher 1:1. ivelter: Vivod : Sommer 2:0, polsrednja: Vilhar : Schreiber 0:2. srednja: Ažman : Prenitzer 2:0, poltežka: Milič : Oschgan 0:2. V bantam in težki kategoriji ni bilo srečanj, ker gostje niso pripeljali i tegoriji. )iio srečanj, iver gubije m-seboj boksarjev za ti ka- Ljubljana, 14. okt. Danes dopoldne je bilo v unionski dvorani mednarodno boksarsko srečanje med ekipo VSV Beljak in* domačim Triglavom. Kot gostje so nastopili v ekipi Beljaka trije člani KAC iz Celovca Urschitsch, Cristoph in Eberhardt, v ekipi Triglava pa sta kot gosta boksala bivši državni prvak član zagrebške Lokomotive Cigir in Milič, član zagrebškega Metalca. Srečanje se je končalo neodločeno 8:8. Naj lepšo borbo ... , h, je pokazal Ljubljančan Vivod. Pomemb- I n-'in posiavan. il.sska zmiga Jugoslavije nar! Tunisom Jugoslavija B : Tunis 7:3 (1:1) Tunis, 14. okt. Po šesturui ic-pi vožnji z letalom je jugoslovanska nogometna B-reprezeniancn, ki je odpotovala iz Beograda šele včeraj ob 13.30, prispela v Tunis, tako da ni mogla odigrati včerajšnje tekme in jo bo odigrala verjetno v torek. Danes pa je po boljši igri prepričljivo premagala reprezentanco Tunisa 7:3 (1:1). Francija : Švica 2:1 (2:0) Ženeva, 14. okt. Pred 25.0C0 gledalci je francoska reprezentanca po uspehu, ki ga je nedavno dosegla v Londonu z Anglijo v neodločeni tekmi, danes slavila zmago nad nogometno reprezentanco Švice, čeprav z minimalnim rezultatom 2:1 (2:0). Francozi so bili boljše moštvo samo v prvem polčasu, ko so si že zagotovili zmago. Najprej je Doye dosegel vodstvo v 25. min. na predložen Firouda, zvišal pa je Grumellon z odličnim strelom v 33. min. Švicarji so zaigrali šele v drugem delu igre in so znižali rezultat že v 8. min. iz enajstmetrovke, ki jo je streljal neubranljivo Ballaman. Domačini so nato pritisnili z vso močjo, hoteč na vsak način izenačiti. Tako so v 20 minutah streljali kar sedem kotov, vendar vse brez uspeha. Borba je bila zelo napeta, vendar Švicarji niso imeli sreče, ker žoga ni hotela nikakor v 'mrežo. Tako je nekaj minut pred koncem tekme Bonifaci rešil skoraj siguren gol, ko je v zadnjem hipu s črte odbil Žogo od vrat, ki so biia prazna. Tekmo je zero dobro in avtoritativno sodil Anglež Leafe, moštvi pa sta nastopili v nasied- no zmago si je priboril tudi Cigir, prav tako pa Mikluš v borbi z Urschitschem, ki je drugi boksar v mušji kategoriji v nas je v polsrednji kategoriji Vilhar, katerega je premagal prvak Koroške Schreiber. V posameznih Mnogo košev in lepa igra ASK je v Ljubljani premagal Proieterja iz Zrenjanina 77: 54 Včerajšnja zmaga z rezultatom 77:54 (32:21) nad Proleterjem iz Zrenjanina je najvišji rezultat, ki je bil dosežen v letošnjem tekmovanju zvezne moške lige. Vsi igralci ASK, ki so nastopili v tej tekmi, so bili izredno razpoloženi. Kljub temu, da so naši igralci dosegli veliko število košev, jih moramo pokarati zaradi slabše igre v obrambi. Dobili preveč košev, posebno Klfer in Ra-dojčič, ki so Jih krili Fugina, Šerbec S. in Kristančič sta dala preveč košev. Goste trenira bivši trener Partizana in državne reprezentance ter mednarodni sodnik Janoš Gerdov. Videz je, da je Skr-ianc manj siguren v metih na koš, kakor je bil v prejšnjih tekmah. V učinkovitosti ga Je zamenjal sedaj Kristančič. Na splošno ima ASK odlično obrambo, vendar bosta morala Fugina in S. Šerbec bolj paziti, da ne bosta po nepotrebnem dobivala košev od sicer nenevarnih igralcev (Pataki, Radin, Kifer). Tudi srednja napadalca Šerbec V. in Pavlovič sta dobra, vendar je V. Šerbec v zadnjih tekmah pokazal' več od slednjega. Mravlje je včasih zelo dober in koristen, v igri s Proleterjem pa je igral nervozno. Mladi Lampič, ki je prišel iz mladinske ekipe, je boljši od mladinca Jezovška. V tej tekmi so igrali za ASK: Kristančič 28, Fugina 7, Povlcvič 11. Šerbec V. 6, Šerbec S. 6, Škrjanc 15, Mravlje 2, Lampič 2, Ogrin, Jezovšek, Steiner. Proleter: Pataki 7, Kifer 13, Radin 7, Bjelis 6, Radojčič 21, Turtnski, Tornjan-skl, Gerdov. Kratek potek: Takoj v začetku so domači e košema Kristančiča ln v. Šerbca prebili led ln prevzeli igro v svoje roke. Najprej so vodili s 15:1, nato pa so popustili, vendar so imeli vedno 10 košev prednosti. V drugem polčasu pa je ASK zaigral še lepše, še učinkovitejše, toda zadnje minute je popustil. To so izrabili gostje in pričeli manjšati rezultat. Kljub temu so domači zmagali s 23 koši razlike, vendar imajo še vedno za 1 točko negativno razliko v koših. Pohvalni moramo prav vse, ki so igrali za ASK, posebno pa Kristančiča, brata Šerbeca. Fugino in Škrjanca. Pri gostih pa sta dobro igrala Radojčič in Kifer, ki je bil zelo uspešen v metih na koš. zmaga železničarja v beogradv Košarkarska ekipa Železničarja je med tednom odigrala dve tekmi v Beogradu. Igrali so slabše kakor v zadnjih srečanjih, vendar je njihova zmaga nad BSK zelo pomembna. Tako bosta od beograjskih klubov pred našima predstavnikoma samo Partizan in Crvena zvezda. To je lep uspeh za slovensko košarko. REZULTATI TEKEM: Partizan : ASK 54:44 Partizan : Železničar L j. C3:37 Železničar LJ. : BSK 57:55 Proleter : Jedinstvo 58:49 Zadar i Mladost 19:11 Crvena zvezda : Jedinstvo 63:46 Crvena zvezda : Lokomotiva 56:30 Jedinstvo : Železničar B. 54:47 Lokom oliva: Mladost 36:34 Crvena zvezda : Partizan 36:36 Zadar : Jedinstvo 38:33 LESTVICA: Partizan 21 17 2 2 1066:762 36 Crv. zvezda 20 16 2 2 1034:676 34 Mladost 19 13 0 6 732:663 26 Zadar 21 11 1 9 682:693 23 Železničar Lj. 18 8 3 7 804:798 19 ASK 20 1 10 903:904 19 Jedinstvo 22 8 1 13 953:1058 17 BSK 20 7 2 11 710:760 16 Proleter 19 8 0 11 647:759 16 Železničar B. 15 6 0 13 708:906 12 Lokomotiva 20 5 0 15 706:837 10 Egysek 19 5 0 15 719:388 10 CRVENA ZVEZDA V LJUBLJANI V nadaljevanju prvenstva bodo v Ljubljani še tele tekme: V torek, 16. t. m., ob 16. uri na igrišču Ljube aercerja Proleter : Železničar, v četrtek, 18. t. m. ob 16. uri na igrišču Ljube Šercerja Crvena zvezda : Železničar, v petek, 19. t. m. ob 16. uri na igrišču pod Cekinovim gradom Egy-sek : ASK, v nedeljo, 21. t. m. ob 10.30 uri na igrišču pod Cekinoviin gradom Crvena zvezda : ASK, v ponedeljek, 22. t. m., ob 16. uri na grišču pod Ceki- Francija: Vignal, Grillon, Salva, Fi-roud, Jonguet, Bonifaci, Alpsteg, Barat-te (kapetan). Strappe, Doye, Grumellon; Švica: Corrodi, Neury, Bocguet (ka- petan), Fink, Egglman, Neukom, Baila-man, Malllard II., Bicltel, Pasteur, Fat-ton. V Baslu Je nemška B-reprezentanca pred 16.000 gledalci danes premagala B-reprezentmeo Švice 2:0 (0:0). Sodil je Avstrijec Grili. V Marseiileu pa je B-reprezentanca Francije premagala A-reprezentanco Grčije 1:0 (1:0). Prvi poraz Interja v italijanskem prvenstvu ITALIA — G. kolo: Atalanta : Bologna 1:2, (0:1), Fiorentina : Udinese 3:3 (1:2), Lazio : Lucchese 3:0 (1:0), Legr.ano : Pro Patria 1:2 (1:0), Milan : Sarnpdoria 2:1 (0:1), Napoli : Internazionale 1:0 (1:0), Palermo : Como 4:1 (2:0), Spal : Novara 2:1 (2:1), Torino : Padova 4:1 (1:0), Trie« stina : Juventus 0:3 (0:0). ITALIJANSKA LESTVICA Juventus Milan Internazionale Napoli Palermo Novara Sarnpdoria Spal Como Udinese Torino Fiorentina Lazio Pro Patria Padova Lucchese Bologna Atalanta Triestlna Legnano 21:5 26:5 14:4 11:4 10:5 10:5 10:6 7:6 7:7 8:9 7:6 8:9 10:12 8:13 6:11 6:12 5:11 5:17 2:15 5:14 11 11 9 9 8 7 7 7 6 6 5 5 5 5 6 4 4 3 3 0 SVEDSKA — 10. kolo: Jonkoping : Atvidaberg 4:0, Halsingborg : Gais 2:1, Oerebro : Eifsborg 2:1, Djurgarden : De- _____ „ _ gerfors 2:1, ^orrkdping : Raa 4:0, G6- novim gradom Egysek : Železničar. Tek- j teborg : Malmo FF 2:1. — Lestvica: Norr-I mo Crvena zvezda : ASK ho posnel Tri- ktiping 18, Malmd FF 15, Gčteborg 14, l glav Hm, • Djurgarden 13* Gala U točk itd. TD Tržič in TD Bežigrad dobro skrbita za izvenarmadne vzgojo svojega članstva ^>mo sredi tekmovanja v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA. ovactna orosiva so zopet zbrala mladino k redni vadbi. Mnoga so v tem pogledu na pravi poti saj je zgodnja jesen edino primeren čas Telovadna društva v tem pogledu na p _ ___ ________ ___________ za. začete* rednega m načrtnega dela. s ciljem, da bi se mtadina dobro pripravila za vsa spomiadamuta tekmovanja akademije in nastope Tek. -aovanje v odbojki in mnogoboju so v glavnem opravljena Natboijse vrs,e m moštva pojdejo ztiaj.ua državno prvenstvo v mnogoboju v barajevo, za odbojko pa v Beograd. S tem bo letošnja tekmovalna sezona pri kraju m treba bo vložiti vse moči za utrditev vadbenih oddelkov in kakovost vadbe. žigrad iz Ljubljane ki je pred nedavnim pripravijo za vse članstvo množičen izlet v okolico Ljubljane z vozo. vi in konjeniki Ponovno pa je dne 7 oktobra organiziralo pohod v neznano' kjer je sodelovalo nad 100 mladink in mladincev Za zaključek tega pohoda je bilo organizirano na strelišču ob Dolenjski cesti še društveno tekmovanje v streljanju. Društvena prvaka sta postala Peter čare pri mladincih in Fani Mikuš pri mladinkah. Tako je bil združen pohod, ki je že sam po sebi nudil mladini zabavno in zanimivo izvenarmsdno panogo še s privlačnim tekmovanjem v streljanju, kar je dalo celotni akciji še poseben pečat. Obe navedeni društvi sta leno pokazali kakšno bodi izvenarmsdno delo v naši organizaciji. Prav bi-bilo da bi vsa društva tekmovala po tem vzgledu Vse to je reunu ueio ali temeljili program tciovam-ega društva, uspem le£c Uda se Kajpcu. uuenj ujejo v Lea.-luv v&-Uji, Vc-iiucu U-i ti lem ac ne* UHO Storjenega aovoij. 'iieua je misiiti st pOticUvj Ud USUuVlU iZVCllčU- lUczUuc V^sOje. x'uvtičiu Levilo je Ud jc s^iotiua Lvictiua vz&uju m s leui v zvezi v»e ueio, Ki ga opravlja teiuvaauo ordSLvo. izvitima picuvojasKa pripr«-va. roda lo je za vzgojo natie miauine v pitiVeiu patriotizmu se v t cino pie- nidzo Zicitiu gicac temeljite ouramont pupi a v ij unus u. zavoljo tega je treba dati v tekmo-vajiju po se o e n poauarek panogam iz temeljnega programa lZvenaunadiie vzgoje, io so lZietr ciajisiva v naravo, poziuui po ui ezpo i j u. ooiioui v nezmano vse pa Združeno z Gtiuovnim poukom v oiientauiji. io niso teztxe naioge, in jiti do zavoljo uruzaunega značaja prav lahko izvesti. , V tem pogieau je našlo telovadno aruštvo 1'iz.io preprost, toaa zeio uspešen način Udejstvovanja v izvenar-rnaani vzgoji, v ae članstvo se je Vkiju-cno v protnetaisko zaščito m se reuno uaeležuje vaj m predavanj. Društvo je pripravilo tuai množičen izlet emn-stva na Storžič ki je mi združen s poukom citanja kari m orieruacije. r\aaaije je ona ustanovljena posebna gasusna četa. ki jo sestavlja osem društvenih cranov. m ki je irnela doslej ze dve vaji. , Tako je torej društvo na preprost in uspešen način vključilo v svoje neio tudi izvenarmadno dejavnost ne da bi pri tem kakorkoli okrnilo redno celo. Nasprotno, v celoti je izvedlo tekmovanje v mnogoboju, pripravilo lemi nastop (ki je sicer zaradi slanega vremena odpaden se udeležilo tekrno-vanj v odbojki in s članskim moštvom osvojilo prvenstvo okrožja. S pretežnim številom članstva se je aruštvo Udeležilo nastopa v Železnikih, uvedlo pa je že septembra redno vadbo za vse oddelke. Pri tem pa ni pozabilo na vzgojo novih vaditeljev Uvedene ima reane tedenske prednjaške ure medtem ko si je cez poletje v okrož-nm tečajih pridobilo šest novih vaditeljev. Iz vsega gornjega je razvidno, da telovadno društvo Tržič uspešno sodeluje. v tekmovanju, vso pohvalo pa zasiuzi zaradi uspešne vključitve iz-venarmadmh panog v redno delo Na podoben način bi moglo služiti za vzgled tudi telovadno društvo B-e- NOGOMETME TEKME ZA POKAL JUGOSLAVIJE Če osem klubov v finalni borbi Povedali smo že, da vsakoletno tradicionalno tekmovanje za pokal Jugoslavije med slovenskimi klubi tokrat ni našlo pravega odziva. Za začetne borbe se Je prijavilo le 31 moštev, izmed katerih se je uveljavilo v nadaljnje tekmovanje 8 klubov. Tekmovanje so organizirala posamezna poverjeništva, ki so v glavnem že dala svoje finaliste. Ti so: Železničar i in II (Mrb), Kladivar, Korotan, železničar (Gorica), ltudar n, Sloga ali Krim ter Nafta ali Mura. V vseh dosedanjih tekmah so zmagali favoriti. Preseneča le odsotnost Branika, ki Je izgubil dvoboj z domačim Železničarjem 1:2. Na drugi strani pa je presenetljiva vest, da se je v finalno tekmovanje uvrstilo tudi B-moštvo Železničarja iz Maribora, kar kaže, da bodo železničarji igrali v prihodnjem letu pomembnejšo vlogo, predvsem v republiškem prvenstvu. II. SLOVENSKA LIGA Sloga in Proletarec pojdeta med najboljše Nogometno prvenstvo II. slovenske lige je bilo uradno zaključeno že pred nekaj tedni, vendar morajo udeleženci zahodne in vzhodne skupine odigrati še nekaj zaostalih in preloženih tekem. Izidi teh dvobojev pa ne morejo več bistveno vplivati na sedanji vrstni red klubov, kajti prvo mesto sta si dokončno že priborila Sloga (zahodna skupina) ter Proletarec (vzhodna skupina). Prvak zahodne skupine Sloga iz Ljubljane je edino moštvo v obeh skupinah, ki ni doživelo nobenega poraza, ampak je doseglo vse zmage. Velik naskok v točkah in ugodna razlika v golih uvrščata Slogo v razred najboljših slovenskih klubov. Tudi Proletarec iz Zagorja si je zagotovil precejšnjo prednost v točkah, tako da tudi njemu pripada mesto v I. slovenski ligi. Cbadva prvaka se odlikujeta po borbenosti in požrtvovalnosti, pri čemer kažeta tudi lep napredek v tehničnem znanju. Na splošno pa lahko rečemo, da je bil nogomet v obeh skuoinah zelo slab in da bodo morali klubi vložiti še mnogo truda, če bodo hoteli doseči zadovoljivo stopnjo napredka in hkrati ugoditi želji vse naše športne javnosti. LESTVICA ZAHODNE SKUPINE Tudi Idnb za kenijski šport »Partizan« tekmuje v počastitev Jugoslovanske armade Klub za konjski šport Partizan uvaja svoje članstvo v skrivnosti jahanja in sicer sistematično po stopnji znanja in izurjenosti vsakega posameznika. Seveda pa tehnično vodstvo ne pozablja na eno svojih glavnih nalog — izvenarmadno vzgojo članstva. To vzgojo dobivajo člani, posebno pa mladinci, v obliki terenskega in patrolnega jahanja. Večkrat na teden odjezdijo člani na teren, kjer se spoznavajo ,z najrazličnejšimi zaprekami, kakor so mehke poti, močvirnata tla, grmovje, strmine, jarki, plotovi, živa meja, podrta drevesna debla in podobno. Zadnji dve nedelji v septembru je odšlo več več patrulj v polni jahalni in bojni opremi na razne akcije. Vsaka skupina je šele ob odhodu dobila pismeno nalogo, ki jo je morala rešiti popolnoma samostojno brez vsakih ustnih pojasnil ali navodil. Prva trojica je morala jahati čez Vič na Večno pot in se ob desetih na stiku Večne poti z Vodnikovo cesto sestati s tretjo patruljo. Tu bi dobila od tretje patrulje nadaljnja navodila. Tretja "patrulja je jahala za Gradom preko Ljubljane na Vodnikovo cesto in ob stiku z Večno potjo počakala na prvo patruljo. Druga patrulja pa je šla po »Cesti dveh cesarjev« proti Vnanjim goricam ter no gozdni poti in preko Gradaščice in Tržaške ceste do Robežnika, kjer je bil ob enajstih sestanek vseh patrulj. Vse tri patrulje so svoje naloge opravile brezhibno in prispele na določene kraje sko- -raj na minuto točno. Iz intervjuja našega dopisnika z zmagovalcem Eigerja Iz Nemčije je prispel prejšnji teden znani alpinist Andres Heckmair. V pogovoru z njim smo izvedeli nekaj zanimivih podrobnosti iz njegovega življenja in njegove alpinistične karijere. Andreas Heckmair je danes star 46 let. Njegovo ime je znano povsod, koder je razvit alpinizem. Dosegel je najvišjo možno stopnjo razvoja ter je za svoje delo dobil najvišja priznanja, ki jih more alpinist v današnjih evropskih razmerah doseči. Plezati je pričel, ko mu je bilo 19 let. Kmalu je dosegel vidne uspehe in že leta 1931 se je poskušal na največjih problemih v centralnih Alpah. Z alpinistom Kranerjem, ki je bil takrat že zelo izkušen v ledu, je vstopil v severno steno Grand Jorasessa. Takrat nista uspela. Kranerja je kmalu nato ubilo padajoče kamenje in led, ko je skušal izvesti prvo ponovitev vzpona bratov Schmidt preko severne stene Ma-terhorna. Sloga 14 14 0 0 59:12 28 železničar P 14 9 2 3 43:32 19 Branik 14 9 2 3 57:32 18 Ločan 14 6 2 6 25:32 14 Prešeren 13 4 2 7 29:29 10 Ljubelj 13 4 1 8 20:41 9 Grafičar 14 4 1 9 31:44 9 Kamnik VZHODN*> 14 1 2 11 . SKUPINA 17:67 4 Proletarec 14 10 2 2 42:18 22 Bralstvo 14 8 2 4 59.25 18 Drava 13 7 1 5 45:38 15 Kovinar St. 14 6 3 5 3.3:31 15 Kovinar T. 12 S 3 3 27:21 15 Studenci 13 4 2 7 22:30 10 Rudar V. 12 2 2 8 15:31 6 Fužinar 12 1 1 8 10:54 3 msammsmstmssmmBummKtaitsBis še 5 tekem moške zvezne lige batno videli v Ljubljani m zvezno tekmovanje bo končano. Zadnja prvenstvena tekma bo v Zadru 25. oktobra (Zadar : Železničar Lj.), ki je bila po sklepu IO KZJ razveljavljena. Če pogledamo prvenstveno lestvico (danes na prvi strani) lahko ugotovimo, da obe slovenski ekipi dostojno zastopata slovensko košarko v zveznem tekmovanju. Postavlja jo se na noge ... Lani sipo mislili ob zaključku prvenstva, da Slovenci v doglednem asu ne bomo imeli več dveh za .topnikov v zvezni ligi. Toda sklep > razširitvi lige na 12 članov m kvalifikacijske tekme, v katerih ,meta sodelovati tudi 9. in 10. član ige, sta Sloveniji vrnila drugega astopnika. V Karlovcu je bilo odločilno sre-'anje. Toda kljub domačim gledalcem in igrišču so morali igralci lomačega Železničarja kloniti pred illado ekipo ASK, ki je nastopila e brez Supančiča in Breznika, ki ta takrat prestopila k Zelezničar-e. Tako sta Slovenijo zopet zastokala Železničar in ASK. Zaradi tega loramo vedeti že sedaj, da je vsak tgodnejši plasma od 10. mesta us->eh za ASK, ki je lani izpadel iz 'ige. Toda kakor vse kaže, bo ASK / končnem plasmaju šesti, kar bo !ep uspeh. Tako smo sigurni, da bosta prihodnje leto zopet dve ekipi 'astopali Slovenijo v zvezni moški ligi. Strokovnost pa takšna... Nekateri novinarji se zelo radi hvalijo. Vse vedo. vse znajo. Nihče ni zanje nedosegljiv. Pravijo celo, da so najboljši športni novinarji :td. Posebno pa smo bili začudeni, ho smo v nedeljski večerni izdaji časopisa »20. oktobar« brali tole: »BSK zopet premagan. — Igralci VSK iz Ljubljane so v soboto v Beogradu premagali BSK z rezultatom »4:53 (v resnici je bil rezultat i3:44). S to zmago so si igralci ASK zagotovili obstanek v zvezni košarkarski ligi.« Iz tega lahko kaj hitro josnamemo, da so v tej športni rubriki ljudje, ki imajo o stanju v ošarkarski lestvici bore malo poj na. Gostoljubnost Zopet imamo v mislih Beograd in ASK. Igrah smo 6: oktobra proti 3SK in 8. oktobra s Partizanom Prispeli smo v soboto (6. t. m.) z irzovlakom zjutraj. Pričakoval nas ni nihče. Šele pri vstopu v mesto mio srečali zastopnika BSK, ki nam ie hitel zagotavljati, da so brzojavko prejeli šele 6. oktobra ob 5. ur ijutraj (kdo pa je v Beogradu ob lej uri že v pisarni?) in da s sta lovanji še ni nič. Ob 10. uri smo orišli pred Moskvo. Prišli smo, toda rekli so, naj pridemo spet ob 12. uri nopet pot zastonj. Zastopnik BSK ms je tako mimogrede obvestil, da ob še ni in da jih še išče. Odšel je n videli smo ga šele zvečer, ko mm je pred tekmo rekel: »Kam /as naj pa damo spat?« Toda m, urno bili takrat že preskrbljeni, Ker lovarišu od BSK le ni bilo nazaj cu70piriI» njegov pogum, kako se. držeč z ^ vjja vozi pod letalom. Kaj vse pa V'rip-arnO» še za naprej, ne vemo Vemo \ feX-da bo to. kar ho pokazal DragoljuD jn sič, spet zadivilo tisoče in ' po morda spet presenetilo tujca, ki l ¥ 7 BKEl Naš politični komentator dr. D. Savnik poroča o Politični gordijski vozel v osrednjem delu Evrope, ki je nastal kot posledica poraza ln zmage v drugi svetovni vojni, je iz tega področja napravil občutljivo točko, ki je bila odslej najbolj izpostavljena »hladni« vojni. Vprašanje, kakšna bo usoda bodoče Nemčije in po kateri poti bo krenila, ni samo problem ki bi zanimal zgolj Nemce, ali pa samo dva glavna nosilca sedanjih mednarodnih odnosov — ZDA in Sovjetsko zvezo — pač pa je nemško vprašanje prav tako važno za Francoze ali Angleže kot za narode Vzhodne Evrope ali Jugoslovane. Ni namreč vseeno, ali sta v središču Evrope »dve« Nemčiji, podvrženi interesom tujih velesil, ki bi radi nemški gospodarski in človeški potencial izkoriščali za svoje namene, ali pa ena sama ln močna Nemčija. Prav tako ni vseeno, kakšno vlogo bi v mednarodnem svetu igrala zopet suverena Nemčija: ali bi postala posrednik med Vzhodom in Zahodom ali pa nevtralizirano področje, politični vacuum v središču Evrope, ali celo ponovno do zob oborožena sila, ki hi sanjala o »revanži«, povezujoč se zato z enim ali drugim blokom? Vsi ti problemi: od okupacije do zedinjenja, od ponovne oborožitve do nevtralizacije, od interesov Sovjetske zveze do politike zahodnih velesil, od Marshallovega, Schu-manovega in Plevenovega načrta, do načrta Molotova in informbirojskih namenov, od rehabilitacije nacistov do problemov demokracije in socializma — vse to se je obenem s problemi miru in vojne zgostilo in zapletlo prav okrog »nemškega vprašanja« v tak vozel, da je prav težko predvideti kdaj, na kakšen način, s kakšnimi sredstvi in na čigavo pobudo bo presekan. Te misli se vsiljujejo človeku, ki spremlja sedanje razpravljanje, do katerega je prišlo zaradi Grotewohlovega predloga, da naj se obe coni — zahodna in vzhodna — združita in da naj zato pride do svobodnih volitev. Ta predlog je predsednik vzhodnonemške vlade podal že pred mesecem, t. j. dan pozneje, ko je bil objavljen komunikč vvashingronske konferenca zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije, kjer je bilo sklenjeno, da naj se sedanji okupacijski statut za Zahodno Nemčijo zamenja z večstranskimi pogodbami (podobno kot je bilo sklenjeno glede Japonske!). S temi pogodbami bi bila Zahodna Nemčija vključena v »zahodno skupnost« in dobila bi nazaj svojo »suverenost«, toda s pogojem, da izvede oborožitveni program in s svojimi vojaškimi silami prispeva k obrambi Zahoda. Sovjetska diplomacija je bila zadnje čase v defenzivi, že dolgo pa se je pripravljala, da s to ali drugo akcijo poseže v svetovno dogajanje in prepreči zahodnim velesilam, da bi mogle izvesti svoje obrambne načrte. V vsakem primeru je sedanji Grotewohlov predlog — obenem z Ademauerjevtm protipredlo-gom 14 točk — postal tisti moment, ki v enaki meri zanima vse Nemce, kajti zanje sedanja razdelitev Nemčije ni politični, pač pa v glavnem nacionalni problem. Zato je razumljivo, da se je večina političnih ljudi tudi v Zahodni Nemčiji zavzela za to priložnost in to predvsem, ker lzgleda, da se je Sovjetska zveza odločila spremeniti svojo politično taktiko v odnosu do Nemčije, Razgovori med Berlinom ln Bonnom o izvedbi svobodnih volitev v vse Nemčiji še niso končani, toda sedanji položaj kaže, da so prav v Vzhodni Nemčiji pripravljeni na precejšnje popuščanje. Gre samo še za vprašanje, ati se za Grotewohlovim predlogom ne skriva morda samo propagandni manever, katerega namen naj bi bil zavleči pogajanja med dr. Adenauerjem in zavezniškimi visokimi komisarji za Nemčijo, po katerih naj bi Zahodna Nemčija postala »enakovredni« član »zahodnega sveta«. Toda nekaj podobnega, kot je Sovjetska zveza skozi Grotewohlova usta predlagala za Nemčijo, je predlagala tudi glede revizije mirovne pogodbe z Italijo. Moskva bi privolila v spremembo sedanjih odnosov do Italije s pogojem, da Italija izstopi iz Atlantskega pakta, odpove svoje sodelovanje pri zahodni obrambi in prepreči ustanavljanje ameriških oporišč na svojem ozemlju. Oba predloga sovjetske diplomacije pa kažeta, da so se v Moskvi začeti zavedati, kaj pomeni oboroževanje Zahodne Evrope. Drugi važen mednarodni dogodek zadnjega tedna je bila izjava egiptovske vlade, da odpoveduje pogodbo z Veliko Britanijo iz leta 1636, po kateri imajo Angleži pravico vzdrževati svoje čete na področju Sueškega prekopa. Obenem s tem je egiptovska vlada tudi izjavila, da bo predlagala svojemu parlamentu, naj priključi Sudan pod žezlo kralja Faruka, čeprav je bil Sudan po,pogodbi Iz leta 1896 postavljen pod dvovladje Velike Britanije ln Egipta. Ta odpoved Je doletela Anglijo prav v trenutku, ko ima velike težave s Perzijo. Angleško-Perzijski spor zaradi nafte, ki je sedaj pred Varnostnim svetom Združenih narodov, je postal toliko bolj pereč, ker se ZDA ne nameravajo več zavzeti za svojega glavnega partnerja v zahodnem bloku in predlagajo ponovne neposredne razgovore med londonsko in teheransko vlado Ti razgovori pa bi pomeniti še eno »kapitulacijo« londonske vlade pred Perzijci, saj je znano, da so v Londonu Izjavili, da se ne bodo več pogajali s Perzijsko vlado vse dotlej, dokler ji bo Predsedoval dr. Mosadik. Toda težko je verjeti, da bi Anglija lahko vztrajala pri svojih »načelnih« Sklepih. Težavam, ki se tičejo njihovega Položaja v Egiptu, so se sedaj pridružile če težave z Irakom. Tudi iraška vlada zahteva revizijo angleško-iraške pogodbe Iz leta 1930, po kateri ima Velika Britanija pravico vzdrževati na iraškem ozemlju svoje garnizije in dve vojaški letališči. Te zahteve — tako egiptovske kot Iraške — prihajajo prav v času, ko se zahodne velesile trudijo, da bi tudi pod- ročje Srednjega vzhoda vkijučile v svoj obrambni sistem. Države Srednjega vzhoda pa bi bržkone rade izkoristile prav ta moment, da za ceno svojega sodelovanja v »zahodni obrambi« postavijo pogoje o evakuaciji tujih — v tein primeru angleških — čet iz svojega področja. Poznavalci razmer so mnenja, da stoji za vsem tem protiangleškim delovanjem Arabska liga, ki se istočasno bori tudi za samostojnost Maroka in za prenehanje sedanje francoske nadvlade na tem področju Severne Afrike. Nekateri so mnenja, da poskuša Arabska liga izkoristiti sedanje neurejene razmere v svetu — predvsem napetost med Vzhodom in Zahodom — za to, da doseže »nevtralizacijo« vsega arabskega sveta. Težko je že danes reči, kakšne so lahko posledice tega načrta. Na vsak način pa je gotovo, da preživlja Velika Britanija obdobje velike krize, ki jo je mogoče označiti kot začetek zatona britanskega imperija. Novo mesto v Angliji TW]~ V Angliji so zgradili novo mesto Karlov/, ki je bilo go nedavna še majhna vas. Mesto so zgradili zato, da bi razbremenili preobremenjeno londonsko industrijo in omogočili odliv odvišnega prebivalstva. Haiiow bo svojo industrijo zgradil na treh osnovah. Na prvem mestu so male tovarne, ki so dobile zemljišča od 609 do 3000 kvadratnih metrov. Večje tovarne dobijo zemljišča od 6000 do SO tisoč kvadratnih metrov, tiste tovarne pa, ki "bodo želele razširiti svoje obrate, bodo dobile zemljišče še naknadno. Na teh zemljiščih je v kratkem času zrastlo osem manjših tovarn, dve standardni tovarni in ena tovarna za specialne svrhe. Industrijska podjetja, ki so že začela obratovati, proizvajajo izdelke lahke industrije, medicinske in znanstvene instrumente. Harlow, ki bo imel popolno samoupravo, je dobil tudi šole, kinematografe, hotele itd., njegova industrija pa bo zagotovila delo prebivalstvu, ki naj bi kmalu zraslo na 80.000. Etna zepet bruha 28. aepriemibra zvečer je najvišji evropski vulkan Etna na Siciliji začel zopet bruhati. Iz severovzhodnega žrela so se začeli dvigati velikanski oblaki dima in pepela. Cez vulkan visi ogromen rdečkasti oblak, iz žrela Pa je začel teči tudi sto metrov širok trak žareče lave, ki pa ni nevarna za vinograde in vasi v bližin ji okolici. Zadnja erupcija novembra lanskega leta je trajala več tednov. Verujte tisto, kar vidite v svoji državi in ne naslanjajte se na nikogar od zunaj. Ne nasedajte tistim, ki govore, da je to, kar gradimo, ničvredno m da bi bilo bržkone boljše, če bi oni samo malo ugnali naše voditelje. Mi nismo ljudje, ki se dajo ugnati in nismo zato, ker tudi vi niste takšni. Mi smo takšni, kakršni ste vi in ker vemo, kakšni ste vi, ne dovoljujemo nikomur, da nam grozi in se vmešava v naše notranje zadeve. TITO v Rankovičevu zhtom AMERIŠKIH GANGSTERJEV Umor PMIipa Mangana Kako to, da državna policija ni mogla odpraviti te strahovlade ameriške »Maffie«? Tudi na to vprašanje lahko damo enostaven odgovor: Zato, ker je raziskovanje zločinov in umorov mnogokrat nemogoče ker so bili preiskovalni organi, sodišča, oblasti in sploh celoten državni sistem podkupljeni. (V poznejših odstavkih bomo videli, kako »Maffia« praktično dela in kako njena višiovna deveterica zaseda in sklepa). Priča, ki je končno izročila policiji zadnje dokaze, je plačala svoje izpovedi z življenjem prav v tistem času, ko so bile te vrstice pisane. Neka stara ženska je v močvirnem kraju pri Brooklynskem kanalu našla od do časa seje s svojimi ljudmi. K njim seveda ni mogel povabiti radovedne novinarje, ali vestne policiste. Ta zasedanja vrhovnega kabineta zločinskega trusta so bila zategadelj redno v znanem zdravilišču tiot Springsu v državi Arkansas, kjer sta biti — kakor se je pozneje izkazalo — policija in vlada na Costellovem plačilnem spisku. Tja je Costello vedno potoval, če je zvezna policija stegnila roko za njim. Veličastni banketi prirejeni na čast njegovih zločinskih aristokratov ob času posvetov ali ob drugih priložnostih, so se odlikovali s pravljičnim razkošjem. Eno samo kosilo s šestajnistimi gosti je stalo 10.000 dolarjev, ker so med drugim okrasili prostore z orhidejami iz Havajskih otokov in postregli gostom s kaviarjem rz Kri. krogel preluknjano truplo Philipa Mangana, človeka, ma Cboj€ pa so prepeljali, posebno za to priliko, v ki je povedal policiji vse to, kar je vedel. In Philip Mangano, izgubljeni lump z neštetimi kaznimi, je vedel mnogo, saj je kot brat »velikega« Vincenta Mangana, člana vrhovne deveterice, poznal vse podrobnosti organizacije in njene skrivnosti. Potem, ko je Vincent Mangano pred sklepom Kečauverjevega komiteja, da ga bo zaslišal, izginil, je bil pripravljen povedati ves pod pogojem zaščite oblasti. Da je Philipa Mangana kljub vse varnostnim ukrepom policije »Maffia« obsodila in tudi ubila in to celo v času, ko se je Costellova moč zaradi odkritij Kefau-verjevega komiteja že majala in se je zdelo, da je celo zlomljena, nam priča o moči tajne policije tega gangsterskega milijonarja in njene zmožnosti vrniti se v delo regularne policije. Ali je treba sploh še omeniti, da v zvezi z umorom Philipa Mangana ni prišlo do nobene aretacije? Costelovi »davki« Iz hitre ln silovite dejavnosti njegove organizacije strahu, pa je tudi razvidno, kako se je mogel Costello vrniti v regularno gospodarsko življenje in iz njega po-hirati različne »davke«. Iz razumljivih varnostnih razlogov je uporabljal umor le kot disciplinski ukrep nad svojimi nastavljene! — da je obdržal red, ali pa da se je otresel neljubih tekmecev. V ostalem pa je uporabljal drugačna sredstva. Kako naj bi naprimer lastnik neke pralnice samo pomislil odkloniti plačevanje nekakega davka v »združenje lastnikov pralnic«, ko pa so mu Costellovi gangsterji že ponovno polili solno kislino po perilu njegovih strank? In kako naj se zateče ubogi namščenec, ki si je izposodil sto dolarjev, da plača račun za svojo ženo v bolnici in ki jih mora vračati s stopetdeset odstotnimi! obrestmi, na policijo, ko pa ve, da bi mu za to neznani storilci ponoči polomili roke? Pri razpravah Kefauerjevega komiteja se je pokazalo, da je bila skoraj vsa Amerika podložna Costel-lovemu terorju. Vsaka gospodinja, ki je kupila v bližnji trgovini nekaj artičok, prispeva s tem v Costellovo blagajno, ker je »kralj artičkov« Ciro Terranova, njegov partner. In če kupi pri svojem inštalaterju električno stikalo, ne ve; da je tudi tu plačala Costellu — ker je pred nekaj tedni zelo eleganten in ljubezniv zastopnik svetoval Inštalaterju naj kupuje samo tisto znamko, ki je bila izdelana v Costellovi tovarni. Pri tem pa se mu je v očeh tako čudno zasvetlikalo, da je podjetnik takoj odpovedal pogodbe z drugimi tvrdkami... Prestolnica kralja gangsterjev Kakor rečeno je bila Costellova moč in razširjenost njegovih podjetij naravnost nezaslišana. Med prohibicijo je bil samo nekakšen kralj tihotapcev alkohola, potem pa je postal diktator poklicnih morilcev, car igralnic, zapovednik trgovcev z mamili, ustvarjalec političnih kupčij, monopolni lastnik igralnih avtomatov in gospodar vseh izsiljevalcev. Kakor vsak drug Industrijski mogotec ali kralj borze, je moral tudi Costello držati od časa Ameriko s posebnimi letali. Ko je pisec tega poročila z nekaj sodelavci, novinarji hotel videti na lastne oči te orgije, jih je točno eno miljo pred krajem banketa ustavila Costellu zvesta policija in jih ni pustila dalje. Se slabše pa se je godilo dvema zveznima policijskima uradnikoma, ki sta imela ravno v tem času službeni nalog obiskati Hot Springs, Zvezna policija je bila brez moči Krajevni policijski organi Hot Springsa so oba zvezna policista, z ogorčenjem nagnali nazaj čez mejo kot nesramna in nezaželena motilca suverenosti Kansasa; med. tem pa so se Costello in njegovi pajdaši smejali zvezni policiji v brk in se na njen račun zabavali. Ko pa je dobila zvezna policija ob neki priložnosti dovoljenje za nastop in so se v Hot Springsu pojavili državni detektivi iz Washingtona, jih je krajevna policija vodila za nos z napačnimi podatki in obenem redno obveščala Costeila o njihovem delovanju. Pod tako težavnimi pogoji je bil seveda pravi čudež, da je uspelo policiji in tisku obelodaniti Costellovo tajno delovanje, sestavo organizacije in njenega štaba- Potrebna so bila leta in leta vztrajnega dela nepodkupljivih policistov in požrtvovalnih journali-listov, preden je Kefauverjev komite lahko sporočil ameriški ‘javnosti, da je široko razpredena zločinska mreža Costeila, razkrita. Samo nekaj primerov, ki kažejo, kako težko nalogo je reševal tisk. Nekaj reporterjev »Miami Herold« se je trudilo sedem let, da so sestavili listo Costellovih izsiljevalcev davkov v državi Florida, preden so lahko neizpodbitno dokazali njihovo delo za Costeila in povezanost med gangsterji in organi oblasti — od policijskih uradnikov in šerifov okraja navzgor, do samega državnega guvernerja. To je bilo ob božiču leta 1950. Thomas Santston iz New Orleansa in Al Ostro, kriminalni reporter »San Francisco News«, sta podkupila prijateljice gangsterjev in se pustila zaradi manjših pre-krkškov zapreti, tako da sta lahko v zaporu poizvedovala in iskala sledi. Edward Fveid od »Brook!yn Eagle« je žrtvoval celi dve leti napornega in življenjsko nevarnega dela, da bi dokazal, kako so bili v New Yorku s Costellovim denarjem podkupljeni organi državne po. licije, od navadnih policijskih stražarjev, do najvišjih uradnikov. Njegovemu raziskovanju je sledila vrsta pro oesov, na katerih je bilo kaznovanih in iz službenih mest odstranjenih čez trideset višjih new.iorških policijskih uradnikov. S čudovito potrpežljivostjo in previdnostjo je izprašal stotine pomagačev in pomagačevih — po. magačev, ki največkrat sami niso vedeli komu v resnici služijo in se tako d-ckopal do podatkov o delu njihovih zločinskih gospodarjev. Objaviti pa seveda ni smel niti vrstice, preden ni razčistil vsega zamotanega položaja. In ves ta čas je bil vedno v smrtni nevarnosti, saj bi ga gangsterji takoj odstranili čim bi zvedeli za njeg-ovo, njim tako nevarno početje. (Dalje prihodnjič »NE JOČI MATI!« JE REKEL DVAJSETLETNI RANJENI FRANCOSKI PA. DALEČ KO JE STOPIL S PALUBE LADJE, KI GA JE PRIPELJALA IZ INDOKINE V MARSEILLE »NE JOČI MATI!« TODA MATERI SO VENOMER POLZELE SOLZE CEZ LICE. -- GOTOVO SE JE SPOMNILA PRE. ČUTIH NOČI VSE TE TEDNE IN MESECE, NEPRESTANIH 'SKRBI IN TRPLJENJA NJEN SIN JE BIL V INDOKINI IN ONA GA JE ČAKALA. TODA SEDAJ JE ZOPET VSE DOBRO IN SOLZE. KI JI TEČEJO CEZ LICE, NISO VEC SOLZE ŽALOSTI--. Televizijski reporter Ameriška radijska družba je objavila, da ji je uspelo napraviti doslej najenostavnejšo, najmanjšo iin najboljšo televizijsko kamero. Poleg tega pa ima še to prednost pred ostalimi, da je mnogo bolj poceni, kot vse televizijske kamere doslej. Kamera je težka samo 4 kg in lahko dospe tja, kamor človeško oko še zdaleč ni moglo. Tako na primer lahko gre v topovsko cev, ki jo je treba preveriti. Lahko se jo postavi za kovinskim zidom, kjer preiskujejo atomsko energijo, lahko visi nad avtomobilskimi vzmetmi in spremlja njihovo delo, lahko se jo spusti v petrolejski izvirek. V bolnici lahko visi nad operacijsko mizo in spremlja najmanjše operacije itd. Za- enkrat slika še ni tako jasna kot pri večjih kamerah' toda strokovnjaki upajo, da bodo tudi to vprašanje kma_ lu rešili. Takrat bodo imeli televizijski reporterji na razpolago kamero, ki bo tako lahka in praktična, da bodo lahko hodili povsod in snemali vse, kar bodo videli — kakor sedanji fotoreporterji. KITAJSKA MODROST Kitajci imajo lep pregovor, ki pravi: »Če je tvoje srce pravično, je ubran tvoj značaj. Če je tvoj značaj ubran, vlada v tvoji hiši harmonija. Če vlada v tvoji hiši harmonija, živi tvoj narod kakor je treba. Če živi tvoj narod kakor je treba, vlada v svetu mir.* Čas bi bil, da bi se ljudje vprašali — ali je moje srce pravičnof Koze — gasilci Pravzaprav bi se moral naslov glasiti »Koze — preprečevalci požarov« todia končno imajo tudi gasilci Isto nalogo — ne samo gasiti, ampak tudi preprečevati. Komanda vojnega pristanišča Portland se je morala nedavno bavtti z vprašanjem sprejema treh koz, ki bodo imele prav posebno in zanje nedvomno prijetno nalogo: med bencinskimi tanki v pristanišču raste bujna trava, ki pa se kmalu posuši, tako da vlada neprestana nevarnost ognja. Tri koze bodo to nevarnost sproti odstranile z dobrim apetitom, ki ga koze, kakor je znano, imajo, Po. kazalo se je, da so koze cenejše, kakor avtomatični kosilci, ker je za tiste potrebno gorivo in možje, ki z njimi upravljajo. Zakaj ne bi torej v teh časih, ko velja pravilo — praktičnost in rentabilnost čez vse, spremenili nevarno travo med bencinskimi tanki v kozje mleko? Upajmo le, da mleko ne bo dišalo po bencinu.... Ljudje so le pošteni Ameriški farmar Herbert Dyer se je hotel prepričati, če so njegove stranke poštene. Pred svojo hišo je postavil zaboj zelenjave in napisal nadenj z velikimi črkami: »Vzemite kar rabite in položite denar v blagajno.« Tako je delal vse leto in ko je nedavno napravil bilanco, je videl, da je zaslužil več, kakor bi lahko pričakoval, tudi če bi sam stal za zabojem. Najnovejše orožje v borbi proti raku Je »radijski tope, v katerem pa je namesto radija radioaktivni kobalt. Ker je to mnogo cenejše, sl bodo takšne aparate lahko nabavile tudi manjše bolnišnice. iGOR šcNTJURC: r ZADNJA FBI To je bilo pred tremi dnevi in od takrat ni jedla ničesar. Hodila je sama; tovariše ki so šli z njo na pot proti Budimpešti, je izgubila v obme jnem madžarskem mestu Sopronju. bila sta dva Slovenca iz Celja, ki sta pobegnila iz nemške vojske, en Bolgar, ki je delal v Dunajskem Novem mestu in končno dve dekleti iz Varaždina, delavki v tovarni letal. Internacionalna družba. Če bi se vsi tako dobro razumeli, kakor se oni, ne bi bilo nikdar nobene vojne, so pravili. Potem pa so moški staknili nekje dve steklenici svetlo rdečega gradiščanskega vina, ki je bij za njihove prazne želodce močan, omamljajoč strup. Hitro so se opili in hrupno izginili nekje v ozkih, vijugastih ulicah. Dekleti sta se najprej obotavljali, potem pa šli za njimi in obljubili, da se vsi skupaj vrnejo po Silvo, ki je sedela na veliki kameniti kocki ob napol podrti hiši v široki glavni ulici. Ni se ji ljubilo nikamor. Nekaj časa jih je čakala, ker pa ji je čakanje končno le presedalo, se je na pot naprej odpravila kar sama. Končno pa - naj ni takoj vazno. Do Budimpešte mora. Tam bo kruha, tam bo vlak in kmalu bo v Beogradu. Od Beograda v Maribor, domov, pa tudi ni tako daleč. Na vsak način je dalje iz Avstrije v Budimpešto. Je pravzaprav neskončno daleč; ceste ni konca ne kraja, in edina tolažba ji je bila ta, da ni sama, da je pravzaprav le delček, celica te ogromne množice, ki se izliva iz vseh krajev Nemčije na neskončno, lačno madžarsko ravnino. Da se tudi drugi prav tako težko vlečejo kakor ona. Da se je zlila s to množico v neločljivo celoto, v kateri splahni in se ublaži mnogo težkega, kar bi človek v samoti ne mogel prenesti. Da je njeno trpljenje trpljenje vseh in trpljenje vseh muči njo, čeprav se ni zavedala, da »trpi«. Bilo je težko, bila je lačna — to je bilo vse. In kljub temu, da je bila del te množice na cesti in ob njej, je bila sama, kakor še nikoli poprej. Sama in nihče izmed ljudi okoli nje se ni zmenil zanjo. Živela je svoje življenje, neskončno oddaljeno od življenja okoli nje, kakor živi vsaka celica v telesu svoje življenje in je vendar neločljivo povezana z njim. In če umira telo, umira ona. Če propada celica zraven nje, ker ne more dobiti življenjskih sokov, propada ona, vse je povezano, ona je vse in vse je ona, človeštvo je ona in ona je človeštvo. Hodila je po cesti proti Budimpešti in zdelo se ji je, da hodi z njo ves svet, da se premika vesoljstvo na neskončni poti proti kruhu in vla- ku, da hodi že večnost, ki se je začela nekje v temi in se končuje v temi in na koncu večnosti je kruh in vlak, in večnost ne bo večna, ampak se bo končala že prav kmalu in dovolj bo kruha m vlak bo čakal in potem bo doma in pred njo bo kruh in okoli nje bo mama in takšnih kot je ona je milijon, dva — »Oho,« je rekla in njen glas se ji je zdel čudno glasen in brezzvočen. Sanjam z odprtimi očmi, je pomislila. Sanje. Če ti gre slabo, so lepe, če pa ti gre dobro* te mučijo in so hude. Nič čudnega — če ti gre slabo, se ti lahko sanja samo o dobrem. Če pa živiš, kakor si si želel takrat, ko ti je šlo slabo, pa tudi če nisi nikdar slabo živel, in slabega ce poznaš, o slabem sanjaš, ker se ga bojiš. Zato imajo bogataši slabe sanje, siromaki pa lepe, sanjajo lačni o kruhu, siti pa o lakoti. Vsi ti ljudje na cesti in ob njej pa sanjajo o kruhu. Torej lepe sanje, in kruh — so zaenkrat le sanje. V Budimpešti bo drugače, samo do Budimpešte je še pot čez večnost, ki pravzaprav ni večnost, ampak prav kratek čas, silno kratek čas in na koncu večnosti je kruh in vlak, in kruha bo dovolj, in vlak bo vozil do Beograda in Maribora, in kako drsa ta človek pred njo s pošvedranimi čevlji po prahu, m kje je ostal oni drugi z novimi čevlji, in seveda — kruha bo in vlak bo, in — »Hoj, dekle!« je zaklical moški glas tik ob njenem desnem ušesu in neka roka jo je trdno zgrabila za nadlaket. Silva se pravzaprav ni niti začudila, da je slišala domačo, srbsko govorico. Pogledala je proti raskavemu glasu in opazila suh, kosmat moški obraz, ki je z globoko vdrtimi očmi pod visečimi obrvmi gledal vanjo. Videla je samo ta obraz desno zgoraj in čudno jasno opazila vsako malenkost na njem: med črnimi kocinami na bradi in po licih so rasle trde, sive, izpod oči so štrlele močne ličnice, nos je bil velik in kljukast in je imel tam, kjer se konča nosna kost in se začenja hrustanec, dve beli lisi, ustnice so bile tenke in tesno stisnjene in ves obraz je bil prepreden z gubami in gubicami, kakor da bi bil mož star šestdeset let in ne trideset ali štirideset, kolikor jih je moral imeti. Potem so se stisnjene, brezbarvne ustnice odprle, mož se je tiho zarežal in oči so mu popolnoma izginile med tisočerimi gubicami. »Vino ali — lakota?« so vprašale ustnice in zadišalo je po sapi moškega, ki je malo prej kadil slab, v časopisni papir zavit tobak. »Vidim, da je — lakota,« je rekel, ne da bi čakal odgovora. »Po očeh. Sediva malo, kaj?« Dalje prihodnjič LETALA NAD KOREJO 1, Med prvimi letali, ki so jih poslali Američani na Korejo, je bilo tudi večje število - reakcijskih lovcev LOCKHEED F-80 B »SHOOTING STAR«. V začetku se niso preveč obnesli, ker so morali zaradi pomanjkanja dobrih letališč prileteti z Japonskega otočja in so se mogli nad bojiščem zadržati le zelo Kratek čas. Šele nova letališča .a Koreji so Jih pokazala v pravi vrednosti. Veljali so za najboljša letala na bojišču vse do tedaj, ko so se pojavili MIG-15. Letalo F-80 je enosedežnik, ki so ga kostruirali proti koncu zadnje svetovne vojne in nato izpopolnjevali skozi vsa povojna ieta. Opremljen je z 'reakcijskim motorjem Allison J~33 In je čisto kovinske gradnje. Leti z največjo hitrostjo ®58 km na uro in in je oborožen s šestimi strojnicami kalibra 12.7 mm, poleg tega pa nosi še pod krilom raketne Izstrelke in »napalm« zažigalne bombe. 2. Letalstvo OZN ima na Koreji še precejšnje število lovskih enosedežnikov NORTH-AMERICAN F-21 D »MUSTANG«, ki jih poznamo še iz zadnje vojne, ko so kot spremljevalni lovci ščitili bombnike nad Evropo. Danes jih uporabljajo zlasti za napade na sovražne kolone, daleč za fronto. Kljub temu, da so za današnje pojme žt nekoliko zastareli, so se na bojišču zelo dobro izkazali. Na njih letijo ameriški, avstralski in južnoafriški piloti In marsikateri izmed njih vam. bi rekel, da ga zaradi velike okretnosti m daljine leta ne bi zamenjal z nobenim reakcijskim lovcem. Mustang ima motor Fackerd V-1650-7 s 1600 KS ln je popolnoma kovinske gradnje. Oborožen je kot večina ameriških lovskih letal s šestimi strojnicami kalibra 12.7 mm v krilih in pisano zbirko raketnih Izstrelkom, rušilnih in »napalm« bomb pod krilom. Leti z največjo hitrostjo 720 km na uro ln se dvigne 12.500 m visoko, Američani so v drugi svetovni trojni izdelali okrog 15.000 »Mustangov«. ifissf f® «8<®iiIw@S i*l«iwo$ ARNE B< r A I RALIH 3 Eno najbolj poznanih letal na Koreji Je brez dvoma ameriški Štiri-motorni bombnik BOEING B-S9 »SUPERFORTRESS«. Tudi to letalo je veteran iz zadnje svetovne vojne. Sodelovalo je v vseh večjih napadih ameriškega letalstva na Japonsko in eno izmed njih je poneslo atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki. Izdelali so jih veliko število, danes pa jih je na tekočem traku Boeingovih tovarn zamenjal učinkovitejši B-50. »Superfortress« predstavlja znaten napredek v primeri z letečo trdnjavo Boeing B-17, ki smo jih videli med vojno V velikem številu tudi na našem nebu Cisto kovinske gradnje, opremljeno s štirimi motorji Wright R-3350 po 2200 KS leti z največjo hitrostjo 562 km pa uro in do 6560 km daleč. Dvigne se na višino okrog 11-000 m. B-29 ima 10 do 40 mož posadke, oborožitev, ki pa se pri posameznih izvedenkah tega letala razlikuje, znaša do 12 strojnic kalibra 12.7 mm, nosi pa največ 9070 kg bomb. Nad Korejo priletijo letala B-29 iz baz na Japonskem otočju in z otoka Okinava. (1. nadaljevanje) Tedaj je poskusil na drug način: zgrabil je naj bližjega črnca in ga potisnil pOd vodo. In tedaj so črni fantje, razumeli za kaj gre. Belec jih hoče nadlegovati in jeziti! Od vseh strani se je penila voda, nage črne roke so plesale razdraženo nasproti, majhni vodometi so brizgali vse naokoli in z groznim tuljenjem • je spustila vsa tolpa za kalilcem miru. Arne je potegnil. Z dolgimi, lahkimi zamahi je drsel proč in plaval zopet in zopet okoli ladje, na kateri so divjali gledalci z levega na desni bok ladje in narobe. Po nekaj minutah so bili črnci brez izjeme do smrti upehani, se ulegli v vodi na hrbet ali pa se splazili, loveč zrak, v svoje čolne, kjer so od onemoglosti popadali. V Colombu na otoku Ceylonu, kjer je parnik pristal, je odkril Arne krasen, 25-yardslci bazen. Ves polomljen se je vrgel vanj in začel z uvodom v resni trening. Plavalni mojster podjetja, ki je upravljal z bazenom in je bil obenem prvak Ceylona, je leno in kot prilepljen sedel na stolu ter zaspano opazoval svoje goste pri kopanju. Nenadoma pa je široko odprl, oči in se sunkovito vzravnal. Kaj pa počne ta ščuka med krotkimi krapi v njegovem bazenu? Poleg tega pa se še neprestano vrti okoli in se obnaša kot da bi znal kaj več kot vodo piti! Z enim skokom je bil prvak ob bazenu ter stopal ob njem gori in doli. Neznanega kopalca, ki je drsel po vodi kot torpedo, ni več izpustil iz oči. Cez pet minut si je bil na jasnem. Pozval je vrlega plavalca, naj se z njim pomeri na 100 yardov. Med zagiušnim kričanjem kopalcev se je Arne po startu pognal naprej in plaval kot peresce v vetru. V zadnjih 20 m se je poganjal naprej le se s striženjem nog. kar pa mu je zadostovalo za nadmočno zmago. Prvak Ceyiona je sopihajoč zlezel iz vode in hitel k »vrlemu plavalcu«. »Plavali ste prekrasno!« je občudovaje stisnil iz sebe, nakar mu je Arne s svojo brezmejno skromnostjo hitro odvrnil: »Saj pa tudi držim samo sedem svetovnih rekordov«. Zamišljen se je oblekel ln se odpravil, zatopljen v težke misli, proti luki, kjer je bil njegov parnik »Moldavia«. Skrbelo pa ga ni to, kar je bil pravkar doživel s prvakom Ceylona, ampak kar je občutil takrat, ko je plaval. To mu je povzročalo velike skrbi in Še večjo jezo na samega sebe. Hitro je namreč opazil, kaj je bilo narobe. Znašel se je v tako slabi formi, ki se je sploh ne da opisati. S tako kondicijo in formo mora doživeti v Avstraliji poraz za porazom. In končno bi se mu to zgodilo prav, tisočkrat prav. Na parniku se je mimo podal v telovadnico, v kateri se ni zadrževal nihče, se slekel in stopil na tehtnico. Ko se je kazalec umiril, je padel skoraj v nezavest. S tehtnice je stopil popolnoma potrt, kajti ugotovil je, da se je med potovanjem zredil za osem kilogramov. Odšel je v svojo kabino ves obupan in s pekočo vestjo ter si sestavil silno pameten dnevni razpored. Odslej naprej se bo pojavil vsako jutro točno ob šestili na krovu, kjer bo pretekel deset krogov dolgih po 360 m. Poleg tega pa si je skrbno sestavil še načrt za telovadbo ter si sedemkrat sveto prisegel, da ga bo v resnici izvajal. Kako je vrli plavalec Arne ta program tudi Izvajal ln kako se je držal svoje prisege, nam pove njegov zapisek v dnevniku dne 18. decembra 192,3: »Spal do devetih. Igral na palubi tenis. Nato sem plesal z miss Harrison, ki je nedvomno najboljša plesalka na krovu. Pleše naravnost čudovito. Pil sem skupaj z očetom Lilijane. Zvečer sem napravil Ali vas zanima, kako bo čez 5000 let in drugo iz filmskega sveta doma in v tujini Ameriška družba 20 th Century Fox snema film »The Day The Earth Stood Stili« (Dan, ko je obstala zemlja). Dejanje filma je postavljeno v leto 6951 in prikazuje vdor Marsovcev na zemljo. V glavni moški vlogi nastopa Michael Ben-nie, v ženski pa Joan Dru. Njenega za- OČf ročenca igra Hugh Marlows. Priljubljena ameriška filmska komika Bud Abbott' in Lou Costello bosta prvič nastopila v barvnem filmu, in sicer v V/amer Brossovem Super Cinecolorju »Jack And The Bean S talk« (Jakec in fižolovka), narejenem po istoimenski angleški pravljici. Naslovno vlogo bo imel Lou Costello, trgovca s fižolom bo igral Bud Abott, velikana pa težkoatlet Buddy Eaer. Film režira Jean Tarbrough. Buck!eberry Finn na platnu Mark Twainovega »Hucleberry Finna« pripravlja Metro - Goldwyn - Mayer kot filmsko glasbeno komedijo. Film je režiral Vincent Minnelli, v glavnih vlogah pa bosta igrala Gene Keily in Danny Kay. E. Kalmanova ^Kneginja čardaša« v filmu V avstrijsko nemški koprodukciji so začeli snemati znano Emmerich Kalinanovo opereto »Czartiasfurstin«. Stroški proizvodnje so določeni na 2,000.000 RM, tako da bo to drugi najdražji povojni nemško avstrijski film. Ze samo avtorsko dovoljenje za filmanje je stalo 60.000 dolarjev. Film režira Georg Jacoby, njegova žena Marika Rokk igra kneginjo čardaša Syivo Varescu, v vlogi princa Edvvina pa nastopa Johannes Heesters. Scenarij je napisal B. 3. Luthge, znani dunajski glasbenik Alois Melichar pa je priredil glasbo. Film snemajo v Agfacolorju. Vincent Sherman režira za družbo Me-tro-Goidwyn-Mayer film »Lone Star«. V glavni ženski vlogi nastopa Ava Gardner, V moški pa Clark Gable. Plesalka Betty Grabble dobiva vedno nevarnejšo tekmovalko v Yvoni de Carlo. Yvonna de Carlo je znana na. Šim gledalcem Iz Ulma »Seherezadina Pesem«, v kratkem pa jo bomo verjetno gledali v tilmu »Hotel Sahara«, iz katerega je tudi ta slika Heinz Rtlhmann namerava Izdelati film po priljubljeni Hugo Hirschevi opereti »Der Ftirst von Pappenheim«. Linda Damell, Charles Boyer in Fran-coise Rosay igrajo v filmu »Rdeče pero«, ki ga v Kanadi snema znani Dunojsko-hollywoodskl režiser Otto Preminger. * Dvakratne svetovna smučarska prvakinja Dagmar Rom ima glavno vlogo v filmu »Nacht a m Montblanc« (Noč na Montblancu). V ostalih večjih vlogah Igrajo še Geraldine Katt, Oskar Sima in Willy Danek. Režira dr. Harald Reinl. Novi poučni filmi na ozkem traku Zagrebški »Nastavni — film« je pred kratkim dokončal naslednje poučne filme na ozkem traku: »Življenje v bari«, film o raznolikosti življenja po močvirju. »Obraz srednjega veka«. Film prikazuje slovito Bamberško katedralo in njene umetniške spomenike. »Pernati graditelji«. Film nas povede v ptičji svet in pokaže kako si različni pernati krilatcl gradijo svoja gnezdeca. »Plitvička Jezera«, film o naravnih krasotah Plltvičkih Jezer. Nova številka »Filma« Izšla je tretja številka mesečnika »Film«. Med številnimi zanimivimi članki je omeniti tehtno kritiko francoskega filma »Polkovnik Chabert«, ki jo je napisal France Brenk in nadaljevanje Travnov e razprave O razvoju kinematografije pri Slovencih. Številka je bogato ilustrirana. Mesečnik izdaja Podjetje za razdeljevanje filmov v Ljubljani. »Avala-film« je dokončal umetniški film »Deček Mita«, narejen po scenariju Oskarja Davida in v režiji Radoša Novakoviča. Naslovno vlogo ima Ratislav Jovič, v ostalih vlogah pa igrajo Marija Radojčevič, Ljubiša Jovanovič, Gordana Kovačevič in Dragomir Felba. za ' trening po parniku sprehod, dolg deset rund v spremstvu štirih deklet.« .In tako je šlo naprej vedno po istem kopitu: Arne se je nahajal v trdem boju med dolžnostjo in ugodjem, v katerem pa je zmagalo vedno ugodje. športni komite na ladji mu je nekoč postavil zaupno in odgovorno nalogo, ki je zahtevala od njega višek znanja in Koncentracije. Organizirati in izvesti je moral žensko tekmovanje. Božični prazniki so bili proslavljeni s potoKi šampanjca. Drugi dan prazniko-v je Arne dosegel nezaslišan športni uspeh: postal je prvak ladje v pobiranju Krompirja in v teku v vreči. Dne 2. januarja 1924 pa je »Moldavija« vplula v Adelaido. Bili so v Avstraliji. Borgovi kovčki so bili pripravljeni in vse formalnosti opravljene. Poslovil se je že od vseh prijateljev in prijateljic, s katerimi se je spoznal na ladji, vendar je še vedno tekal po stopnicah gori in doli iščoč svojo prazno kabino. Pogrešal je švedsko zastavo, ki mu jo je dalo doma pri slovesu neko dekle in katere se je praznoverno držal. Kljub vsemu trudu pa je ni mogel več najti. Verjetno je bila lepo obešena v omarnem kovčku katere od avstralskih deklet, s katerimi se je tako nebeško kratkočasil, kot spomin na »first classe« plesalca. V Aaelaidi je plaval Arne Borg na 400 m. Po končanem tekmovanj u je bil popolnoma izčrpan, čeprav je rabil za progo 5:29 minut. To je bil za 20 sekund slabši čas, kot ga je baje dosegel en dan pred začetkom tekmovanja na stockholmskem centralnem stadionu. Prvi start v Avstraliji 5:29 minut! To je bil zanj strašen udarec, posebno še, ker se je pri tem prvem poizkusu v avstralski vodi popolnoma izčrpal. Njegov veliki nasprotnik v tej. deželi, ki ga je vročično pričakoval, je bil šestnajstletni Adrevv Chariton. Pozneje se je uveljavil v športnem svetu kot »Boy Chariton«. Ta mladenič je preplaval nekaj dni prej 440 yardov, torej • 402 m, v času 5:20 minut. Arne Borga je zazeblo, ko je na to le pomislil, toda spored v Avstraliji mora izpolniti. V Melbourneu je čakala nanj ogromna množica ljudi, med katerimi je bila le malo manjša množica oficialnih zastopnikov. Toda Arne je prispel, ves skrušen od slabe vesti, ki se je zopet oglašala in je izvirala iz njegove slabe forme, popolnoma neopazno ze s prejšnjim vlakom. Stal je sredi razvnete množice ljudi, verjetno zato, da bi sam sebe pričakal, pozdravil in zagledal. Oglušujoči hrup je bil sprva negovi za humor dovzetni naravi všeč in je prepodil njegovo potlačenost, potem pa je opazil zmedenost številnih gospodov ko-' mi tej a za sprejem, ki so obupano tekali okoli vlaka, čeprav je bil že popolnoma prazen. Vzdihujoč se je preril skozi množico in dejal oficialnim gospodom, da je bil on krščen na ime Arne Borg. V Melbourneu je imel zopet priliko, da je dokončno ugotovil svojo presneto siabo kondicijo. In postal je še bolj potrt. Oh, Arne, najboljši in naj elegantne jši plesalec, kaj te čakal! Odpotoval je naprej v Sidney. Tudi tu je bil sprejem krasen. Nek avstralski novinar je takole opisal sprejem švedskega plavalnega čuda: »Stopil je s * ploščadi vagona, oblečen v zeleno športno obleko amerišKega kroja, s širokokrajnim, mehkim klop ukom na glavi, nato pa ga je takoj v naslednjem trenutku množica ljudi, od katerih mu je vsakdo žeit!i prvi stisniti roko, porinila zopet nazaj v vagon. Velik in suh Kot je bil, je s svojo sproščenostjo in flegma točnostjo sli čil bolj teniškemu ali knketnemu prvaku kot pa plavaicu. Na njem ni bilo opaziti ogromnega prsnega koša ali močnih, širokih ramen, ki tako padejo v oči pri Charltonu in pri drugih mojstrih plavanja. Gost je napravil vtis utrujenega in nervoznega človeka.« In Arne tudi ni mogel postati drugačen kot utrujen in nervozen, kajti vse svečanosti sprejema so se razblinile ob njegovem ogromnem moralnem mucku. Osem tisoč ljudi, ki so ga visoko čislali, je stalo preti kolodvorom pri njegovem sprejemu v Sidneyu. Močan kordon poli čaje v je varoval odhod avtokolone, toaa noben policaj Sidneya ni bil kos divjemu odobravanju. Množica je enostavno razklenila kordon in zahtevala, da se odpre streha avtomobila, v katerem je bil Arne. Tej želji množice se je moralo ustreči. Arne je treniral v »The Domain Bath-su«. Prvega dne treninga je že dobil vnetje oči, čemur je bil kriv visoki procent soli v vodi. S takimi težavami pač ni računal. Vrsto tekem v Avstraliji je otvoril na plavalnem prvenstvu Novega Južnega V/alesa. Njegov nasprotnik je bil neki šestnajstletni mladenič iz sidneyskega predmestja M.anly, rojen v najrevnejši mestni četrti in je bil za svojo starost pravi vrag. Posedoval je številne avstralske rekorde in kljub njegovim 80 kilogramom je bil njegov slog za oko prav lep. Z dolgimi,, mirnimi potegi rok je valil po vodi svoje težko telo z nedopovedljivo hitrostjo in lepoto. Ogromni, kot vreteno oblikovani človek, se je zdel zaradi nerazumljive' enakomernosti, s katčro je drsel po vodi, kot riba. Ta prispodoba se je malokateremu plavalcu tako prilegla kot ravno njemu. Nihče mu ni nikdar predlagal naj plava, kljub temu pa je bila voda njegova domovina. Komaj se je naučil hoditi, se je že podil naokoli po vodi. V neštevil-nih zalivih Sidneya in njegove okolice je prebil cele dneve in noči ter potoval s svojimi prijatelji daleč ven na odprto morje, tako da je postala nevarnost njegov učitelj. (Dalje prihodnjič) Poizkusite io rešiti! ji n 4! LS 12 T H1S_ 121 | 26 L 22 r pSLj 27 , ■ ■ H 31 Lj i 36 m L H 421 46 m 47 E«55 j 180 63 BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. nogometni klub, ki igra v vsedržavnem prvenstvu, 5. slovenski nogometni klub, 10. športna kratica, 12. karam, kregam, 14. krmilna naprava, 18. kadar, 18. pesnik mlade generacije, 20. reka v Afriki, 21.' čutni organ, 23. čarobno, varovalno sredstvo, 25. vrsta športnega kluba (okrajšan naziv), 26. slovenski nogometni klub, 28. vendar, 30. močvirje, barje (po srbsko), 31.' mesto na Japonskem, 33. razum, 35. predlog, 36. naš voditelj, 37. gozdiček, 38. rimljanski javni uradnik, 41. premikati se, 42. družabna prireditev, 44. kratica za evropsko državo, 46. osebni zaimek, 47. oziralni zaimek, 48. postava, 43. organizem, bitje (grška predpona v nekaterih tujkah), 51. doslej racionirano živilo, 53. enota ploskovne mere, 54. okrajšano moško ime, 55. muzejski uslužbenec, 57/. obrtnik, 60. jugoslovanski nogometni klub, 62. sestavni deli pesmi, 63. letošnji pretendent za jugoslovansko nogometno prvenstvo, 64. vzklik, 65. dunajski nogometni klub. Navpično: 1. jugoslovanski nogo- metni klub, 2. kratica za gospodje, 3. francoska narodna junakinja (fon.), 4. vrsta jedi, 5. babica, stara mati (srbsko), 6. poljska cvetlica (množ.), 7. kratica za nacionalni klub, 8. električni delec, 9. slovenski nogometni klub, 10. mesto ob izlivu Odre (nemška oblika, fon.), 11. slovenski nogometni klub, 13. slovenski slikar, 15. moško ime, n. občutiti, biti prizadet, 19. poljski pridelek, 22. opravljati kmečko delo, 24. kazalni zaimek, 27. podredni veznik, 29. srbska vprašalnica, 32. šaljiv naziv za debeluha, 34. osebni zaimek, 37. njega, 38. skupina ptic, 39. pivski vzklik, 40. tiskarniški stavni stroj, 42. snažim, 43. del noge, 45. dva enaka soglasnika, 47. stan, razred, sloj (zanič.), 49. pogrnjena, 50. slovenski nogometni klub, 51. slovenski pesnik, 52. okrajšano moško ime, 54. grška pokrajina, 55. slovenska vprašalnica (j = i), 56. srbski predlog, 58. okrajšan podredni veznik, 59. okrajšano moško ime, 61. nikalnica. REŠITEV KRIŽANKE PREJŠNJEGA PONEDELJKA Vodoravno: 1. Kobiet, 6. Arne Borg, 13. Oto, 14. dok, 16. želod, 17. parki, 19. rt, 21. mak, 22. k a, 23. Ivar, 24. Piva, 26. naboj, 28. tic, 29. Lamark, 31. Linz, 32. ač, 33. tul, 34. ro, 36. oje, 37. Pipin, 38. zime, 40. Kačič, 41. Zatopelc, 43. pa, 44. in, 45. avditor, 47. oko, 49. Golo, 51. kas, 52. ali, 53. Laba, 55. boni, 57. rum, 58. edikt, 60. Davo, 62. puta, 63. Turpln, 64. Robinson. Navpično: 1. Kopitar, 2. otavič, 3. Borac, 4. Edi, 5. to, 7. rž, 8. nem, 9. elan, 10. bokal, 11. od, 12. Grajzar, 15. Krim, 18. kr, 20. tvar, 22. kravar, 24. Palič, 25. ar, 27. bio, 2D. luping, 30. kritik, 33. tiči, 35. omotan, 37. pa, 38. zad, 39. epos, 40. kakadu, 41. zvonar, 42. Er, 43. Polet, 45. alod, 46. Aiiman, 45. Obir, 50. ob, 52. auto, 54. AKP, 56. Ivo, 57. Rus, 59. ti, 61. ob, 62. pn. %& geseas Megla m dež hladita ozračje. Bližajd se nam že pozni jesenski dnevi in občutne jši mraz. Zato moramo poskrbeti, da se bomo pravočasno toplo ,oblekle. Seveda p ne smemo pozabiti tudi naših mož, fantov in Cicibanov. Da si spletemo in prepletemo naše pletenine ni nujno, da razpolagamo z novo volno. Tudi iz starih pletenin, ki smo jih hotele morda že zavreči lahko spletemo mične jopice, tako da jih razparamo, odstranimo slabe izrabljene niti, ostale pa operemo. Seveda bomo pri taki obnovi mnogokrat ugotovile, da smo morale zavreči pri ličen del slabe volne m zato iz preostale količine ne moremo naplesti enako velikih jopic. Tedaj si bomo pomagale tako, da vstavimo proge z drugo barvne volne, ki pristoja osnovni. Slika ženskega puloverja brez rokavov je primer takih barvnih kombinacij. Moški športni žemper je enobarven in pravtako ženski pulover z dolgimi rokavi. Ka1 si bomo lahko izbrale, bomo same najbolj vedele po količini volne, ki jo imamo za to na razpolago. Enako bomo ravnale s pletenjem dečje in dekliške jopice. Pri vseh pleteninah so letos vzorci zelo enostavni. S presledki menjavamo vbod, tako da dobimo pokončne črte, robove pa pletemo z običajnim vbodom, dve levi, dve desni. ^ R. D. Odgovorite ne da bi si pomagali z leksikoni in slovarji: I- Alj veš katerega znamenitega slo. venskega moža psevdonim je bil »Fhi-lopatridue illyriens« in na kateri knjigi je ta psevdonim natisnjen? 2. Kako se imenujejo kapniki, ki rasejo od zgoraj navzdol in kako tisti, ki rasejo od spodaj navzgor? 3. Od kdaj naprej se je začelo časovno štetje Rimljanov, 4. Zakaj občutimo vodo, ki ima 15» Celzija, ikot bolj mrzlo kakor zrak enake toplote? 5. V XIV. in XV. stoletju se je v naših krajih pobiral davek x dnina« ali »ogorščina«. Ali veste, kdo je pia_ čeval ta davek? 6. Kaj je Monzejeva pisava? 7. Ali veš, kdaj in ob katerem dogodku je nastala oblika peciva, ki ga imenujemo rogljiči (kiflji)? 8. Kdo prenaša malarijo? 9. Koliko mož igra v moštvu za polo? 10. Kaj je silos in čemu nam služi? ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ V PREJŠNJI ŠTEVILKI 1. Naziv alfa izvira od semitske besede aleph = vol, ker je najstarejša oblika črke bila podobna volov ji glavi. 2. Heraldika je nauk o grbih. 3. skupno me za živalstvo je favna. 4. Zardevamo zato, ker se razširijo krvne žilice v koži. 5. Punching žoga je s peskom napolnjena žoga, ki jo uporabljajo boksarji za trening. 6. Prakantoni Švice so Uri, Schwiz in Untervvalden. 7. Pluta je skorja hrasta plutovca- 8. Monografija je razprava, katera predmet je en sam objekt. (Iz grščine monos “ ena in grapho = pišem). 9. Snob se po slovensko imenuje gizdalin, nadutež, domišijavec. Beseda je verjetno okrajšava za sine nobilita-te = brez plemstva, ki so jo v 18. stoletju vpisovali v kataloge angleških univerz za imeni študentov meščanskega rodu. 10. Honorč de Balzac (1799—1850). M A RGB RT MILLER: J&e Ko se je Arturju Godoyu srečlio zmesti Louisa s tern da se je v vseh petnajstih rundah pripogibal In zvijal, je reporterjem dejal, da le bil to zanj najbolj ogorčen boj. Tudi po ringu je Joe iskren. Članke, ki Jih v listih objavljajo z Loui: ovim imenom, v resnici sam narekuje. Urednik jih popravlja samo jezikovno. Joe ni nikoli do-volil nobenemu novin. < , da bi pis I o njegovih nazorih in mnenjih, če bi ne bili re m. Noben razglase valeč £s ni pregovoril Louisa, tla bi reke) kal za svojo osebno reklamo. Joe ne govoriči tjavdan. Zato so besede, ki Jih izreče tehtne. Prav tako je nfluisil tudi športni novinar BiH Cunningham: »Kar Joe pove, to drži.« Joe je odkla jal že v začetku svoje kariere vsakršen kompromis med poštenjem ‘n častjo, najsi bo kot boksar ali kot državljan Joe Barrovv. Ko je pritegnil nase pozornost športnega sveta in privolil d?, bo boksal pod promotor. jem Mikom Jacobsom, je stori' tako, ker jr bi! preplrčan, da j Atobs ne bo nikoli zahteval, da bi v ringu ne dal vsega Iz sebe. Louis ne trpi, da :.i povišali davek za filmsko ali radijsko poročanje z njegovih tekmovanj. Se nikoli ni poizkušal cnehariti niti tnega gledalca — nikdar in nikoli V zasebnem :v' m ja je 'v tako vestno pošten. Plača vse dolg- ve, bodri denarne ali drugačne, delo in »sluge. Casv/ell Adams iz King Eaetures Syndikata Je nekoč povedal svojo sodbo o * uisu, te ga pozna zelo malo d/ .gih belih mož. Adams ’ videl vsa njegova srečanja od leta 1935 ln mnogokrat govoril ? njim. Brez obotavljanja Je rekel: »Pr nh/sem Je to gentieman.« Joeova skromnost je ena njegovih najlepših vrlin. Vsi navzoči so bili z Adamsom čiste enakih misli. Na Louisu ui bilo opaziti nič prisiljenega, kadar Je stopil med vrvi ringa. Tudi prevzeten in bahaški ni. Občinstva ne pozdravlja z obema dvignjenima rokama in nikoli ne kaže, da bi sl mnogo domišljal ali pa celo podcenjeval svojega na. sprotnika. Resda je dostikrat tako molčeč, da bi lahko šel za pogrebom. Tudi v ringu Je skromen. Svoje uspehe pripisuje prej sreči kot pa znanju, nadarjenosti ali trdemu treningu. Zelo težavno Je začeti z Louisom pogovor o njegovih lastnih dejanjih. Grantland Kice je nekoč priznal, da Je Joe enake poizkuse vselej z uspehom onemogočil. Samo spregovoril je .n že je pripovedoval o baseballu, o filmu ali o glasbi. »Ne morem vendar govoriti venomer in venomer samo o sebi in boksu,« pravi Louis večkrat. »Grmada stvari je, o katerih Je zanimiveje govoriti.« Kot pravi športnik si Je pridobil mnogo pristašev in občudovalcev. Po njegovih besedah si Joe prizadeva »zrna, gati dobro ali izgubiti častno«. Bojeval se Je z vsakim, kdor ga Je pozval, in boksal vedno lair. Bil je večkrat napaden, ko je zadonel gong, toda nikoi' ni vrnil udarca. Nasprotniki so se mu posmehovali in ga obrekovali toda Joe se zanje ni zmenil. Čeprav se je moral razsodniku dostikrat pritoževati, da je bil napaden nepravilno, saca pa kaj takega ni storil nikoli. Boks je poklic šampiona " toda Joe ni nikoli dopustil, da bi zanj prenehal biti tudi — in predvsem — šport. Sparrlng partnerji so v njegovih treninškib taborih kmai ’ spoznali, da Joe ne r bi krutih šal i trpinčenja "'ivan. »Tako bitje vendar ne razume tega, kar se z njim r'ela. Boji se samo. Ne more s teboj govoriti, pa navadi se niti braniti. Vsakdo naj bi razmišljal o tem,« je ”kei nekoč Joe, 2. JOE L.OU1S BAHKOW IZ ALABAME V majhnem domu globoko v gorah Buckaiew, v pokra-jini Alabami, se je rodilo "luriroeu in Ltilii Barrovvlma 13. maja 1914 sedmo dete. Dobilo je ime Joe Louis Barrovv. Munroe Barrovv ni kazal preveč velike radosti ob pri. hodu novega sina. Boj za obstanek v tem kraju ni bil lahak in ni si mogel predočiti življenja zadnjega sina drugače, kot ga je poznal sam — polnega dela in skrbi. Pšenice, bombaža in zelenjave, kar jih je Munroe negoval z Lillimo pomočjo, je za preskrbo družine dostikrat zmanjkalo. Barrovvi st trpeli večidel glad. Hodili so bosi in strgani. Njihova hiša j*, stair. na stoovajsetakrsken ozem. lju hribovitega podložniškega sveta. Dom je bil za šestero otrok občutno premajhen. Zdaj pa s- je rodil še sedmi.. Rod Jcea Louisa 'e ponosen in neodvisen. Črnci, večinoma prebivalci Amerike, so se nekdaj pomešali s tremi rasami — črno, belo in rdečo. Eden Louisovih prapradedov po očetovi strani je bil James Barrovv, beli farmar iz dobe pred Državljansko vojno, o katerem ja znano, da je bil gospodar tisočev akrov zemlje in stotin sužnjev. Drug prednik, Cha-les Htmkerfoot je bil čistokrven Indijanec, k poglavar plemena Chert-kte, Hunkerioot je bil lik moža, o katerih pripovf lujejo legende. Nenavadne zgodbe o njegovih Junaških dejanjih gredo L roda v rod ljudi, naseljenih v gorah A abame. Oba, beli trgovec s sužnji in indijanski poglavar, sta imela otroke s svojimi sužnjami. Kratka študija o "'strvah ro'i Barrovvih prepriča vsa-kogar, da gre za zmes plemen. Joeovi strici, tete in bratranci imajo rjave, sinje in črne oči, gladke, valovite in kodrave lase vseh ‘'■vtv in odtenkov in slednjič kože vseh barv, od skoraj popolnoma črne do bele. Louis ima rjavo kožo, kodrave lase in debele ustnice. Toda njegove oči so oči Indijanca. Večina Bat rovih je mogla trditi o sebi dolgo let, da so lastniki zemlje. Prvi v rodu, ki mu je bilo sojeno, da si bo pridobil mnogo denarja, pa ie bil Joe Louis. To se Je spolnilo po odhodu iz Alabame. Munroe Barrovv Je bolehal že ob rojstvu svojega sedmega otroka. Sleherni dan je delal do onemoglosti, da bi izkupil kar največ s svoje siromašne farad. Tudi Pfl delu ni nehal skrbeti, kako bo preživel družino. Njegovo krepko telo je začelo slabeti. Prišla je b°" lezen; svet sc mu je zdel sovražen in smešen. Napadi so bili vedno hujši. Ko je bilo Joeu dve leti, je Munroes odpeljal šerif J. W. Lane v državni zavod v Mobil«- Pri Barrovvih je bilo tedaj že osem otrok. Ulile, dobra mati, je bila pripravljena obdržati svojo družino skupaj Zdaj je morala delati za sebe in svojega moža-Oranje, poglabljanje jarkov, rezanje drv — to so bila njena vsakdanja opravila. Zmožna zamenjati moža P1"1 najtežjih delih, je dajala vse iz sebe, samo da bi P^®1 živela otroke, tuaije prihodnjič)- i FH| $$ p Jesenski dež je pregnal plavalce s kopališč, nastopil je čas, da sedemo za mizo in pregledamo letošnje zapiske s številnih tekmovanj ter napravimo »bilanco« letošnje plavalne sezone. Površen pregled bi nas lahko privedel do napačnih zaključkov, češ da je bila letošnja plavalna sezona negativna. Če pa se v stvar poglobimo, bomo spoznali, da plavalni šport v Sloveniji vidno napreduje, čeprav — sodeč po neuspelem zaključku PK Ilirije v zvezni ligi — ne bi mogli tega trditi. Vse prav do letošnje sezone je bilo v Sloveniji tako stanje, da je bila PK Ilirija (preje PK Enotnost) tisti jeziček na tehtnici, ki je zanihal plavalni šport v Sloveniji v napredek ali pa nazadovanje. Če je PK Ilirija napredovala, je napredoval celotni slovenski plavalni šport; če pa ;e PK Ilirija nazadovala, je nazadovalo tudi plavanje v Sloveniji. To je bila prav gotovo negativna stran, kajti vedno se dogaja, da ima ta ali oni klub krizo, da kvalitetno pade in tako smo imeli v našem slučaju primer, da smo z lansko krizo Ilirije beležili tudi krizo celotnega slovenskega plavalnega športa. Vsi tisti, ki so letošnje poletje razočarani hodili s plavalnih tekmovanj zvezne lige na Kolegiji, so prav tako mislili tudi letos. Toda letos smo v Sloveniji napravili v tem pogledu temeljit preokret. Letos ne odločuje o kvalitetnem stanju plavanja v Sloveniji le en sam klub, temveč so v to posegli v veliki meri tudi ostali slovenski klubi (Branik iz Maribora, Železničar iz Ljubljane in Kranja, Bled, Sobota). Nedvomno je, da je PK Ilirija že vedno najboljši plavalni kolektiv v Sloveniji, vendar se ta dosedanja superiornost napram ostalim slovenskim klubom iz sezone v sezono občutno tnar.iša, oziroma se je kvalitetna raven ostalih klubov v Sloveniji toliko dvignila, da odločno posega v kvalitetno stanje plavanja pri nas. Letošnja bilanca plavalne sezone je v tem pogledu vsekakor pozitivna. To nam najbolj dokazuje primerjava po-Vprečkov 10 najboljših tekmovalcev v posameznih disciplinah. Na vseh progah zaznamujemo letos viden napredek. Edino izjemo tvori proga 100 m prsno za moške, kar pa je predvsem posledica tega, da ni bila ta proga niti v programu zvezne, niti v programu II. slovenske lige ter tako nimamo časov nekaterih naših najboljših tekmovalcev (Cerer, Brandner, Las!o). Sedaj pa poglejmo še najboljše slovenske plavalce v letu 1951 in njihove Uspehe v primerjavi z lansko sezono: ICO m prosto moški: 1. 1:03,3 inž. Pelhan (Ilirija) 2. 1:04,4 Hafner (Ilirija) 3. 1:06,2 Kos (Železničar Lj.) 4. 1:06,7 Pelan (Ilirija) 5. 1:06,8 Brandner (Branik) 6. 1:07,0 Juretič (Bled) 7. 1:07,9 Žvokelj (IKrija) 8. 1:03,0 PvOtter (Železničar L ju.) 9. 1:08,6 Tušek (Branik) 10. 1:08,8 Perrič (Železničar Kr.) povpreček 1950: 1:07,64 povpreček 1951: 1:06,77 Inž. Pelhan je skoraj brez treninga se vedno na čelu slovenskih šprinterjev. Izgleda, da bi »Ciro« z resnejšim treningom lahko še večino bil med najboljšimi jugoslovanskimi cratvlisti in da mu tezultat okoli minute ne bi delal velikih preglavic. Hafner in Pelan sta postavila svoje običajne rezultate. Mnogo Pa obeta Kos, saj je letos popolen novinec med elito slovenskih šprinterjev., Eani ie dosege] najboljši rezultat 1:21,8! Prvič imamo v zgodovini slovenskega plavalnega športa v deseteric: vse plavalce z rezultatom pod 1:10. Letos je ta rezultat doseglo celo 13 tekmovalcev (se Grohar 1:09,0, Mušič 1:09,5 in Kacjan, vsi ZL, 1:09,8) Ob tej priložnosti bi hotel poudariti, da ne drži pred nedavnim v »Poletu« objavljeno in pretirano »poveličevanje« plavanja v Slovenji pred vojno. Avtor navaja, da smo ttneli pred vojno najmanj deset plaval-z rezultati pod 1:05.0. Deset plavalcev z rezultati pod 1:05,0 nismo imeli nikoli, kal šele v eni sami sezoni. V ^0 Letih predvojne Jugoslavije, torej od ^20 do 1940, smo imeli vsega šest Slovencev, ki so plavali pod 1:05,0 (‘'Krilen, Pelhan, prič, Skarpa, Ziherl in Ce-fer)- Za majco ilustracijo — da se ne “odo v tisku zopet pojavljali naslovi »Slovenski plavalni šport nazaduje« — Pa naj nam služi n. pr. tale primerjava: '«u 1940 — takrat je bila predvojna Eirija na višku svojih uspehov,, ko je Osvojila državno prvenstvo — je ime! J0-, plavalec na lestvici Slovenskih »Printerjev čas 1:12,4 (uradni zapiski 0iZ iz leta 1940), letos pa 1 :C8,8. De-teri plavalec leta 1940 je imel torej rezkat, s katerim se ne bi letos plasiral niti med 20 najboljših v Sloveniji. Mislim, da tu ni treba več komentarja. Dokler pa bomo gledali slovenski plavalni šport skozi perspektivo enega kluba — pa če je tudi najboljši v Sloveniji — kar smo lahko delali pred vojno ali pa prva leta po vojni, toliko časa bomo postavljali napačne zaključke. 200 m prosto moški: 1. 2:31,3 Hafner (Ilirija) 2. 2:37,2 Žvokelj (Ilirija) 3. 2:37,4 Pelan (Ilirija) 4. 2:37,5 Petrič (Železničar Kr.) 5. 2:37,8 Rotter (Železničar Lj.) 6. 2:37,8 Grohar (Železničar Lj.) 7. 2:44,2 Lunder (Ilirija) 8. 2:47,3 Strgulec (Železničar L j.) 9. 2:48,0 Kacjan (Železničar Lj.) 10. 2:49,2 Loos (Ilirija) povpreček 1950: 2:41,0 povpreček 1951: 2:40,77 V lestvici manjka veliko število naših najboljših plavalcev kot n. pr. inž. Pelhan, Čerer (v štafeti 2:24,0), dalje ni v letvici nobenega člana mariborskega Branika, čeprav je njihova štafeta 4 krat 200 m prosto zabeležila lep rezultat 10:29,0, kar odgovarja povpreč-ku okoli 2:37,0. Kljub tem pomanjkljivostim v lestvici je povpreček v primerjavi z lanskim še vedno boljši. 400 m prosto moški: 1. 5:26,5 Petrič (Železničar Kr.) 2. 5:27,1 Hafner (Ilirija) 3. 5:27,2 inž. Pelhan (Ilirija) 4. 5:32,6 Grohar (Železničar Lj.) 5 5:36,3 Jančič (Branik) 6. 5:43,5 Lunder (Ilirija) 7. 5:45,2 Strgulec (Železničar Lj.) 8. 5:50,1 Rotter (Železničar Lj.) 9. 5:53.2 Kacjan (Železničar Lj.) 10. 5:54,0 Juretič (Bled) povpreček 1950: 5:49,21 povpreček 1951: 5:39,57 (!) Na 400 m prosto lahko z veseljem ugotovimo, da imamo celo vrsto novih plavalcev, ki še mnogo obetajo. Največje presenečenje sezone je prav gotovo mladi Kranjčan Petrič, ki se je z iz-vrstminT rezultatom uvrstil na prvo mesto v tablici pred Hafnerjem, ki doslej na dolgih progah ni imel konkurence v Sloveniji. Hafner je preživljal vso sezono občutno krizo, tako da se ni približal niti svojim lanskim rezultatom (5:18,5). Inž. Pelhan je »mimogrede« odplaval tudi to progo in dokazal, da 'oi tudi m lahko z nekoliko več treninga še obdržal primat. Grohar, Jančič, Strgulec in Kacjan so poleg Petriča nova imena v lestvici. Vsi štirje so bili lani še začetniki, zlasti pa Strgulec, ki je šele v letošnji sezoni pričel s treningom. Letos imamo 15 tekmovalcev pod 6 min. (5:54,9 Vergelj (ZL), 5:57,2 Tušek (BM), 5:57,6 Zelenšek (RV 5:59,1 Sovre M. (I) im Lipušček (BM) 5:59,2), lani pa jih je bilo le osem. Izgleda, da smo krizo našega crav/la prebrodili in da se bodo sadovi letošnjega že uspešnega dela po klubih še vidneje pokazali v prihodnji sezoni. 1000 m prosto moški: 1. 14:37,3 Hafner (Ilirija) 2. 14:56,7 Lunder (Ilirija) 3. 15:12,4 Jančič (Branik) 4. 15:20,0 Grohar (Žel. Lj.) 5. 15:26,8 Pelan (Iliriia) 6. 15:40,0 Lipovšek (Branik) 7. 15:48,0 Petrič (Zel. Kr.) 8. 15:58,2 Kacjan (Železničar Lj.) 9. 15:58,4 Brandner (Branik) 10. Žvokelj 16:04,4 (Ilirija) povpreček 1951: 15:20,22 1100 m prosto moški: 1. 22:51,0 Jančič (Branik) 2. 23:57,0 Grohar (Zel. Lj.) 3. 24:11,0 Rotter (Zel. Lj.) 4. 24:42,6 Kušej (Ilirija) 5. 25:02,4 Kacjan (Zel. Lj.) 6. 25:14,4 Stiplošek {Bled) 7. 25:24,8 Karlin (Ilirija) 8. 25:27,7 Jarc S. (Bled) 9. 25:34,5 Lipovšek (Branik) 10. 25:34,6 Doležal (Branik) povpreček 1951: 24:48,00 Na dolgih progah objavljamo letos dve letvici, le škoda, da obe nista popolni. 1000 m prosto je bila letos disciplina v programu zvezne lige, tako da so zastopani pretežno plavalci Ilirije in Piše Prešern Mitja Branika, ki sta tekmovala v zvezni ligi. Olimpijska proga 1500 m prosto pa je bila vključena v program I. slovenske lige, tako da tu zopet manjkajo najboljši tekmovalci, ki so nastopali v zvezni ligi. Vseeno pa lahko smatramo za uspeh že to, da imamo letos celo vrsto plavalcev, ki so tekmovali na teh najdaljših progah crawla (1000 m — 22:00, 1500 m pa 14), medtem ko smo imeli lani vsega le dva. Koristna je bila zlasti uvedba te proge v slovenski ligi, kjer imamo sedaj na 1500 m prosto vrsto mladih dolgoprogašev, katere smo doslej najbolj pogrešali. 100 m prsno moški: 1. 1:14,4 Sovre (Ilirija) 2. 1:17,4 Žvokelj (Ilirija) 3. 1:19,4 Tratnik (Bled) 4. 1:20,4 Battelino (Zel. Lj.) 5. 1:21,0 Kancler (Branik) 6. 1:21.5 Košnik (Žel. Kr.) 7. 1:22,2 Turk (Žel. Lj.) 8 1:22,3 Vovk (Bled) 9. 1:22,4 Ulčar (Bled) 10. 1:23,0 Hočevar (Zel. Lj.) povpreček 1950: 1:19,17 povpreček 1951: 1:20,40 segel svoj osebni rekord in se uvrstil na četrto mesto v lestvici. Čeprav Kancler ni dosegel svojega lanskega rezultata, je pokazal letos mnogo stalnejšo formo in je celo postal mariborski prsač štev. 1 pred. Brandner jem, ki se je letos bolj imeli nobene prireditve v republi- . " 1 1 1 1 1 . I . n..! c- \r r\ »v-i cvilil A +1 e\ i c ir n Sil /IVO. w Ljutojjgjgj republiško atletsko prvenstvo sredmth šol Društvo srednješolskih profe- fizkulturna šola v Ljubljani je od sorjev telovadbe je s sodelovanjem tega izvzeta, ker je to specialna šp-Odreda letos pripravilo srednješol- la za fizkulturo. Pričakujemo, da cem v atletiki še dve zelo uspeli bodo sedaj Novomeščam, Maribor-orireditvi: spomladanski kros in čani, Celjani in tudi Primorci, ki preteklo nedeljo atletski miting na sicer niso letos imeli mladinskih stadionu. Obe tekmovanji sta bili tekmovanj, izkoristili priložnost in le za ljubljanske srednješolce, med- prišli v nedeljo v Ljubljano, tem ko po osvoboditvi nismo še ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA posvetil craw!u in hrbtnemu slogu. Bul ču Laslo, nekdanji državni reprezentant in član zagrebške Mladosti, je letos pristopil k Soboti, kjer je uspešno deloval kot trener in obenem še vedno »potegnil« pod 3:00,0. 100 m hrbtno moški: 1. 1:14,9 Pelan (Ilirija) 2. 1:17,0 inž. Pelhan (Ilirija) 3. 1:19,8 Brandner (Branik) 4. 1:22,2 Goršič (Železničar Lj.) 5. 1:23,0 Jarc J. (Bled) 6. 1:23,3 Hafner (Ilirija) 7. 1:23,7 Lunder (Ilirija) 8. 1:23,9 Koltai (Sobota) 9. —10. 1:24,8 Gašperin (Žel. ’ Lj.) 1:24,8 Grohar (Železničar Lj.) povpreček 1950: 1:23,57 povpreček 1951: 1:21,74 Vzporedno s crawlom smo v povprečju lepo napredovali tudi v hrbtnem slo- škem merilu. Atletska zveza Slove- Poraz Krima v Zagrebu Sli je je zato povzela iniciativo, da v srejanju zahodnega dela tekmovanja poveže srednješolce iz vse Slove- zvezne odbojkarske lige je včeraj v Za- »-si7p a skiinnom pilotskem tcklPO- 8-Cbu Mladost piomagala Krim iz Ljup-mze. na„ župnim auei&j^em luiiiu ljane s 3:i. v tekmovanju ženskih ekip vanju, četudi je za tauo tekmovanje pa Krim premagal Mladost s 3:2. v morda že nekoliko pozno. Mnogi Novem mestu pa je po mlačni igri ekipa srednješolski zavodi izven Ljubija- Železničarja premaga.a ne SO verjetno mnenja, da je bilo V nedeijo pa sla odbojkarski ekipi Kri- tekmovanje preteklo nedeljo neka- ma iz Ljubljane doživeli še dva poraza. L-n tohirnn in sp 7ntn nbntavliaio : V srečanju moških in žensk so igralce ko i.,birno m se zato oDoiavtjdju, .n igraU„e Krima porazill tekmovalci prijavami. Dolžni smo Jim pojas- ; Lokomotive iz Zagreba, obakrat s 3:2. V niti, kakor smo zvedeli od AZS, j srečanju moških so bili seti tile: 15:13, da ime jo na republiškem tekmova- j 15:6, 7:15, isao. v tekmovanju žensk nju pravico udeležbe vsi srednje- pa' ‘-15- 15a“’ u-u’ u'la’ l3"*" šolski zavodi Slovenije, med njimi oiga Jamnikova, članica ligaškega moštva ljubljanske Idrije gu, ki je bil doslej naša najslabša di- Na 100 m prsno imamo edini povpreček, ki je slabši od lanskega. To pa gre predvsem na račun tega, da v lestvici niso zastopani nekateri najboljši tekmovalci (Cerer, Brandner, Laslo), pa tudi Žvokljev rezultat ne odgovarja njegovim zmogljivostim. Svoje rezultate so popravili Sovre, Battelino, Kancler in Turk, medtem ko je Blejčan Vovk odkritje sezone. . 200 m prsno moški: 1. 2:47,6 Cerer (Ilirija) 2. 2:51,1 Sovre (Ilirija) 3. 2:52,3 Žvokelj (Ilirija) 4. 2:55,9 Tratnik (Bled) 5. 2:58,1 Kancler (Branik) 6. 2:58,5 Laslo (Sobota) 7. 2:58,6 Brandner (Branik) 8. 3:00,1 Hočevar (Žel. Lj.) 9. 3:01,0 Ulčar (Bled) 10. 3:04,5 Turk (Zel. Lj.) povpreček 1950: 2:56,90 povpreček 1951: 2:56,77 Kljub temu, da na vrhu lestvice (Cerer, Žvokelj, Brandner) nismo dosegli lanskih uspehov, je povpreček vendarle nekoliko boljši. K temu je pripomogel predvsem »rep« lestvice, ki je letos precej boljši od lanskega. Sovre je letos pokazal stalno formo in ga lahko smatramo — če izvzamemo one štiri starte našega rekorderja Cererja — za najuspešnejšega slovenskega prsača v letu 1951. Tratnik je proti koncu sezone do- tudi tisti ljubljanski, ki zadnjič iz kakršnih koli razlogov niso nastopili. Edina obveznost, ki jo imajo ti zavodi, obstoja v tem, da do srede 17. t. m., pošljejo na Atletsko zvezo v Ljubijanho prijave s točnimi imeni in starostjo tekmovalcev ter navedbo disciplin, v katerih bodo tekmovali. Tekmovanje bo nedeljo ob 9.30 na stadionu v Ljubljani tako, da si bodo mogli izven!jubljartski udeleženci popoldne ogledati še zanimivo nogometno tekmo Odreda in Železničarja. Mladinci bodo tekmovali v tekih i 100, 300 in 1000 m, v skokih v višino in daljino ter v metih krogle in kopja, mladinke pa v tekih na 60, 100 in 500 m, v metu krogle ter v skokih v višino in daljino. Le Ray »Sugar« Robinson — filmski zvezdnik? Znani boksar črnec Ray Sugar Robinson, ki si je pred kratkim v revanžnem srečanju z angleškim mulatom Turpinom ponovno osvojil svetovno prvenstvo, je izjavil, da je pripravljen sprejeti glavno moško vlogo v novi filmski verziji Jean Paul Sartreove igre »La Putain respectu-euse«. Scenarij sta napisala Alexander Astruc in Jacques Bost. Poleg avtorja Jeana Paula Sartrea bo pri filmski predelavi igre pomagal še pisatelj Richard Wright. Earangozo med najboljšimi Po službeni lestvici Mednarodne namiznoteniške federacije je Jugoslovan Vilim Harangozo letos na šestem mestu MOŠKI: 1. Leach (Velika Britanija), 2. Andreadis (CSR), 3. Sido (Madžarska), 4. Tereba (CSR). 5. Kozel a n (Madžarska), 6. Harangozo II. (Jugoslavija), 7. Veža (CSR), 8. Rcothooft (Francija), 7. Fritach (Avstrija), 10. Ehrlich (Francija). Republiška rokometna liga Lep uspeh Enotnosti proti Kfarlivani sciplina. V hrbtnem slogu je največje odkritje letošnje sezone mladi 16 letni Goršič, ki je šele letos začel s treningom i.n se je uvrstil že na četrto mesto. Pelan je dosegel svoj običajni rezultat. — Brandner je sicer kot brbraš prebrodil kritično mejo 1:20,0, vendar Je vprašanje, ali bo tu lahko dosegel odgovarjajoče uspehe, kot jih je že dosegel t prsnem slogu. Jarc, Koltai, Gašperin in Grohar so še mladi plavalci, ki so letos »izrinili« »staro gardo« hrbtašev iz lestvice in so porok za še večji napredek v bodoči sezoni. Hafnerjev prvi start v hrbtnem slogu je bil dokaj uspešen, medtem ko Lunder tudi na tej progi ni izpolnil pričakovanj. Na splošno lahko v „ moških disciplinah ugotovimo še eno značilnost, ki pa je vsekakor pozitivna. Crawl in hrbtni slog, ki sta bila doslej pri nas mnogo slabši disciplini kot prsno, sta mnogo bolj napredovali, tako da dobivamo sčasoma bolj izenačeno vrednost rezultatov v vseh treh slogih plavanja. Izgleda pa, da se bo ta dosedanja neuravnovešenost še bolj izenačila v prihodnji sezoni, kajti na progah crasvla in hrbtnega sloga imamo mnogo več novih imen (ICos, Petrič. Jančič, Grohar, Strgulec, Goršič, Jarc, Koltai, Gašperin in drugi), kot pa v prsnem slogu, kjer se svojih »pozicij« še trdno oklepajo »stari asi«. (Dalje prihodnjič) ENOTNOST : CELJE 4:4 (4:2) Danes je ekipa Enotnosti v igri s Celjem dosegla neodločen izid, kar je precejšnje presenečenje in velik uspeh Enotnosti. Kakor je znano, je ekipa Celja lansko leto igrala v zvezni ligi. Zato je bila favorit za osvojitev prvenstva Slovenije v letošnjem letu, posebno potem, ko je Enotnost izgubila polovico igralcev prvega moštva. Vendar so že prva kola dokazala, da bo ekipa Celja imela -težko delo, če si bo hotela priboriti prvenstvo Slovenije. Z današnjim neodločenim izidom ji je Enotnost postala nevaren tekmec. Pri Enotnosti sta se zlasti odlikovala vratar Kovač ter napadalec Papež, ki je dosegel tri gole. Pri Celju se je odlikovala zlasti krilska vrsta. TRIGLAV : KRIM 10:8 (7:3) Ekipa Triglava je danes na igrišču Krima prijetno presenetila z dobro kombinatorno igro in uspešnim streljanjem. Kot vse izgleda, je ekipa, končno prebrodila krizo ter ustalila svoje moštvo. Krim je igral precej raztrgano in nervozno ter je imel poleg tega izredno smolo v streljaniu na gol. Zmaga Triglava bi lahko Še prepričljivejša, če jih sodnik ne bi oškodoval s tremi goli. SPARTAK : ENOTNOST 5:2 (1:1) V soboto sta se v tekmovanju zvezne lige srečali ženski ekipi Spartaka iz Subotice in domače Enotnosti. Ker je ekipa Enotnosti v zadnjem času precej napredovala, je bilo pričakovati ostro borbo, kljub temu, da je ekipa Spartaka ena najboljših v državi. Pričakovanja so se tudi popolnoma izpolnila ter bi po igri bolj odgovarjal neodločen izid. Predvsem v prvem polčasu je bila Enotnost več ali manj v stalni premoči, vendar je imela izredno smolo pri streljanju na gol. V drugem polčasu je ekipa Enotnosti nekoliko popustila, kajti igralke Spartaka so fizično znatno močnejše, kar je tudi odločilo izid tekme. Enotnost : renrez. St. Veit 7:4 (3:3) V današnji mednarodni tekmi z reprezentanco St. Veita, ki pa je bila okrepljena s tremi igralkami iz Celovca, je ekipa Enotnosti dosegla velik uspeh ter prepričljivo zmagala. Igralkam Enotnosti se je sicer nekoliko poznalo, da so imele v soboto težko prvenstveno tekmo s Sparta-kom. Kljub temu jim je z borbeno igro uspelo v dragem polčasu popolnoma razbiti nasprotnike ter jih prepričljivo premagati. Pri igralkah iz Št Veita smo opazili odlično tehniko ter smisel za kombinacijsko igro, vendar so jih igralke Enotnosti nadkriljevale z borbenostjo in ostrim startom. V ekipi Enotnosti so se zlasti odlikovale vratarka Zor-ževa (ubranila je celo trinajstme-trovko) ter Lokarjeva, Vranova in Preša. Pri gostih sta bili najboljši srednji krilec ter leva zveza. Gole so dosegle Glinšek 3, Preša 2, Bar-tonjeva 1 in Sivec 1, za St. Veit pa levo krilo 3 in leva zveza 1. Vidic Mitja. Zvezna rokometna liga Moška zvezna liga: Radnički : Meteor (Zgb) 11:8 (8:3) Milicionar : Dinamo 7:2 (5:1) Zenska zvezna liga: Crvena zvezda : Lokomotiva 7:1 (5:0) Železničar (Bgd : Zagreb 3:2 (2:1) Asistent za atletiko na DIF. Dragan Petrovič, je , bil povabl-en pred kratkim v Angliio rm 14 dnevni tečaj ki ca prireja Aacles^a atletska zveza. Petrovič nam je pcaal za »Poleta kratko poročno, ki je zanimivo organizacijsko in strokovno. Približno 100 milj severno od Londona so Angleži uredili krasno igrišče Laughborough ki je znano kot mesto po svojih šolah. Samo za nogomet je urejenih šest igrišč drugo poleg drugega. Lastno igrašče Za atletiko one. mogoča nogomet, kajti popolnoma na sredi igrišča so naredili skakališče. tako da so dokazali nogometašem, da tu ni mesta za njih. Tekališče za 100 m ima kar deset prog. Vse naprave, kot a.«NSW3m.- MIN! LETOS VEČ POZORNOSTI KOT LANI praznili besedah, naša mladina pa je razočarana obstala tik pred začetkom morda svojega velikega vzpona. Prav gotovo so tudi letos naši smučarski voditelji obljubili kaj podobnega. Res je, da se morajo člani državne reprezentance pripravljati za številna mednarodna tekmovanja doma in v inozemstvu, ven-, ... v . ,. dar to nikakor ne opravičuje ali malomarnega ali pa Kaj mislite, ali mlajši aktivni športniki radi opa- vzvišenega odnosa nekaterih posameznikov, ki imajo n j° starejše tekmovalce in se od njih uee. U tem prav gotovo še vedno dovolj časa, da posvetijo nekaj e dvomimo. Sedaj pa vprašajmo: kaj pa naši vrhun- uric nagi,n najmlajšim smučarjem. V spominu so tekmovalci, ali kaj mislijo na svoje mlajše pri- nam ge vedno lanskoletna republiška tekmovanja v ;atelje in tovariše, ki jih bodo morali prej ali slej a]pSkem smučanju, tekih in skokih. V Tržiču se je ^menjati? Na to vprašanje pa mislim, da težje od- zt>rai0 okrog 300 mladincev iz vseh krajev Slovenije. •jOvarjamo. da bi pokazali v smuku in slalomu svojo sposobnost V prejšnji številki »Poleta« je bilo precej govora in nadarjenost. Tržiški funkcionarji so samo priredi ? novi smučarski sezoni, o številnih prireditvah, ki tev izvrstno pripravili. Prepričam smo bili, da bodo !j°do doma in v tujini, največ pa je bilo seveda go- na tem prvenstvu sodelovali n asi priznani alpsvi 'Urjenja o naših vrhunskih tekmovalcih, ki bodo imeli strokovnjaki, trenerji m drugi funkcionarji, ki bodo P&jtežji posel na olimpiadi v prihodnjem letu. Vse ugotovili dobre in slabe strani najbolj nadarjenih in prav, da mnogo in prvenstveno skrbimo za mladincev in jih nato izpopolnjevali. Bilo pa ni m-iane državne reprezentance, torej tiste, ki nosijo kogar. Nekoliko boljše je bilo pri skakalcih, kjer je ■avo domovini, in da je vsa pozornost najvišjih šport- vložil precej truda v vzgojo mladine naš znani tek-■'■b forumov posvečena v glavnem njim. Pri tem pa movalec France Pribošek, medtem ko so ostali smu-(cveda ne smemo pozabiti nekaterih sklepov z lansko- carski strokovnjaki skrbeli v glavnem le za naprednega plenuma Smučarske zveze Slovenije, ko so dek, kot že omenjeno, naših vrhunskih tekmovalcev, delegati vseh društev in zastopniki posameznih simi- Ponovno stojimo pred smučarsko sezono. Že danes 'irskih klubov obljubili, da bo njihova osnovna skrb želimo, da bi letos posvetili naši mladini največjo Posvečena vzgoji mladine, za katero bodo skrbeli na- pozornost. Med trenerje se bodo morali nujno vkl j liji. vrhunski tekmovalci, ali če že hočete »asi«. To je čiti vidnejši, predstavniki smučarskega športa in z bil sklep, ki so ga mladi sprejeli z največjim veseljem, vso ljubeznijo priskočiti na pomoč našim najmlajšim, predvsem pa naši najmlajši, ki so se že vnaprej vese- Na tem"mestu poudarjamo, da bo tudi naš tisk stalno >ili snidenja s Poldo, Mulejem, T ukaneem in drugimi, spremljal razvoj, napredek ali nazadovanje našega Reči moramo, da so se temu sklepu resnično odzvali smučarskega naraščaja ter sproti ugotavljal vse na-pekateri posamezniki. Tako je treba pohvaliti Zalo- pake. Naša naloga ne bo več samo v populariziranju barja Zorana ki je nekaj dni preživel v družbi bo- ali pa celo favoriziranju naših že itak poznanih in Vinjskih mladincev, ki so ga vzljubili, on sam pa jim priznanih mojstrov, temveč bomo skušali našo jov-je nudil vse svoje znanje. No, Zalokarju sta se morda nost predvsem seznaniti tudi s tistimi mladimi tek-nridružila še kakšna dva ali trije naši »kanoni« in movalci, ki potrebujejo veliko moralne podpore in r to je bilo tudi vse Ostalo je torej pri sklepih, pri priznanja tudi v naših športnih glasilih. Lipar M. skakaiišča In me tališča, so vzorno oskrbovane, iroleg igrišč So na razpolago zaprte dvorane m predavalnice. Angležem pomeni ta njmov center toliko kot Švedom znani Basen ali Švicarjem Maggligen. 'lu so tečaji za izpopolnitev angleških trenerjev..Letos je bil tečaj že enainuvajsetic. tečaj pa je vsako leto eden. Udeležencev je bilo sto kar ni dosti, ce pomislimo, da šteje angleška zveza tisoč trenerjev. od katerih je petdeset višjih trenerjev pet pa specialnih ki so v službi Ministrstva za prosveto. KDO JE GEOF DiJSON? Sef trener in duša vsega atletskega zagona, ki ga sedaj doživlja Anglija, je ueoi' JJyson. Star je približno 3a let poročen je s svetovno atletinjo tviauren U-ardner. ki le tesna na tiv m ovire 11.Z. jjyson je absoiviral šolo za telesno vzgojo in je tekel 110 m ovire v času ia.y. Kmalu se je specializiral za atletiko, kajti slutil je, da bo tu njegovo poslanstvo, Dysonove zmožnosti so neverjetne. Angiežj pravijo da če bi se poskusil v politiki, bi postal kaj kmalu minister za kolonije. Neverjetno je ambiciozen, živahen v govorjenju in podajanju atletske tehnike skratka — živ apostol. Odlikuje ga temeljito znaje v atletiki, dobro pozna tehniko fiimanja. piše članke in je odličen predavatelj. Med razlagami se rad šali. tako da so nje. gova predavanja vedno privlačna LOOP-FILM1 SO ENOSTAVNA NOVOST ZA ŠTUDIJ ATLETIKE Dyson je prepričan, da se je tehnika angleških atletov izpopolnila zaradi tega. ker vsakega atleta filma jo in tako z lahkoto ugotovijo napake. Ker je danes staro in mlado navajeno na kino se morajo s tem sprijazniti tudi trenerji. Loop-filmi so dolgi kakih 4 do ti m. začetek in konec filma pa je zlepljen skupaj. Specialen podstavek za lečo onvogočuje dober tek filma, na ta način vidimo enega in istega atleta desetkrat dvajsetkrat, ali koli-kcrlcrat hočemo. Ta način omogoča študiran je tehnike, kajti nebroj primerov kaže. kako poučni so zaključki. Pri metu krogle lahko ugotovimo pot krogle. pririraslek hitrosti, višino krogle ko zapusti reko. hitrost izmeta in izmetni kot. Projekcijsko platno je razdeljeno na kvadrate, ki so med seboj oddaljeni za en palec. Projektor stoji v taki ra.zdalii da 14 kvadratov da širino kroga za metanje. Ko- 'er Dspj@ra m ftlfflš vzroki ummmm MSLEiEE &T!Eil§£E mo, s kakšno hitrostjo je film posnet, oz. koliko stik na sekundo je posnetih, z lahkoto izračunamo vse detajle. Na ta nacm je Dyson zgradil metalca krogle Saviaea m tudi popravil Banni. sterjev korak, katerega razmerje dolžine pred in za njegovim težiščem ni bilo ugodno. Najvecjo vrednost pa imajo filmi zaradi tega. ker atleti lahko na ta način doživljajo ritem svetovnih rezultatov. Marsikaka kretnja je prostorno popolnoma pravilna a je časovno, ritmično napačna. Ce bi to gledal in če ne bi razumel jezika niti atletike, bi mi kljub temu postalo vse na mah jasno, kajti Dyson dela včasih s tremi projektorji istočasno. Izbere odlično tehniko, srednjo in prav slabo. Na ta način ■ čudovito lahko pride do dobre predstave, ki je nujna za vsak pouk. Dysonov prijatelj Guv Butler ima izključno pravico fil-niania na mednarodnih atletskih prireditvah in je do danes posnel 120 takih filmov, katere prodaja njegova trgovina v Little Handham Lertfordshlre. LOGIČNA POSTOPNOST IN INDIVIDUALNOST Pogledi angleških atletov in vrhunskih trenerjev so precej izenačeni. Vsak povprečen atlet lskho doseže dobre rezultate, vrhunski atletski rezuL tati pa so plod študija. Dyson ceni nadvse postopnost v doziranju treninga in upošteva individualnost v stilu: atletsko konstrukcijo temperament in živčni ustroj. Pokazali so film Bai-leya. ki je bil posnet pred tremi leti. Tu se razločno vidi. kako pomanjkljiv je bil Baileyev odriv, čeprav je bil takrat že zvezda. Film ki so ga posneli sedaj, kaže prefekten odriv v vseh treh sklepih: kolčnem kolenskem in skočnem. Pri treningu Baileya je popolnoma običaino da pomagajo ča-somerilci. Ce teče Bailey 200 m pri treningu ea pogosto štopajo vsakih deset metrov. Na ta način rabijo 19 ča.somerilcev in to samo na treningu! Tako zlahka ugotovijo šibke točke. Neverjetno ceniio Angleži moč, zato je bil na tečaju specialen kurs za v?je moči ka*»re izvajajo prav vsi — tekači, skakalci in metalci Te vaje moči izvajajo z lahkim,- ročkami in hitrimi potegi ne pa tezno. FUCHS IN HELT — AMERIŠKA METALCA Na tekmovanju v Londonu sta nastopila tudi Fuchs in Kelt metalec krogle in kopja. Videli smo Fuchsa v resnici. Pogled na najboljšo atletsko postavo na svetu je edinstvem. Lepe. močne mišične skupine izgleda jo popolnoma mehke toda v trenutku izmeta ima .človek vtis. da se je napelo jeklo do skrajnosti Fuchs je bil tiste dni v odlični formi in so vsi prero. kovali nov svetovni rekord. Zal pa tehnično ni bil brez napake, kajti malo preveč se je odklanjal v stran. Vrgel je kakih petnajstkrat, toča vedno malo pod 17 m. Tiste dni je bil zelo hiter in eksploziven; vsi pogoji so bili dani. le tehnika ni bila taka kot jo je bil' njegov trener pričakoval. Metalec kepi a Helt je zelo močan, pri tem pa izgleda mehak kot jegulja. Kot Fuchs pri metu krogle, tako tudi Helt pri metu kopja izvaja izmet iz neverjetno nizkega položaja desne noge kar mu omogočajo močne noge. Maršal Tito pokrovitelj športnega društva Pod pokroviteljstvom maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita se je v Smederevski Palanki danes končanala proslava 40-letnice Športnega društva Jesenica. Istočasno je bila proslava 10-letnice ljudske revolucije in osvoboditve Smederevske Palanke. Reprez. Maribora : Lokomotiva 8:2 (1:1) V sredo Je nogometna reprezentanca Maribora odigrala prijateljsko tekmo z zagrebško Lokomotivo v korist Bdečega križa. Navzlic delavniku se je na stadionu Železničarja zbralo 1500 gledalcev, ki so bili s prikazano igro prav zadovoljni. V začetku domačini nikakor niso znali povezati svojih vrst, tako da so bili gostje v stalni premoči. Počasi pa so se Mariborčani le znašli in zasluženo zmagali 3:2 (1:1).____________B. E. SODNIŠKI TEČAJ Boksarska zveza Slovenije razpisuje sodniški tečaj za boksarske sodnike. Prijave je poslati najkasneje do 20. oktobra na naslov — Boksarska zveza Slovenije, Ljubljana — Likozarjeva, IV. provizorij. Tečaj bodo vodili naši najboljši strokovnjaki. Prvi sestanek za ljubljanske udeležence bo v ponedeljek, 22 t. m ob 20 v prostorih BZS, Ljubljana, Likozarjeva — IV provizorij. Opozarjajo se vsi sodniki z že položenim izpitom, da je glasom sklepa TO RZS udeležba na tečaju tudi za njih obvezna. Izvenljubljanski kandidati bodo dobili po pošti za Izpit potrebno gradivo. BZ Slovenijo. Avstrijci, Švicarji, Kemei, Francozi h kmfmm se s poštso pare pripravljalo za zimske oiimpšjske igre V večini držav so že v teku priprave smučarjev za zimsko olimpiado v Oslu. Vsi se namreč zavedajo ostre konkurence in zato hočejo čim bolj pripravljeni poseči v borbo za najvišje naslove. Zato objavljamo kratke podatke o pripravah olimpijskih smučarjev nekaterih držav, s katerimi želimo seznaniti naše bralce in kandidate za sestavo državne reprezentance, ki nas bo zastopala na olimpiadi. Avstri Tei plinah 7 tekmovalcev in 4 tekmovalke. 4 skakalci, 7 smučarjev in 6 smučark pa v tekih. Nemci Avstrijski smučarji bodo imeli prvi 14-dnevni kondicijski tečaj od 30. t. m. dalje, prvi praktični trening pa sredi novembra v bližini Zugspitza. Trening bo vodil, kakor prejšnja 'teta, bivši svetovni prvak v slalomu Toni Seelos. Dvakratna svetovna prvakinja Dagmar Rom, sodeč po vseh znakih, ne bo sodelovala na nlim.rMarn. -=#> j p alk olimpiadi.. ker se je vendarle postati filmska igralka. odločila Francozi Skupina francoskih smučarjev in smučark je imela že v septembru posebni trening v Dinardu ob atlantski obali, minuli teden pa se je začel drugi del treninga v institutu francoske smučarske zveze v Autran.su, dočim bodo imeli prvi trening na snegu šele prihodnji mesec. Računajo, da bo v Oslu nastopila zelo močna francoska ekipa: v alpskih disci- evropskih državah. Ameriško olimpijsko moštvo bo s svojim francoskim trenerjem Emilom Allaisom prispelo v Evropo 3- januarja ter bo najprej sodelovalo na nekaterih tekmovanjih v Švici. Avstralski alpski smučarji pa bodo imeli zadnjih 10 dni pred olimpiado trening v avstrijskih športnih središčih Zdrsu in Bad Gasteinu, Huber in Redi kaznovana Nemški tekači na dolge proge in tekmovalci v klasični kombinaciji so 6. t. m. končali v Unterjochu prvi kondicijski trening. Priprave alpskih tekmovalcev bo vodil Avstrijec Seelos. kakor je te dni objavila nemška smučarska zveza, prvi 14-dnevnl trening na snegu pa bodo imeli na Zugspitzu od 25. novembra da- | ™jLTAndreieva Ije. Nemško reprezentanco bodo določili j pr.r»J»5air„ »SI takoj po končanem mednarodnem tednu v Garmisch-Partenkirchnu. - Avstrijec Sepp Bradi bo treniral najboljše nemške skakalce, ki bodo imeli prvi trening od 10. do 24 novembra v Hochkonigu. Američani in Avstralci Vsa prekomorska moštva bodo imela za olimpiado svoj zadnji trening v raznih Kaj pa hokejisti? Švedi prepovedali nastop svojih moštev v inozemstvu Švedska zveza za hokej na ledu je pre-povedala vsem svojim moštvom AIK, Hammarbvju, Djurgardnu in drugim vsako gostovanje v inozemstvu od novembra dalje. Ker se sezona začenja šele v tem mesecu, to praktično pomeni, da Belgijci ne gredo v Oslo Belgijski olimpijski odbor je sklenil, da zaradi premajhne subvencije, ki jo je dobil od države, odpove nastop svoje hokejske ekipe na olimpiadi v Oslu. Mednarodni program Švicarjev Poleg sreCanja s Švedsko bodo švicarski hokejisti imeli v letošnji sezoni še naslednje tekme — 23. in 25. novembra na Dunaju: Švica B : Avstrija 11. in 13. lanuarja v Baslu in Zurichu: Švica : Nemčija, 1. in 3. februarja v Baslu in Zurichu: Švica : ZDA. 2. in 4. mar-ca v Zurichu in Lausanni: Švica : Kanada ter 14. in 16. marca v Berlinu in Kolnu: Nemčija : Švica. Cup Zahodne Evrope v hokeju na ledu Predsednik organizacijskega komiteja za cup Zahodne Nemčije v hokeju na ledu. Nizozemec Bierenbroodspot je izjavil, da bedo v letošnjem tekmovanju nastopali dve nemški moštvi Dtisseldorf in Krefeld, dve nizozemski Ijsvogel iz Amsterdama in HHYC iz Haaga, francosko moštvo Franca is Volants iz Pariza ter tri belgijska moštva HC Liegeois, Entente Saint Sauveur iz Bruslja : Brabo iz Anversa. Pred svetovnim prvenstvom v dviganju uteži Na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži, ki bo. kakor je že znano, od 26. do 28. t. m. v Milanu, bo ekipo ZDA sestavljalo naslednjih 7 +ob~r"'v‘,a1 po s a m ezn ih kategorijah: tekni a), Joššoka (peresna), Pittman (lahka), Pete -George (srednja). Stanezyk (pol težka). Scheemans-ky (lažja težka), Davis (težka) Egipčani so tudi že ob- Avstrijska teniška zveza je zaradi nešportnih prekrškov na letošnjem prvenstvu Dunaja kaznovala s-voja igralca Huber j a in Retiia s prepovedjo nastopa v inozemstvu, in sicer Redla do 1. aprila, Huberja pa do 1. junija 1952. V Tbilisiju je Ozerov v finalnem srečanju za naslov prvaka ZSSR v tenisu 8:4, 6:1, 2:6, 6:3. Teniško srečanje med internacionalnimi klubi Francije in Anglije se je konča’0 7:5 za angleški ILTC. V zadnjih igrah parov sta Rinkel in Roberts (A) premagala Ch-atrieria in Bortheta (F) 4:5,, 6:2, 6:1, Mottram in Paish (A) pa Destremauja in Dubuca 6:1, 8:6. V ponovnih igrah za naslov teniške prvakinje Italije ,ie zmagala Ničla Migi iori., ki je v prvem srečanju premagala Bellanijevo 1:6, 6:0, 6:3, nato pa tudi Bologno 6:4, 6:3 Pred telovadnim srečanjem Švica : Zahodna Nemčija Švicarska telovadna zveza je objavila naslednjo sestavo svoje ekipe, ki bo 14. novembra nastopila v Frankfurtu ob švedske ekipe letos ne bodo odšle nobeno gostovanje v inozemstvo. _ __ _________ ukrep so sprejeli, ker želijo najboljšim j Meni proti reprezentanci Zah. Nemčije: igralcem, ki so člani prav teh moštev, j stalder. Guenthardt. Gebendinger, Tba.1-preprečiti preveč naporne turneje v mo- m,ann, ruester, Thomi, Kipfer in Lucy. zemstvu zaradi priprave za olimpijske; svetovni prvak Waiter Lehman, ki je igre. Vendar bo švedska reprezentanca težje poškodovan. ne bo mogel nasto-novembra le gostovala v inozemstvu, in pati «e <*Va do tri mesece, sicer 23 in 25. v Baslu in Zurichu proti; reprezentanci Švice. \ tekmovalcev Dl Pietro (po- javili sestavo svojega moštva, ki ga bodo poslali v Milano. !n sicer: Kamal Mah-gouib (petelinja). Kaliga Gouda (peresna). Chams (lahka). El Touny (srednja), Awa-d Khalii (poltefka). Ibrahim Šale h (laži a težka). Hoha-med Geiša (težka). ZSSR je tudi prijavila svojo ekipo; vendar še ni nič znanega, s katerimi zastopniki bo nastopila na prvenstvu. Tako bodo poleg teh in prvega nastopa Jugoslavije, ki jo bosta zastopala Anici rila MaleČ (petelinja) in Ladislav Sara (lahka), v Milanu nastopili še zastopniki Francije, Italije, Irana. Anglije. Nizozemske, švedske, Finske in Danske. Seiberi zmagovalec v hoji na progi Pariz—Strasbourg Nad 29 tekmovalcev je minuli teden sodelovalo v eni najtežjih tekem v hoji na 506 km dolgi progi Pariz—Strasbourg Tekmovalci, med katerimi je bil najsta-reiši 52 letni Dujardin Charles, naj-miajši pa 26 letni Car on Henri, so pešačili neprenehoma polne tri dni, boreč se z vročino, dežjem in spancem. Velik favorit tekmovanja onbe-rt Roger je od-stocil 89 km pred ciljem. Zmagal je 40-iF-tni Albert Seibert v 69:29:51.0, kar daje skoraj fantastično povprečje približno 7.5 km na uro. Drugi je bil Joseph Žarni :z Martinigua, ki je prispel na cilj nekaj nad uro za zmagovalcem. Drobne iz atletike Na tekmovanju v Cileju so bili doseženi naslednji boljši rezultati — 190m: Salinas 10.6. 490 m ovire: Martin 54.3 (nov rekord). 290 in 400 m: Ehlers 21.7 in 48.6, kopje: Stendzenieks 65.86 m. Nov češkoslovaški rekord v peteroboju za ženske je dosegla M odra c bova s 3934 točkami v posameznih disciplinah pa 1e dosegla na 200 m 27:0. 89 m ovire 12.8. daljina 5.12, višina 1.58 m in krogla 9-63 m. Nov Češkoslovaški rekord 56-96 m v metu -kladiva je dosegel Dadak, ki je tako izboljšal svoj prejšnji rekord za 17 om. Tudi drugi Ceh Kalina je dosegel v metu krogle dolžino nad 16 m z metom 16.99 m. Nov danski rekord v skoku s palico 4.16 m je dosegel v Kodanju Rudi S Jer-nild, v troskoku pa se je odlikoval Preberi Larsen s 14.60 m. Finec Erkki Puolakka je v Turku zrma.gal v maratonskem teku z 2;39:d«.9 pred TJnpala inenom 2;33:S8-0 in Hietane-nom 2:33:41.6. V Bo-logni so italijanske atletinje do-segle dva nova najhollša-rem-^ta sezone in nov rekord. Štafeta Cestiscnca Bologna na 4X200 m dosegla nov^rekord 1:47,7 (pred 1:48.5), Fictota-krogio 13.10 m. Herzig pa ,:e ovire dosegla 11.9. Ostali bili — 11)0 m: Martelll 12-6, 200 m. Ce-sarini 26.5. višina: palmeslno Gabrič 39.61 m. V Rimu so se srečali najboljšl itali-;tenskl maratonci. Zmagal je Catison- z 2:45:25.0 pred Bertijem 2:46:49.0 in De-wacheterjem 2:43:56.0. Poljska je premagala X,Zh°molkih 6Iin Mio v atletskem srečanju ntoSk1” to ženskih reprezentanc 162:147 točk. Prvenstvo Poljske v maratonu je v Varšavi osvojil Osinskl z 2;43.os.u. Na atletskem tekmovanju v Romuniji Posebna evropska komisija mednarodne atletske zveze IAAF se bo sestala 3. novembra v Stockholmu, da sestavi mednarodni atletski koledar za prihodnje leto. Zaradi olimpijskih iger pa bo precej omejitev v mednarodnih srečanjih. Ponovni nastop Charlesa V Pittsburgu je bivši svetovni boksarski prvak težke kategorije Ezzard Charles po veliki premoči premagal Re-xa Layna v 11. rundi s tehničnim k. o. Francoski boksar Kid Marcel je v Bruslju premagal bivšega prvaka Evrope v srednji kategoriji Cyrila Della-noita v 10 kolih po točkah. šPsIita udeSešita m& 111. &dp®šem teniškem v M&vik&vu e, ki je bolna. Na 56 elanov, 14 članic, Maribor, 14. okt. Na 12 lepo urejenih igriščih TK Branik je bilo od četrtka do danes III. odprto teniško prvenstvo Maribora, katerega so se udeležili najboljši igralci iz vse države, razen Mitiča in Petroviča, ki sta bila službeno zadržana ter Laszlov turnirju je igralo 40 mladincev in 14 mladink, skupno rej 124 tekmovalcev, v igrah dvojic pa je nastopilo 20 parov članov, 16 mladincev in 16 mešanih dvojic. Sodelovali so vsi državni in republiški prvaki, zelo močna pa je bila tudi konkurenca mladincev, članic in mladink. Igre so bile povsod borbene in napete, saj je bi! to zadnji letošnji turnir zveznega značaja ter se bo bodo na njem doseženi uspehi upoštevali pri sestavi državne in republiške lestvice, Vsi tekmovalci so bili navdušeni nad lepoto in kakovostjo igrišč. Tudi zanimanje Mariborčanov je bilo veliko, kar je dokaz, da ima teniški šport v Mariboru že svoje stalno občinstvo. Največje zanimanje je vladalo za igre članov, kjer pa ni bilo veliko presenečenj. Zelo se je odlikoval mladi Zagrebčan Jagec, ki je z zrelo in lepo igro premagal klubskega tovariša Horvata 7:5, 6:4, nato pa še prvaka Maribora Albanežeia 6:4, 4:6, 6:2, predtem pa je v I. kolu izločil tudi dobrega Ljubljančana Urbanca 6:4, 6:3. Tako se je mora! državni prvak Branovič v četrtfinalu prav pošteno potruditi, da je premagal jageca 6:4, 6:2, 7:5. Lepo igro je podal tudi slovenski prvak Razbor-šek, ki pa je navzlic močnemu odporu !e moral priznati v osmini finala rahlo premoč Beograjčana Piečeviča in je izgubil s 7:9, 7:9. Drugi zastopnik Maribora, Slana, je zmagal nad Zagrebčanom Posebno poročilo za »Polet« z »Mediteranskih iger« od Marka Račiča Kako je bilo v Aleksandriji Hranilovičem v treh nizih, vendar je nato gladko izgubil proti Paladi z 0:6, 2:6. Najlepša igra turnirja je bila v polfinalu med Branovičem in Milojkovi-čem. Oba sta bila odlično razpoložena. Ostri plasirani udarci so se vrstili s tehničnimi rezanimi in'kratkimi žogami ter s silnimi smasbi s temeljne črte in na mreži, tako da sta zadivila številno občinstvo. V dolgi borbi je končno zmagal sigurnejši Branovič 6:1, 6:3, 4:6, 8:6. Istočasno se je na drugem igrišču odvijal drugi polfinale med Palado in Laszlom. Palada je zopet pokazal veliko formo in je s premišljeno igro precej gladko nadvladal sicer močnega nasprotnika 6:1, 6:2, 6:1. Vendar je bil v finalu, očitno nerazpoložen in je gladko izgubil proti Branoviču 0:6, 3:6, 2:6. je vrgla na 80 m rezultati so 'disk: 1e na 1000 m zmagal Behlad (Vz. ,ob gafa61 Žs°ln Romunijo m, prt ženskah pa je Romaskova (ZSSR) vrgla dlslk 48.63 m, v višino zmagala 1.62 m. Estonec Hans Moks, ki je letos vrgel korie 71.82-m, je v zadnjem času nv« na Švedskem, sedaj pa je dobil vizo za N.) z Pisariva36 (ZSSR^z Kanado, kamor bo odpotoval s ladjo v začetku novembra. V Kanatu bo še nadalje nastopal. Ko je avlon pristal na zemunskem letališču, je deja.1 metalec kladiva Galin: »Prijatelji, to so bile sanje. F.gipt, piramide in doživetja kot bi čital Pierre Lot.ty-ja«. To je dežela romantike, kajti slišali smo Babilon jezikov, videli narode vseh veroizpovedi in najrazličnejše običaje. Tu se prepleta razkošno bogastvo palač majhnimi siromašnimi kočami. Pa pustimo ta spomin in poglejmo v dnevnik. Z LETALOM NA JUG 4. oktobra ob 7. uri smo prišli na zemunsko letališče, kjer nas je čakalo letalo. Ko smo zvedeli, da bosta pilota slovita Majcen in Nikoljevič, ki sta pred nedavnim rešila letalo pri Munche-nu. smo takoj lažje dihali in bolj junaško stopili v avion, ki je imel pred seboj 2200 km dolgo pot. Po dveh urah je pristal v Atenah, kasneje pa v razvpitem Tobruku, kjer sta se tepla leta 1942 nemški general Rommel in Montgomery. Iz Tobruka smo- odleteli proti Aleksandriji, kamor smo prispeli ob 16.20 uri. Udoben avtobus nam je bil ves čas na razpolago, zato smo se odpeljali takoj v hotel Rialto, ki leži pri morju ob krasni plaži. Aleksandrija ima milijon prebiva1 cev in se razteza trideset kilometrov ob obali. Na cesti opazite najnovejše avtomobile, napis v francoščini in arabščini, reklame za Coca Colo, turbane, fese, dateljne, osle in še marsikaj pisanega. Egipčani so .preuredili krasen stadion Fuada, kjer so tudi naprave za vse vrste športa, divno igrišče za košarico, ki ga smatrajo za enega naj lepših na svetu, bazen za plavanje, po-sebno slovesno. ZA POZDRAV SAMUM Prva dan tekmovanja je potekel kaj nepričakovano. Sonce je bilo tako vroče. da se nam je zdelo modro. Ob 12. uri pa je nenadoma puščavski veter sa mum prinesel oblake peska nad igrišče in jih besno vrtinčil. Seveda je to slino oviralo tekmovalce, ki niso bili navajeni na takšno »organizacijo«. Na igrišču je bilo vse pisano. Okoli sodniškega fotografov, maserjev in strokovnjakov, footgrafov, maserjev in strokovnjakov, ki so dajali zadnja navodila atletom. Tekmovanje se je začelo s polurno za-mudo in je bil ta dan za nas še kar uspešen. Sabolovič in Račič sta se dobro držala v teku na 400 m, Ottenheimer pa je zmagal v svojem predteku na 800 m. Mihalič je tekel na 10.000 m takole: nekaj časa je sledil Mimounu, vendar mu je ta z:ahka ušel, tako da je bil drugi, kljub puščavskemu vetru in vročini. FILOZOF SARCEVIC MEČE TEŽJO KROGLO Zupančič se je prebil v finale v teku na 400 m z ovirami, Pecelj pa je bil v finalu četrti, ker ga je med tekom sunil Egipčan, favorit tekmovanja, kateremu se je pretrgala med tekom mišica. Zakrilil je in omahnil ter pri tem zadel Pecelja, ki je izgubil ritem teka. Tako je bil Pecelj šele četrti; če pa hočemo biti natančni, moramo povedati, da je šel že v Aleksandrijo s poškodovano nogo. Sarčevič ni našel primerne krogle. Na razpolago je bila krogla normalne težine, a ta mu je bila premajhna. Ker je vajen metati veliko kroglo, so mu prinesli še eno, ki p-a je bila res velika, pa tudi težja kakšnih 300 gramov. Sarčevič je filozof in je raje metal težjo kroglo ter bil četrti s slabim metom 14.39 m. Pozneje se je jezil, a moral bi se sam nase. BRILJANTNA ZMAGA BRNADA Brnad se je v daljino zapičil na 7.28 m in bil sigurno prvi. Skočii je samo trikrat. Domači tisk je pikro poročal, češ, končno smo zaslišali tudi jugoslovansko himno. Francoz Degas je za las premagal Italijana Siddija v teku na 400 m, pa tudi naš Sabolovič se je držal odlično. Cas, ki so mu ga izmerili, ni realen. Bil je samo dva metra za Siddijem. V teku na 200 m Pecelj ni nastopil. OTTENHEIMER IZGUBIL SAMOZAVEST IN BORBENOST Turk Akerbei je zopet potisnil našega Zupaniča za seboj v teku na daljši progi z ovirami. Francoz El Mabrouk je bil superioren zmagovalec v teku na 800 m, kjer se je kar igral s svojimi konkurenti. Zadnjih 50 m je potegnil v ra-zantnem finišu in zmagal v času 1:50.9. To je bil atlet, ki so ga najbolj občudovali na mediteranskih igrah. Ottenheimer je vodil prvih 400 m v času 55.6, a kasneje je močno popustil. Izgleda, da so ga zapustile ne samo moči, temveč tudi borbenost. Po teku je izjavil, da je tako utrujen, da sploh ne bo mogel drugi dan nastopiti na 1500 m, kar so vzeli voditelji naše ekipe na znanje. Mihalič je sledil Mimounu v teku na 5000 m samo do 2500 m, kasneje se je razvila med našimi tremi tekmovalci borba za drugo mesto. NASA ŠTAFETA PRESTOPILA ZA 6 m, TODA NIHČE NI VIDEL Štafeta 4 X 100 m je bila polna zanimivosti. Za našo štafeto je prvi tekel Račič, ki je ptedal štafetno palico Sabo-lovlču daleč izven dovoljenega prostora. prestopila sta dvajsetmetrski prostor kar za pet do šest metrov, toda nihče tega ni videl, vse je bilo v redu! Naš četrti mož, Pecelj, je zagrizeno lovil Italijana Siddija. V trenotku, ko ga je ujel. mu je počni a mišica, tako da je revež po eni nogi priskakljal na cilj; kljub temu pa je bila naša štafeta tretja pred Egipčani. DIMITRIJEVIC ZAČET, PRI ISO IN KONČAL PRI 180 Tisti dan. ko je bil skok v višino, so bile na sporedu tudi razglasitve rezultatov v rokoborbi, dviganju uteži, ko- nakar je Gubijan dejal: »Žerjal je dober, to je vse.« Drugi dan pa smo se vrnili. Ptiči so se selili na jug, mi pa smo potovali v nasprotni smeri proti domu. TEHNIČNI REZULTATI! 890 m: 1. El Mabrouk (F) 1:50.9, 2. Clal-re (F) 1:54.2, 5. Ottenheimer (J) 1:55.9, 5000 m: 1. Mirnoun (F) 14:38.8, 2. Ceraj (J) 15:05.2, 3. Pavlovič (J) 15:05.6, 4. Mihalič (J) 15:07.9; 400 m ovire: 1. Filiput SUKA UCI! Ena slika več pove kot sto besed Pod tem naslovom bomo odslej prinašali od časa do časa fotografije o športni tehniki najboljših športnikov sveta. Za študij tehnike je najboljši film, pa tudi slika včasih mnogo pove. Da sprijaznimo čitatelje še z nekaterimi izrazi, lahko povemo, da pod športno tehniko razumemo biomehanično pravilno povezano gibanje ob določenem ritmu. Stil je osebni ton gibanja in je odraz konstitucije in temperamenta tekmovalca. Pod koordinacijo' razumemo skladno igro živcev, mišic in voije. To je takozvana ameriška tehnika štafetne predaje. Tekmovalec, ki sprejema palico, ne stegne desne roke nazaj, ko mu atlet, ki prinaša palico, zakliče »hop«, temveč jo skrči in prste nasloni na desni bok. Palico položi tekmovalec, ki jo prinaša, na dlan desne roke. Kasneje jo tekmovalec, ki jo sprejme, prenese v levico. Dobra stran te metode predaje je velika sigurnost, slaba stran pa v tem, da se morata tekmovalca močno približati. S to metodo je bil postavljen svetovni rekord (39.8). Ta način menjave zahteva malo treninga in se uporablja tam, kjer tekmovalci ne trenirajo skupno. Zato je ta način izredno prikladen za masovni pouk atletike v šolah, društvih in atletskih klubih. Naša slika kaže dva odlična ameriška sprinterja. Ewella in Byrda. J. S. žarki itd., vse to kar med atletskim tekmovanjem. Himne so igrale skoraj brez odmora, atleti pa so hočeš nočeš morali stati mimo. Cim so stresli noge, da se odkrčijo, ie zopet zadonela himna, za-satva je šla gor in atleti so se zakrčili v položaju .mirno«. Naš Dimitrijevič je zaradi tega Izgubil živce, skočil je 180 prvem poskusu, 185 pa Je podiral Zmagovalec Francoz Damitio je bil čudovit. Skočil je 2 m, njega himne verjetno niso motile, ker je skakal kasneje, ko so bile že končane. Thiam Papa-galo, njegAv rojak, je bil le malo slabši 8EGEDIN SKOČI NA BETON V teku na 3000 m čez zapreke so sodniki pomotoma kar dvakrat pokazal: tekmovalcem, da morajo preteči še dva kroga do cilja in tudi pozvoniti pr: predzadnjem krogu so pozabili. Tako sta tekla šegedin in še en Turek še cel krog preveč. Šegedin le pri preskoku čez vodno oviro nerodno pristal v koritu, ki je bilo betonsko in si je zato poškodoval gleženj. Turki so bili jezni, ker je Dan-gubič premagal njihovega moža v metu kopja, vendar je rezultat Dangubiča izvrsten. NAS DIPLOMAT GRE V ADIS ABEBO Po končanem tekmovanju so nas zvabile k sebi piramide in sfinge. Ogledali smo sl grobnice Ramzesov, vodniki so nam pokazali tudi skarabeuse. Sli smo na zakusko na naše poslaništvo, kjer smo srečali dr. Vilfana, ki je bil ravno namenjen k abesinskemu cesarju Halle Selasiju v Adis Abebo. Povedal je Gu-bijanu in Gallnu za Žerjalov rezultat, (I) 53-8, 2 Akerbaj (T) 55.1, 3. Zupančič (J) 55 4; IX 109 m: 1, Italija 42.4, 2. Grči- ja 43 5. 3. Jugoslavija 43.9; disk: 1. Toši (I) 48.49, 2. SyUas (G) 46.07; palica: 1. Sil-lon (F' 4 m, 2. Evstahiadis (G) 4 m. 3. Batafar (G) 3.90 m; 1509 m: 1. El Mabrouk (F) 3:55.8, 2. Kahit (T) 3:56.8. 3. Ceraj (J) 4:01.5; 200 m: 1. Slddi (I) 22.0, 2 Degats (F) 22.1. 3. Montanari (I) 22 1; daljina: 1 Brnad (J) 7.28 m, 2. Kip-guros (G) e 96, 3. Alcgum 6.85; krogla: 1. Jataganos (G) 15.03. 2. Profetti (I) 15 02, 3. Turan (T) 14.61, 4. Sarčevič (J) 14.39: 400 m: 1 Degats (F) 47.8. 2. Slddi (I) 47.9, 3. Sabolovič (J) 48.8, 6. Račič (Jč 50,1; 10(1 m: 1 Petrakis (G) 10 9. 2. Frizoni (I) 11 2. 3 Montanari (I) lt.2, 4. Pecelj (J) 13: 3300 m zapreke: 1 Djuraškovič (J) 9:36.6, 2. Šegedin (J) 9:39.2, 3. Očan (T) 9'44.4: kopje: t Dangublč (J) 65 82. 2 Siraman (T) 63.62. 3 Kalimatis (G) 59.57: 4 X 409 m: 1. Francija 3:19.5, 2 Jugoslavija 5:23 9. 3. Turčiln 3:25.2: višina: i Damitio (F) 2 m 2 Thiam Papagalo (F) 1 90, 3 Dimitrijevič (J) 180: maraton: 1. Aitar (Tl 3:07:25. 2. Ragazos (G) 3:21:31. 3 Arah (E) 3:24:25. Atleti Zagreba premagali Trento z rezultatom 85:82 Atletski dvoboj med italijanskim klubom Trento in domačim Zagrebom je dal nekaj dobrih rezultatov: 100 m ovire: Grgin (Z) 16.3, 100 ni: Jakob (T) 11.2, 800 m: Tagliapetra (T) 1:57.7, višina: Zerkov (Z) 180, 5000 m: Godler (Z) 15:27.44, krogla: Galin 14,08 m, kopje: Belec 64,47 m. Mlada Mariborčanka Lovrečeva je po ostri borbi podlegla svoji klubski tovarišici Winterhalterjevi Pri članicah je bila državna prvakinja Crnadkova brez konkurence. S sigurno igro je v polfinalu premagal Beograjčanko Leovičevo 6:2, 6:2, 'ki je poprej izločila Mariborčanko Čopovo s 6:3, 6:4. Domačinki Zamanjeva in Vogiarjeva sta prikazali dobro igro, v kateri je prva z večjo vztrajnostjo zmagala 6:4, 6:4, nakar je navzlic veliki požrtvovalnosti klonila pred Zagrebčanko Bačkorjevo s 4:6, 3:6. Z zmago nad Bačkorjevo v finalu 6:3, 6:1 je Crnadkova po trikratni zapovrstni zmag: osvojila pokal v trajno last. Med mladinci so se uveljavili ^Za-grebčani Jagec, Tomlianovič ;n Tužilo-vič ki so se kvalificirali v polfinale; tu se jim je pridružil še prvak Beograda in Srbije Nešič. Slovenski zastopniki niso imeli sreče. Berganta ml. je po ostri in izenačeni borb: izločil Tomlja-novic z 9:7, 6:3, Horvata pa Neš;c s 6:2, 6:3. Z zmago 6:3, 3:6, 6:1 nad Nešicem po zelo lepi igri v finalu je Jagec prvič osvojil stalni prehodni pokal za memorial Fredija Korenčana. Mariborski mladinki Winterha!terjeva in Lovrenčeva sta ponovno dokazali svoj primat v državi. Dočim Winterhal-terjeva v Župančičevi in Vogiarjevi ni našla doraslih nasprotnic, je Lovrečeva v polfinalu imela težko delo z državno prvakinjo Milojkovičevo iz Be-grada, ki jo je premagala s solidno in predvsem pametno igro 8:6, 6:2 ter se tako plasirala v finale proti svoji večni konkurentki, klubski tovarišici Wmter-halterjevi, ki jo je premagala v finalu po eni najlupših iger turnirja s 6:1, 3:6, 8:6. Zelo dober tenis je nudilo tudi tekmovanje moških parov. Državni reprezen-tante Branivič-Paiada in Milojkovic-Laszlo, so imeli na poti v finale precej dela. Ljubljančana Čebular in Suhar sta nudila večji odpor Milojkoviču in Laszlu kot kaže rezultat 3:6, 2:6, vendar jima manjka turnirska rutina. Razboršek je igral z Beograjčanom Ple-čevičem in sta zaradi neuigranosti izgubila proti paru Brixi-Leger,ste:n _ 1:6, 3:6. Prvenstvo sta osvojila Branovič in Palada z zmago v finalu nad Milojko-vičem in Laszlom 6:2, 4:6, 6:4, 6:1. Igre mladinskih parov so dale zagrizene borbe za vsako točko, l ako sta Mariborčana Bergant ml. in Horvat komaj premagala klubska tovariša Lovreca in Rajherja z 2:6, 6:3, 6:4. Prvaka pa sta postala Jagec in Tužilov:c, ki sta premagala par Tomljanovi č-Miju-škovič 6:2, 6:3. V tekmovanju mfšanih parov so bile precej izjetiačene borbe. Par Crnadkova-Brixi se je plasiral v finale po zmagi nad Lovrečevo in Golecom s 6j0, 6:1 ter Armaninijevo in Dudukovičem iz Zagreba s 6:1, 6:2. dočim se jima je par Zamanjeva-Sedmak predal brez borbe. Druga polfinalista sta bila para Voglar-jeva-Laszlo in Bačkorjeva-Legenstein. V finalu pa sta Crnadkova in Brixi premagala Bačkorjevo in Legenstema 6:4, 6:4i Bergant Evgen m mladinskem atletskem emnsivu s® se pojavila nova imena Danes dopoldne so se na Igrišču Železničarja zbrali vsi mladi atleti Slovenije. Vreme je bilo lepo, udeležba zelo velika, nekateri rezultati pa so kljub pozni jeseni naravnost -odlični. Tekmovanje je pokazalo, da ima Slovenija precej novih moči. Ljubljanski in mariborski Železničar sta pokazala, da intenzivno gojita mladinsko atletiko. Tudi ljubljanski Trigav je poslal nekaj mladih atletov prvič na start. Organizacija tekmovanja je bila dobra, tekmovanje je bilo končano okrog 13. ure. Tehnični rezultati: mladinci — 110 m ovire: 1. Lorger (KI) 15.8, 2. Čeme (O) 16.3, 3. Urbajs (KI) 17.3; mladinci C: 1. Puc (Z. Lj) 18.2, 2. Jesenovec (Tr) 20.5; 1000 m: 1. Belšak (O) 2:44.0, 2. Gajšek (KI) 2:50."4, 3. Seliškar (O) 2:51.2; krogla D: 1. Vovk (2. Lj) 11.31, 2. Mozer (KI) 10.51, 3. Kolbe (Lit) 10.45; C: 1. Benko (Tr) 14.32, 2. Vovk (2. Lj) 13.92, 3. Uršič (O) 12.94; kopje D: 1. Kopitar (KI) 51.51, 2. Mozer (KI) 48.76, 3. Grabar (2. Mrb) 40.23; C: 1. Marinček (2. Lj.) 44.19, 2. Kostanjšek (O) 43.89, 3. Selan (Hr) 41.75; višina D: 1. Štrukelj (O) 175, 2. Kolbe (Lit) 170, 3. Urbajs (KI) 165; C: 1. Debevc (O) 160, 2. Sotlar (KI) 160, 3. Podgoršek (KI) 155; daljina D: 1. Požun (2. Mrb) 6.42 (nov rekord), 2. Štiglic (KI) 5.81, 3. Gotvald (Dom) 5.59; C: 1. Borštnar (2. Lj) 5.82, 2. Puc (2. Lj) 5.56, 3. Franko (2. Lj) 5.18; palica D: 1. Vehovar (KI) 3.20, 2. Ažman (Z. Lj) 3,10, 3. Vozelj (Lit) 3.10; C: 1. Franko (2. Lj) 2.75, 15G0 m D: 1. Kramar (O) 4:19.6, 2. Okršlar (2. Lj) 4:21.0, 3. Strniša (O) 4:21.8; 406) m D: 1. Požun (2. Mrb) 53.8, 2. Podreberšek (Lit) 55.0; 300 m C: 1. Belšak (O) 38.2, 2. Borštnar (2. Lj) 38.6, 3. Puc (2. Lj) 39.4; 100 m D: 1. Lorger (KI) 11.4, 2. Čeme (O) 12.0, 3. Komuci (Tr) 12.1; C: 1. Soba (2. Lj) 12.0, 2. Bednaržik (2. Lj) 12.1; disk D: 1. Markež (2. Mrb) 34.44; C: 1. Vovk (2. Lj) 39.01, 2. Penko (Tr) 37.79, 3. Svetlin (Dom) 34.74; 3000 m D; 1. Čepin (KI) 9:29.6, 2. Svetina (O) 9:36.2, 3. Tončič (O) 10:04.4; kladivo D: 1. Markež (2. Mrb) 43.28, 2. Vuga (Tr). 34.44; 4x100 m D: 1. Kla-divar 46.1, 2. Odred 47.5; C; 1. 2e-lezničar Lj. 46.6, 2. Odred 49.0. Mladinke — višina: 1. Burič (O) 130, 2. Plemelj (O) 130; 80 m ovire: 1. Malič (O) 14.1, 3. Božič (2. Mrb) 15.7; disk: 1. Kotiušek (O) 33.22, 2. Kač (KI) 23.04: daljina: 1. Nazar (2. Mrb) 4.77, 2. Plemelj (O) 4.70; kopje: 1. Kotiušek (O) 31.64; 100 m: 1. Knez (2. Mrb) 13.6, 2. Lazar (2. Mrb) 13.7, 3. Plemelj (O) 14.2; 69 m: 1. Knez (2. Mrb) 8.4, 2. Plemelj (O) 8.5. 3. Staneičič (Tr) 8.8: 600 m; 1. Trkulja (O) 1:51.2, 2. Kordež (O) 1:54.0; krogla: 1. Kotiušek (O) 14.59 (nov rekord); 4x109 m: 1. 2elezničar Mrb 55.4, 2. Odred 56.2. ZagrebiBeograd 4:0 (2:0) Stadion v Maksimiru, gledalcev 50.000. Strelci: Zebec v 22., Senčar v 28 Firm v 57. in Wolfl v 85. minuti za "agreb. Sodnik: Marek iz Zagreba. Zagreb: Kralj, Dubravčič, Medved Kobe, Horvat, Cizarič, Strnad, Seu-•ar, "VVolfl, Firm, Zebec. Beograd: Šoštarič, Stankovič, Golič, Čajkovski I, Jovanovič, Djajič. Ognjanov, Paifi (Mitič), Tomaševič. iobek, Ilerceg. V enajstem povojnem srečanju mestnih nogometnih reprezentanc čagreba in Beogfada, se je zgodilo največje presenečenje, ki ga je pričakoval malokdo od številnih gle-lacev. Zlasti pa ni nihče pričakoval tako visoke zmage domačega moštva, posebno, ker je ekipa Zagreba lastopila brez reprezentantov Stil) 'iča, Čajkovskega II in Dvorniča poškodovani pa so bili Pukšec, Ože-rovič in Cimermančič. Takoj v začetku igre se je videlo, da so domači prevzeli iniciativo in da bi bil vsak pesimizem odveč. Domači so se izkazali zlasti napadu in pa v udarcih odnosno strelih na gol. Moštvo Zagrebčanov ie s hitro igro dolgih pasov osvajalo teren, medtem ko so gostje posebno v kazenskem prostoru igro razvlačevali v širino, preveč kombinirali in premalo realizirali svoje napade. Prvi gol je dal Zebec v prvega polčasa, rezultat 22. min. pa je še jiovišal Senčar,v 28. min., ko je streljano enajstmetrovko izpremenil v gol. Enajstmetrovko je dosodil sodnik zaradi prekrška .nad Zebcem, ravno v trenutku, ko se je pripravljal na končni udarec. Končni rezultat tekme pa je bil postavljen n roti koncu igre, čeprav je skoraj ves drugi polčas igre pripadal moštvu Zagreba. Tretji gol je bil ^e' !o lep. Firm je sprejel žogo z J6' vega krila, se osvobodil Čajkovskega, prišel sam pred vratarja Beograjčana Šoštariča ter prisebno poslal žogo v mrežo. Zadnji gol je dal Wolfl, ki je streljal v sam kot. Obe moštvi nista imeli slabih nest. Najboljši je bil Firm, poflva-iili pa bi še Cizariča, Horvata in hitrega Zebeca. Čajkovski, ki je P1 v prejšnjih nastopih zelo dober, danes precej popustil, saj se je PJf' več izgubljal v akcijah, ki od nj1 napad ni imel nobene koristi. Prijateljska nogometna tekma Vojvodina : BSK 2:4 fl:4) Tekma za pokal FLRJ Maribor, 14. okt. Carja je danes Mura Na stadionu 2ele*n' Murske Sobo__ 6-aijd je uanes žvaur« iz nr6" v tekmi za nogometni pokal (1:9)- magala domačega Železničarja iLe- Edini gol so gostje dosegli iz ena)s u-trovke, vendar so bili boljši to 60 ženo zmagali. Strat Tisk Tiskarne sSlovesiskega poročevalca« v LjubVani - - Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo ln uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica, poštni predal 377 — Telefon 33-85 in tih nedeljah popoldne pa 55-22 dp 55-26 g Čekovni račun uprave št, 602-90331-0 = Celoletna narflčnins 380 din, polletij8 190 din, četrtletna 95 din 50-09,