St. 46, -# , V Gorici, v soboto dne 10. junija 1905. Letnik VII. ! Izhaja vs;i torek insoliutoob 11. ui i predpoldiM' za niKsto tnr oL 'A. uri pof. za dežflo. Ako pad»* na ta diicva praznik izide dan pr^j ob ti. zv«čf>r. Stane i po pošli prejeman ali v Gorici na dorr» poäiljan cfJoJetiio 8 '<,po!lptno 4 Kin ÖHtrtietno 2 K. Frodajas»* v üorici v to- bakarna/» Schwarz v Solskili ulicah, J H I I »> r s i l i v JMunakih iilicah in Lf- b a iL na Verdijfvcm tekališču po 8 vin. &0RICA (Zjutranje Izdanje.) Uredništvo in uprayniätvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise jp nasloviti na uredniätvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo »Gorier«. Oglasi se radunijo po petit- vrstah in sicer aku ae tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3 krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- iiijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MaruŠič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Dobre posledice slabih vspehov. Ako se tudi ne da tajili, da ja poraz make mornarice v korejskem morju na pravil straSno mučen vtia na vho pnja- lclje velike slovansko države, vendar niiuJimo, da je popolnoma opravičena naSa nadu, da se ladi sovražnikom vt-like Rusije no izpolni vroča želja in da no dočakajo voselja, ko bo Rusija nklonila tilnik pred Japonsko ter jo pro- aila za mir, katerega pogoje bi ji ta na- rekovala in ki bi značili za Rusijo mo- ralno in materijalno propasl. Akojebila Iddi unic!a vojsko, katere ne bode tako bitro kotioc, in bila je tudi prepričana, da mora biti v ti vojski iz začetka pri- pravljena na vse mogoče neprilike in nevspehe kolikor na morjn tolikor tudi na kopnem Rusija vedola je tu li in to, da ne bodo sovražniki njenega notra- njega preporoda in njenega razvoja na zunaj ničesar opustili, ampak da bodo vpolrebili proti nji vsakovrstna sredstva, ker jini je bilo znano, da ni bila 5e pri- pravljena na vojako, na katero se je pre- počasi pripravljala, dočim so njeni sov- ražniki delali na to, da je priälo do voj- ske prej ko prej. Ali Rusija ni nikilar o tbin dvomila in ne dvomi o tem ni da- neR, da mora priti do tega, da bode po nji Japon.ska premagana in da bodo uni- čene vne Kovražne naknno njenih zakle- tib sovražnikov. Vstrajnost in vötrpljivost !;ta dve lastnoHti, a kalerima j« Rusija premagala vse njeno «ovražniko, ko so ei bili že v svesti, da bodoslavili zmago nad üjo, Znana ruska nabožna peaem, kojo poje vsak ruski vojak, korakajoč na bojno polje: „S narni Bog raznmjejte ja- zici, i pokarjajte h ja, jako s riami Bog", navduäujft äe dan es ronko vojskovod- stvo in ruske vojake. In istotako, kakor je znala Rusija preboleli izgubo svo- jega Mnkarova in drugih njonih za- upnikov, ki so padli na morju in na kopnem, znala si bode ona pomagali tudi zdaj, ko ho njone vojno ladije unidono in vjeti adinirali, ki so jim zapovedo- vali. Mi nismo bili ni za trenutek tega mnonja, da bi se hotel ruski car udati sironskim glasovom, ki so mu svetovali, naj napro.si japonskega ceaarja Mikada za mir, kar bi značilo, da je tudi on prepričan. da je za Rasijo že vse izgub- Ijeno. Pa tudi vroče želje ruskih sov- ražnikov, da nastane vsled poraza ruske mornarico v Rusiji revolueija, se niso iz- i polnile. Mesto tega pa ne prikazujejo na ruskem obzorju prvi žarki, ki oznanju- jejo njeni notranji prepnrod. Te žarke pa je rodilo prepričanje, da vsem ruskim dosedanjirn vojnim nevspehom ni iskati vzroka v premoči Japonske, ampak v pokvarjenosti mogočne ruske bi- rokraeije, katera se ni nahajala pod ustavno kontrolo. Dosedanji nevspehi ru- skopa orožja na Skrajnem Vztoku so od- krili vsepolno rakran na raznih delih dr- žavnega organizma, katere je provzročil despotizem brez ustavne kontrole. Mnogi, katerim so bili ruski notranji odnošaji popolnoma znani, so že pred časom tr- dili, da ravno ta vojska če spraviti na dan mnogo gnjilega, kar so je do sedaj prikrivalo in zakrivalo ter da bodo se- danje bridke izku^nje, katere je doüvela Rusija v ti vojski, znaleimeti zanjo dobre poslediee. Vaa znam«*nja kažejo, da so prišli v Rusiji ludi na merodajnem mestu do prepričanja, da so mora ruski državni Organizern reäiti vpliva birokratske po- kvarjenosti in samovolje ter da se ga mora postaviti pod kontrolo javnega mnenja ter uvesti v Rusiji parlamenta rizem, ki bode odgovarjal zahtevam se- danjega naprodka, ki pa ne bode nika- kor kopija zapadnega parlamentarizma, ki je itak preveč spremljiv za korupeijo. Ta parlamentarizem bo izvajal kontrolo nad državnim orgnnizmom in bo objed nem seveda tudi tolmač javnega mnenja. Kai pomagHJo razni carjevi dobrobotni ukazi, ako se ti nikdar no izvajajo, ker niso birokraeiji po misli. Da so pa ostali taki ukazi le mrtva Črka, tomu je bilo krivo ravno dejstvo, ker so bili do sedaj v Rusiji bre? vsake ustavno kontrole in je bilo rusko prebivalstvo popolnoma iz- ročeno ruski birokraeiji na milost in ne- milost. Ako 8ö pa uvede parlamuntari- ?,em in pridejo v ta zastop zaupniki ru skega Ijadalva, dana jim bode prilika, da povzdignejo v parlamentu avoj glas proli vsakemu samovoljnemu poslopanju biro- kraeije, ki je dosedaj večkrat brezsrčno in samovoljno na kvar ljudstva in dr- žave, a sebi v korist postopala ravno zaradi tega, ker se ji ni bilo bali kon- trole od nobene strani. Ako pride torej v Rusiji že v kratkem do takega notranjega preporoda in so ta preporod provzročili nevspehi ruskega vojnega orožja na Skrajnem Vztoku, katerih nevspehov pa je kriva luska korumpirana birokraeija, p^tem jih pač ne moremo Bog ve kako globoko obžalovati, če bodo ravno oni odprli ru- skim merodajnim krogom oöi ter jih pri- vedli do spoznanja, da tako ne sme in ne more več dalje iti na Ruskem. Politiöni pregled. Češkl deželnl zbor. V češkem deželnem zboru je na- mestnik v imenn vlade podal nastopno izjavo : Vlada se v resnici trudi, da bi odstranila vedno pojavljajoče se težkoče v češkem deželnem zboru. K temu spada časn primerna sprememba obsto- ječega volilnega reda in novo urejenje deželnega reda in deželne uprave. To- zadevni naörti vlade so dovräeni. Vzlic temu predloži vlada tozadevne predloge ˇ jesenskem zasedanju, da bo deželni zbor imel potreben čas za posvetovanje in da pride čim prej do hitreje režitve. Vlada ne opusti ničesar, da doseže svoj namen in da pride v deželi do zaželje- nega miru. Nato je bil deželni zbor od- godjen. Dopolnllna deželnozborska volltev v Dalmaoljl. Na dopolnilni volitvi za deželni zbor za trgovinsko in obrtno zbornico v Dubrovniku in Kotoru, je bil izvoljen trgovec v Gružu, Anton Ukovio, ki pri- pada hrvatski stranki. Krlza na Ogrskem. Ministorska kriza na Ogrskem še vedno traja. ßiväi minister honvedov, feldcajgmajster Fejervary, ni äe dobil od oeHarja naloga, da sestavi novo minisler- nIvo. Neki čudon intermezzo je bil v ti krizi nastop konzularnege predsednika v Garigradu, Kvassaya, ki je priäel minule dni nepričakovano v Badimpešlo in se je začel tarn razgovarjati z voditelji ko- aliranih slrank o političnem položaju na Ogrskem. Vae je mislilo, da je bil tjakaj poslan od merodajne straui, čeravno ni tega sain trdil. Zdaj pa poroöajo, da se je Kvasuay popolnoma nepoklican vme- äaval v zadeve ogrske ministerxke krize in da je koj, ko so na Dunaju izvedeli o njegovem bivanju v Budimpeäti ter o njegovih razgovorih z voditelji koalirauih »trank, dobil od tarn brzojavno povelje, da se ima takoj podati na svoje mesto v Garigrad. Knez Nikolaj na Dunaju. Cesar je v torek popoludne v po- sebni avdijenci vsprejel črnogorskega kneza Nikolaja. Avdijenca je trajala 15 minut. Kneza so izkazali vojaäke časti. Razgovor med knezom Nlkolajem črnogorsklm In državnlm poslancem Biankinijem. Dunajski listi poročajo o razgovoru, vrsiväem se na Dunaju dne 6. t. m. med knezom Nikolajem in dalmatinskim dr- žavnim poslancem Biankinijem. Posl. Biankini je izrazil svojo radost na tern, da more na Dunaju pozdraviti slovanskega kneza, b katerim je bil v patrijotičnih stikih že pred 30 leti, ko je povodom ustaje v Bosni in Hereegovini mnogo begunov prihitelo v Dalmacijo, kjer so bili bratski veprejeti. Krez Nikolaj je odgovoril, da se rad spominja onih časov. Smrt Strossma- yerjeva — je nadaljeval — pomenja ve- liko nesrečo za hrvatski narod. Nadeja se pa, da bo Biankini nosil Strossmayer- jevo zastavo ter da bo nadaljeval pro- pagando za velke ideje pokojnika. Hrvatje so bratje Črnogorcem. On ni nikdar ni- česar storil proti Hrvatom, a v asero zavoda sv. Jeronima je bil zapleten proti svoji volji, ker ta afera nima interesa za Črnogoro. Biankini je pritrdil, da ideja slo- vanske vzajemnosti je neporuäena in bo živela dalje. Za Jugoslovane je nesreča, da usoda proganja Rusijo na Skrajnem Vztoku, ker s tem se manjša nje vpliv v Evropi. A fatal no bi bilo, ako bi se bal- kansko vprašanje reševalo brez sode- lovanje Rusije. Knez Nikola je uverjen, da končno vendar le zmaga Rusija in da balkanske države ne bodo trpele äkode radi sedanjih vojnih dogodkov. Odnoäaji med Avstrijo in Črnogoro ho se popolnoma spremenili in knez ne nahaja besedi, da bi oznacil ljubeznjivost avstrijskega cesarja. Odnoäaji med obema dinastijama so bili vedno najbolji, ali izvestni mali diplomatje v Zadru in Kotora so menili v zadnjem času, da morajo sejati nesporazumljenje med obema dinastijama. — Knez Nikolaj je navel lu par izgledov, kako so se mu po krivici podtikali nameni, sovražni Avstriji. PobI. Biankini je pripomnil, da se raduje tudi on na zboljšanja razmer med Avstrijo in Črnogoro is to tudi glede na ekonomske interese Dalmacije. Biankini LISTEK Čašica kave. Saluigra v enein dejauju Nemskl »piaal W. Pailler, posloveiiil N. N. (Dalje.) G o B p a : Ima stanovanje drvarnico ? Matilda: Da. Gospa: Na dvorišču? Matilda: Ne. Gospa: V kleti ? M a t i I d a : Da. Gospa: Je li auha? Matilda: Da. Gospa: Se lahko kuri brez te- žave? Matilda: Da. GoHpa: Stanovanje saho ? Matilda: Da. Gospa: Sosedje prijazni ? Matilda: Še precej. Gospa: Je perilciica (prostor za pranje) v podstreäju ? Matil da: Ne. Gospa: Torej v kleti ? Matilda: Ne. Gospa: Tadi ne? Torej v veži ? Matilda: Da. Gospa: To bi si lahko mislila. Je li voda dobra ? Matilda: Da. Gospa: Imate stenice? Matilda (molči in gleda osup- njena gospo). Gospa: Stenice? Matilda (spet mirna): Ne. Gospa (se obrne, da bi äla): Se priporočam ! Matilda (zamiäljena): Da. (Potem se vzdrami in hoče gospo spremiti.) Ob, prosim, oprostite ... Me je zelo veselilo vas spoznati . .. Gospa (gre). Deveti prizor. Matilda (gleda za njo in majez glavo): Kako čudni ljudje so vendar na Hvetu ! No, radi nepotrebnih besedi nama ne bo treba dajati odgovora. Toda moja kava ! Gotovo se je že pomrznila. (Od- grne časopis in potiplje posodo.) Posoda je še gorka, zdaj pa me no sme nobena stvar vec motiti (Si dene sladkor v caäo in Bede.) Sedaj bodi pozabljeno vse trp- Ijenje, sedaj naj mi tekne . . . (Vrata se odprejo in dve mali punöki v prazniönih oblekah, v roki velikanske äopke evetlic vslopiti in začneli monotonno deklamo- vati „voäöilo". Večja deklica drži v roki pisano voščilo zvito. Otroka začneta de- klamovati. Matilda vstane osupnjena in ja skuäa vslaviti ; otroka le naprej go- vorita ; ko Matilda vidi, da ne opravi ničesar, mirno posluša do konca.) Otroka (deklamujeta zelo enako- merno): Leto dni je že preteklo, Kar smo zadnjič bli pri Vas. Da bi nrečno vse izteklo, Smo želeli tisti čas. Tudi danes, draga teta, Priäli smo voŠčit l& god. Oj, poslnšaj Brca vneta, Oj, poslu^iaj glas sirot. Bog Vam dolgo daj življenje, Sreöo, l»lagor On Vam daj, On odvzemi Vam trpljenje, In pripelji v sveti raj. Kar želi zdaj sree VaSe, Vse izpolnjeno naj bo. Vošči to Vam sree naše, Vroöe naäe želje so. Da ne pride k Vam nesreöa, To zabrani naj Gospod; Vedno naj smehlja se sreča, Spremljaj vedno Vas povsod. Torej, draga naša teta, Glej ljubezni naše žar, In obdaruj srea vneta, Ne pozabi nas nikdar. Matilda (pri vstopu otrok): Kaj pa je to zopet? Kdo ste, otroci? Kaj to pomeni ? Ni jih mogoöe uataviti! (Po- ' ulnäa deklamacijo do konca. Ko otroka končata, ja vpraäa prijazno.) No, otroka, cegava pa sta? Kaj hoöeta? Jaz vaju ne poznam. (StarejSa punöka ji nemo poda pisano „vosöilo".) Čemu je, to pisanje ? (Otroka se nemo spogledata.) Iz ten otrok ni mogoöe niöesar zvedeti! Morebiti naj- dem v pisanja ključ do aganke. (Razgrne pisanje in here.) No, tukaj je! Otroka, vidva ata stanovanje zamenjala ; danes ni moj god. Jaz nisem gospa Trček, am- gospa Vrček. Gospa Vrček stanaje eno nadstropje viäej, v drugem nadntropju, Razumeta, otroka? je izrazil tadi željo, da bi se med Av~ strijo in Črnogoro sklenila trgovinska po- godba, na kar je pripomnil knez, da se nadeja, da skoro pride do take pogodbe, ker sicer bi morala Črnagora rabiti re- presalije proli avažanja iz Avstrije. On želi dobrih trgovinskih odnošajev tudi zato, ker v Avstriji žive Slovani, toli so- rodni flrnogorcem. Če tudi ga vežejo z ltalijo vezi sorodstva, vendar ne pozabi nikdar, da v Avslriji žive Slovani, dočim živi v Italiji drugo pleme. „Moje srce je 8 Slovani." Pogovor se je zasakal tudi na potrea zadnjib dni. Knez Nikolaj je zatrdil, da potres v obče ni provzročil veliko äkode. Le v Skadra je bila katastrofa straäna, tem huja, ker so Arnavti izkoristili pri- liko za plenjenje. Konečno je knez Nikolaj povabil Biankinija, naj ga obiäce na Cetinja. Na politiko — je rekel — ni treba jemati ozirov. Fonavljam vam, da so se naäe razmere z Avstrijo popolnoma apremenile. Povejte Hrvatom, da jib knez črnogoraki ljubi kakor svoje brate ter jim vošči bla- „oslova iz nebes. Razmerja med ltalijo In Avstrijo. Italijanska mornariäka predloga bo rešena že pred parlamentarnimi počitni- cami v zbornici, kjer jo bodo brez ve- likib težav odobrili. Zanimivo je, kako je predlogo atemeljeval med drugimi tadi referent Pais. Najpreje je omenil neza- dostno alrdbo italijsnske meje proti Fra iski, potem pa je govoril o av- strij^ ih ulrdbab. Avstrija namerava zgra- diti moderne in ätevilne atrdbe ob ita- lijanaki meji in ob dalmatinski obali in pomnožiti svoja prometna sredstva, da zvrši izvrstno in hitro zvezo vseh svojih pokrajin z jažnimi deželami. Pais je pri tem posebno omenjal nove alpske že- leznice. Tirolsko tridentako ozemlje je Avstrija premenila v eno veliko trdnjavo.. Vse ceste, ki vodijo v ltalijo, je Avstrija utrdila. Avstrija predvaem zamore jako bitro zbrati svoje site v spodnji Farlaniji. Rar so pa tiče pomorskih atrdb, je Av- Btrija ustvarila ob avoji, že po naravi izvrstno utrjeni obali, dve moderni opi- rališči za brodovje, Palj, Kotor, vrhatega pa ima krasno brodovje. Nasprotno pa ima Italija na Farlanskem in Kadorskem zastarele otrdbe; spodnje Furlansko ni prav nič zavarovano in odprlo na vse Btrani; železnic je malo in äe te ne vse dograjene; beneäka Inka ni prav nič vredaa in se mora njene utrdbe prenoviti na kopnem in ob morja. Jakin je slabo opirališče za brodovje, ravno tako Tarent, obal Mama je nepripravna. Izvajanja Pai« eova so jako pesimistična, vendar je go- tovo pretiraval, da bo zbornica tem rajse odobrila predloge. Glagoljaäko posvetovanje. 0 skofovskem posvelovauju glede glagolice v Rima so sporocili „Sloveiicu" : Papež si je dal predložiti vsak veöer poročila o sejah. V torek je pa nena- znanjun ob 10. uri dopoldne nenadoma priäel osebno v kongregacijsko dvorano, kjer zborajejo äkof'ie. Školje so bili se- veda iznenadeni vsled tega, ker nihče ni pričakoval, da se bo papež osebno ndeležil poavetovanja. Kardinal Vanutelli je odstopil predsedstvo papeža, ki je «am govoril škofom o glagoljskem vpra- šanju ter pobvaiil njihovo vnemo za njega koristno rešitev. Po zadnji seji je tudi kardinal Vanutelli zahvalil äkofe za njihovo vnemo, nakar je kardinala za- hvalil goriäki nadškof za modro voditev poavetovanja. Še vedno drže tajnost o vsebini in vspehih poavetovanja. Zato so si poročila v lislib protislovna in slone večinoma na domnevanjih, Naj- verjetnejäe je, da so se äkofje v večini izjavili za to, da glagolica ni privilegij posameznih cerkva, ampak privilegij vsega hrvatskega naroda. Kim se pa drži dekretov kongregacije sv. obredov. Dekret iz 1. 1898 pravi, da naj obstoji staroslovansko bogoslažje še nadalje v tistih krajih, kjer obstoji že nepretrgoma 30 let, dekret iz 1. 1900 pa raztega ta privilegij tudi na župnije, ki so 1. 1868 vživale to predpravico, a so jo nadome- stilo z latinščino, ker je manjkalo gla- goljaäkih duhovnikov. lzjava äkoi'ov ima konzultativno veljavo in se bo predložila posebni komisiji, sestavljeni iz kongre- gacij za izredne zadeve, za svete obrede in najbrie tadi propagande. NemSko av- strijsko in italijanako časopisje izkuäa dali vsej akciji političen značaj ter do- kazuje, da pomenja razäirjanje slovan- nkega bogoslažja poslovanjenje dežele na škodo Ilalijanom. Tema nasproti nagla- šajo äkofje notranji cerkveni značaj tega vprasanja in njega korist za cerkev samo. Končna odločitev se bo objavila v obliki breva ali konstitucije. Vsled tega izostane za sedaj akupni pastirski list odeleženih škofov. Odstop fzancoskega mlnlatra za zunanje zadeve. * Francoski minister za zunanje za- dave Delcass.6 je odstopil. ßelcassc je priäel zadiiji čas posebno zaradi raaro- kanskega vprasanja v liudo nasprotstvo s predsednikom sedanjega francoskega ministeratva Houvierom, ki poslano akoro gotovo Delcnssejev naslednik. Najbolj se ve8eli Delcasaejevega odstopa Nomčija, kateri ni bil DelcasBČ nikdar naklonjen. Ker se je zadnji čas Delcasse vedno bolj približeval Angleäki, ki tudi ni posebno naklonjena Nemöiji, so nemäki diplomati vse storili, da so na Francoskem dobili svojih ljudi, ki so začeli ruvati proli Delcasaeju. In posrečilo se je Nemcem, da so se iznebili moža, ki jim je bil na Francoskem najbolj nevaren. Kralj Alsonz v Londonu. Kralj in kraijica sta v torek v pa- lači Buckingham na cast äpanskemu kralju priredila dinč. Kralj Alsonz je sedel poleg kraljice Aleksandre, njemii nasproti je sedel kralj Edvard poleg vojvodinje Connaugt. Kralj Kdvard je napil äpanske- mu kralju. Najprej pozdraviljesvojega gosta ter je potem nadaljeval: Vaä vzvišeni oče se je učil na naši vojaški šoli v Sandhursta ter je nosil uniiormo naäih kadetov. Ponosem sem, ko mislim, da je Vaäe Veličanstvo vsprejelo naslov in uniiormo angleškega generala. Španska in Angleska sta bili večkrat zaveznici. Naj bosta to vedno ter naj vedno skupno delujeta v prospeh iniru, napredka in ei- vilizaeije. Kralj Alsonz se je na napitnici zabvalil ter je napil kralju, kraljici, kra- Ijevi rodbini in Angliji. Ločltev zveze med Švedsko In Norvesko. Švedska in Norveäka bili sta skoro 100 let združeni v personalni aniji in imata skupnega kralja, ki je bil sedaj Oskar II Norveäki državni svet pa je v sredo v svoji seji kar jednostavno od- stavil kralja Oakarja II. ter progJasil Nor- veäko za popolno samostalno in od Šved- ske neodvisno državo. Vse to pa se je zgodilo tako mirno in brez vsakega Šu- ma in hrapa, tako, da se raora temu vsak čuditi. Norveäki državni svet je opravičeval svoj sklep s tern, Jda je re- kel, da je kralj O^kar že itak sam abdici- ral, ker ni mogel reäiti ministerake krize na Norveäkem, trajajoče že delj časa. Kralj Oskar je sicer proti temu protesti- ral, ali za to se na Norveškem prav nič ne zmenijo in storjeni so že vsi koraki, da se Norveäka sama sebe vlada. In celo unijska zastava je že tudi odstranjena ter na javnih poslopjih Norveške zapla- polala je v četrtek poaebna norveäka za- stava, katero je pozdravilo 21 atrelov iz topov. Nekateri so sicer mnenja, da je uoi/.ogibna vojska med Svedsko in Nor- vesko, ali drugi so, ki pravijo, da take vojske niti kralj Oskar sam ne želi. Poroka nemškega prestolonaslednlka. Pri ženitovanjski pojedini je napil cesar Viljem nevesti svojega sina pre- stolonaälednika. Novoporočencema je želel božjega blagoslova. Priporočal je uovo- poroöencema, naj v svojem življenju po- Hnemata Izveliöarja. Vodilno naj jima bodi geslo rajnega Viljema Velikega : Moje moči so last sveta in domovine. Novoporočencema je čestital tudi kum- berlandski vojvola, kar je vzbudilo ve- liko pozornost, ker je to prvi pozdrav prun keinu dvoru od I. 18(37. Dogodkl na Ruskem. Raski vladni list poroöa, da se je v čfttrtek priöelo posvelovanje o pred- logih ministra Buligina, glede sklicanja narodnih zastopnikov. Iz Moskve pa poročajo, da je zbor členov zemstev in mestnib županov sklenil, izvoliti odposlanstvo 10 oseb, na čelu grofa Haydena in Sebova, da izroči carju adreso. V tej adresi se ima zagovarjati misel, da se takoj skliče narodno zastop- stvo, ki naj odloči vpražanje o mini ali o vojni. Rusko-japonska vojska. Ruski viri poročajo, da so Huai bili poraženi v pomorski bitki, ker je bilo njihovo topniätvo prenezadostno ter je streljalo previsoko, tako, da je zadevalo dimnike in sicer ni poškodovalo ja- ponskih ladij. Dna ladij so bila pokrita s äkoljami, tako, da se ladije niso mogle gibali. Ruski oklopi so bili nezadostni. yihrali na naših glavanih jaborih, sredi m ed oblaki dima. Topovi so neprestano gromeli. Vojaki so si tolazili glad s tem, da so grizli trd biškot. Ni možno po- drobno opisati vseh grozot te pomorske bitke. ¦ ¦ * * Dopisnik londonskega „Daily Te- legrapha" v Saseho poroöa nastopno: Poveljnik neke japonske torpedovke pri- poveduje, da je bilo morje za časa po- morske büke v korejskom prelivu zelo viharno. Tisoče granat, ki sta jih izmen- jali obe üoti, so nudile prizor, kakor da | bi na stotine metrov daljave ävigal po ! zraku ognjeni plamen. Moätvo vseh ladij je močila morska voda, ki je silila na I ladije. Morska voda jim je äla v oči, da niso skoraj ničesar videli. In to je trajalo I celih 12. Toda vojaki so si brisali obraz i rutami ter so odhajali zopet na Hvoje delo. Mnogim i*e je olupila koža na uoau, na lieih in okolo oči. Bojni aignali ho Neka brzojavka admirala Rožde- stvenskega iz Tokija od 6. t. in. pravi : Üne 27. maja ob 1. in pol uri popoludne je prišlo do boja med 12 velikimi japon- skimi vojp'ini ladijami in 12 križarji. Ob 2. in pol ari popoludne se je moralo preselili poveljatvo na „Suvarov", ki se je nahajal v središču. Ob 3. in pol uri popoludne se je moral del generalnega ätaba z menoj, ki sem bil zgubil zavest, podati na uničevalko lorpedov „Bujniu, na kateri se je že nahajalo moätvo po- tonule „Oiljablje". Vrhno poveljstvo je prevzel kantreadmiral Nebogatov. „Bujni" jo po noöi izgubil iz svojega vida eakadro. Zjutraj smo zagledali „Dimilrija l)on- skega" z dvemi torpedovkami Moštvo „Oiljablje" je bilo odvedeno na „Dimitrij üonskoj", jaz pa na uničevalko terpedov „Bjedovij". Dne 28. maja zvečer se je, kakor sem izvedel, „Bjedovij" udal dvema japonskima torpedovkama, ter je dne 31. maja dospel v Saseho. Jaz sem zvedel, da se Nebogatov nahaja v Sasehu. Gavernerju v Manili je bila na vpraäanje odposlana brzojavka, v kateri je predsednik Roo33velt izjavil, da se mora toČno držati predpisov, glasom ka- terih je ladijam bojujoče se države le dovoljeno, da se amejo muditi v nevralnih pristaniščih samo 24 ur in da smejo torej ruske ladije v predpisanem času vkreati le toliko premoga in zivil, kolikor je potrebno, da preplujejo do prihodnje postaje. V sredo ob 11. ori predpoludne je bila admiralu Enkistu nročena odredba predaednika Roossvelta, ceä, da mora tekom 24 nr zapustiti Manilo, ali se pa pustiti in ternirati. * „Daily Telegraph" poroča iz Tokija, da je bilo od olieijelne atrani izjavljeno, da so v zadnji pomorski bitki v retmici priäli v porabo podmorski čolni. * Pariški „Matin" je prejel od svojega dopisnika v ruskem glavnem taboru v Mandžuriji od 6. t. m. naatopno poročilo : Nocoj ao doapela aemkaj inozemska od- poalanBtva, ki so se nahajala v Harbinu. Sedaj je na bojiäcu vse mirno. Govori se celo, da so se Japonci dne 4. t. m. nmaknili na desnem krilu za 40 kilo- metrov. MoŽno je pa, da pride v kratkem do bitke. bid pomorske bitke je pro- vzročil tukaj globok vliu. Vrhai poveljnik general Lineviö je na neko vpraäanje izjavil, da je za nadaljevanje vojne do 8krajnosti, rekši, da je pripravljen sto- piti v ofenzivo, in da se nadeja, da od~ bije Japouce. ¦ * ¦ „Daily Telegr." poroča iz Tokija : Na obeh bolniäkih ladijah ruakih ao Japonci nasli več ruakih dam, rned temi nečakinjo Roždestvenskega, ki je proaila, da gre streči ranjenemu atricu. * * Japonski vojni miniater je poslal RoždeatvenHkemu äopek evetlic in pismo, v katerem hvali hrabrost ruskega ad- mirala v zadnjem boju in izraža upanje, da ga bodo japonski zdravniki kmalu ozdravili. Minister je poslal pismo tudi ruskim častnikorn in moätvu, kjor izraia upanje, da ko dovolj preakrbljeni. * + Skupno število v pomorski bitki pri Tsašimi vjetih Ruaov znaäa 6142. OJ teh so do 5. t. m. umrli 3 možje, 137 mož bo odpuščenih. 65 duhovnikov in zdrav- nikov je bilo že puäöenih na svobodo. ¦ * Arairal Enkist je prejel nkaz od carja Nikolaja, naj oatane v Manili, naj se pokori ameriakim odredbaui ter naj kolikor možno popravi svoje ladije. Gu- vorner silipinskih otokov je na to pozval ameriškega admirala Traina, naj odredi, da se ruske vojne ladije, častniki in možtvo razdele. * Dopisnik petrograjskega lista „No- vojo Vremja" v Gulučinu je imel dne 5. junija razgovor z vrhnim poveljnikom rusko armade generalom Lineviöem, ki je izjavil nastopno : Kakor vojak Btorim seveda to, kar mi ukaže moj vladar; osebno sem pa za nadaljevanje vojne. Naä poraz na morju ni nikakor porušil mojih naČrtov. Jaz se čutim sedaj tako inočnega, da se ne born le zamogel držati v svojih pozieijah, ampak da zamorem preatopiti celo v ofenzivo. S'cer niaem prorok in tudi noäera biti, uadejam ue pa, da je možno Japonce v Mandiuriji poraziti in unißiti. Žal, da ni brez bro- dovja možno prenesti vojne na Japonako. Četrta ruRka eskadra odpluje na Skrajni Vztok. Ruska vlada, ki je pred nekaj dnevi Huapendirala pogodbo glede dobave premoga za ßetrto eskadro, ki jo ja bila 8klenila z nekaterimi tvrdkami v Hamburgu, je v torek odpoved preklicala ter določila, da mora biti premog na razpolago za dne 15. julija. Domače in razne novice. Uinrl je, kakor smo ravnokar do- znali, po jako kratki in mučni bolezni sinoči župnik v Sv. Lovrencu pri Neblem, preč. g. Andrej Gergolet v 41. letu svoje starosti. Pokojnik rodil se je nain- reö v Doberdobu dne 22. oklobra 1. 1865, in v mašnika posveČen je bil 28. julija 1. 1889. Pokojnik bil je uzoren duhovnik in rodoljub. Svetila mu večna luč! Siiirtua kosa. — Na Opčinah je v sredo umrl tamoänji poseatnik in biväi trgovec g Edvard Draäöek v 57. letu svoje starosti, V Drežnici jo dne 6. t. m. umrl po dolgi mučni bolezni, Bogu vdan in previden, oče Č. g. kurala 1. Kaiina. C. g. kural priporoča blagega pokojniktt prijateljem in znancem njegovim v mo- litev, duhovnikom, svojim sobratom, pa v „memento" pri sv. mašah. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedniälvu: Štefa Kinderčev v Gorici 10 K ; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar 10 K; družba „Slov. beseda" v Gorici 1 K ; druätvo „Naä Prapor" v Povmi za porabo odra 30 K. Naäemu upravniätvu je djo : V nedeljo dne 11. janija ob 3. nrah po- poldne se bode vršil ustanovni oböni zbor bralnpga in pevskega druStva, ka- tero se nameraje astanoviti v naäi občini. Z veseljem moramo poročati, da so se začeli tudi pri nas zanimali za povzdigo narodnega petja in sploh Jta povzdigo izobrazbe. Šodeč po sedajnem zanimanju'za društvo bodisi od strani rnož, kakor tudi mladine iq v svesti si podpore od strani našega gosp. nadučitelja, upamo, da bode druätvo tudi delovalo r korist društvenikom in blagor občine. Zato vabimo vse one, ki se za družtvo zani- majo, da se udeleže občnega zbora v obilnem šteeilu, da pristopijo k društvu ter da je bodo v hodočnosti vsestransko podpirali. Gosp. Balislič je obljubil, da prepasti v začetku postore brezplačno, kar pride mlademu druätvu v veliko korist. 0 izidu občnega zbora bodemo poročali prihodnjič. Zalivala. — Odbor pevskega in bralnega društva „NaS prapor" v Pevmi izreka tem potom najsrčnejžo zahvalo vaem, ki so kaj pripomogli, da ee je ve aelica tako lepo izvräila. Zahvaljuje , se posebno g. Al. Fogar-ja za prekrasni veeelični prostor, naduč. g. E Prinčič-u in UČ. g. L. Krsnik za poduöevanje igre, kakor tudi onim, ki so blagohotno pre- plačali VBtopnino. Odbor Kolesnrsko društvo „Gorica" napravi Izlet v pondeljek 12. t. m. To na znanje članom, katerim se je nazna- nilo, da bode izlet. Torej v pondeljek. Odhod ob 2. uri pop. izpred kavarne „Central". Odbor. Boluik napadel zdravnika. — Neki Anton Miners v Korminu, katerega je zdravil že delj časa tamošnji zdrav- nik dr. Fabrovicb, prišel je v pondeljek j k irnenovanemu zdravniku. Ko ae mu je zdravnik približal, skočil je Miners kakor ! hlnzvn nanj ter gu dvakrat ranil z ma- lim nožem iu aicer jedenkrat na glavi, a drugikrat na prsih. Urugikrat sunil je Miners z nožičem tako močno zdravnika v prsa, da mu ga je zasadil v rebra. Rana je Se precej nevarna. 0 Minersu govore, da je zblaznel. Aretirall ho včeraj postopača ko- vača Kranceta Fine iz Litije. Povozil je v četrtek ponoči kolesar Jamäek Miha na Placuti gospo Ano Honig, ki je padla na tla in se a« precej močno poškodovala na glava. Okrožnica vscin občlnsklm za- Htopom nase dežele. — Razpisuje se zabeležba za cepljenje na amerikanskih trtah Riparie Portalis in Rupestris mon- ticole, pripravljene po sistemu prisilnega kalenja v deželni trtnici v Sv. Roku (Gorica) za dobo cepljenja 1905—1906. Na amerikanskem deblu Riparie Portalis in Rupestris Monticole so ce- pljene one vrste trt, ki so v naši de- želi največ uporabne. Vsakdo, ki se hoče zaznamovati za nakup cepljenk v deželni trtnici, ima predložiti pri deželnem odboru nalično vlogo, ki ima obsegati : 1. Vrsta cepiča, in ali cepljenega na Riparji-ji Portalis ali na Rupestris Monticole, kakor tudi množino vsake posamezne vrste cepljenk, ki jih želi kupiti. 2. Ali nameruje vzeti cepljenke jeseni ali spomladi. Zabeležba se bode potrdila tekom meseca avgusla ; v tej dobi se določi tudi cena ; v nikakem slučaju pa ne bode cena višja od one, določene za bodo cepljenja 1904—1905, ki znaša 15 vinarjev za vsako cepljenko ali 15 R za vsakih 100 cepljenk. V mejah najviäjega zneska 16 krön za vsakih 100 cepljensk bode cena za oddajo cepljenk jeseni nižja, za oddajo cepljenk spomladi pa nekaj višja. Za cene, ki se določijo za ce- pljenke, bode moral priti vsak kupec po naročeno blago v deželno trtnico v času, ki se v to določi od deželnega odbora toli za oddajo v jeseni, koli za oddajo v spornladi, Kedar bode deželni odbor potrdil zabeležbe in določil cene, imeli bodo naročniki dvigniti cepljenke v deželni trtnici v času, ki se določi od dežel- nega odbora ; tarn se bode imela plačati dotična cena; naročniki bodo imeli plačati tudi kot zadavek (aro) 16°/o od svote dejanski sprejetega naroöila, in sicer tekom 8 dni po prejemu potrdila, da ho je dotiöni naročnik zabeležil. Morehilno slroäke za skladanje in ndpožiljatov pla^ajo naročniki. Nalaga so občiaskim zastopom^ da razglase to okrožnico v svrho, da si lahko vsakdo, ki se za to zanima, pridobi koristi, ki jih nudi vinorejeem hrez slremljenja za dobickom ustanovljona deželna trtnica, v katerej se pripravljajo dobre cepljenko za obnovitev vinogradov, kar je naj- holjSe sredstvo, da so omeji uničujoče delovanjo (iloksere. Nalaga se občinskim upravam, da nabirajo morebitne prošnje za zabeležbo in jih potem predložijo dežolnerau odboru. Deželni odbor. Izgub jeno. — Nekdo je izgubil v Gorici vrnco are a tremi pri?eski od Raštela do Gosposke alice. — Kdor jo je naäel, prosi se, naj jo prinese v naäe upravništvo. Nesre^a. — Minole dni ponesrečil je zidarski mojster Peter Faganelj, ki zida neko hišo ob Lijaku pod Šmihelom. Padel je namreö z odra ter se jako močno poškodoval in so ga tadi pre- videli. Zadnji čas pa se je njegovo stanje toliko zboljäalo, da se danes ne nahaja več v smrtni nevarnosti. Vojaške vaje iia krnskih pla- uluah. — Te dni ima VII. lovski bata- lijon, ki je nastanjen v Ranalu in v Tolminu, svoje vojaške vaje na krnskih planinah. Ondotno ljudstvo, ki ni v svojih krajih Se nikdar kaj takega videlo, astvarja si o pomenu in namenu teh vrtj oajrazličnejša domnevanja, kojih vseh zaključek pa je : „Eh, vojska bo !" Izpred sodišča. — Dne 5. t. m| obsodilo je okrožno sodiače 19-lelnega Jožefa Vogriča iz Gorice na 8-meseČno ječo zaradi jjavnega nasilslva. Vogrič se je namreč nasilno zoperstavljal redarjem, ki bo ga hoteli aretirati zaradi tega, ker je ukradel nekaj cigaret v krčmi g. Franceta Winklerja na Grčini. Varuh mladoletnih sirot, Jožefa in Ivana beklija, Ivan Matelič z Livka, ovadil jeorožnikom svoja varovanca, da sta mu hotela ukrasti 12 K. Orožniki so to za- devo naznanili sodišču, in v četrtek 8ta stala oba imenovana pred tukajSnjim okrožnim kot kazenskimsodiačem, katero je 15-letnega Ivana obsodilo na jeden- mesečno ječo, 13-letnega Jožefa pa na 15-dnevni zapor. Isto sodišče je obaodilo 20 lütnega Ambroža Gregoriča iz PrvaČine na 5- mesečno jeöo ter na povračilo stroäkov, ker je nekega drie napadel na cesti blizu Prvačine voznika Franceta Vodopivca v družbi drugih lovari^ev in ga na levi roki še precej moöno ranil z nožem. Nekemu blažu Koglotu, ki je pose- ben prijatelj tujih kokoäij, jesodišče radi javnega nasilstva prisodilo 6 meaecev ječe. Lanskega lela slal je pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiäcem neki Simoni Dominik, tožen zaradi razžaljenja Njegovega Veličanstva. Omenjenosodišče je Simonija oprostilo. Proti taki razsodbi pa je državno pravdništvo uložilo pri- tožbo ničnosti, vsled katere je najviäji sodni in kasacijski dvor na Dunaju raz- sodbo razveljavil. V četrtek se je vršila proti Simoniju znovič kazenska razprava, a na ti razpravi je sodiäce obsodilo Si- monija na 4 mesečno ječo Automobil med Opčiuami hi Sežano. — Med Opčinami in Sežano bo v kratkem času vozil automobil, na ka- terem bo prostora za 16 oseb. Izlet v Štaujcl. — Pevsko društvo „Kolo" iz Trsta priredi dne 2. julija t. 1. izlet v Štanjel in sicer z „žardinjerami". Izlet v divaško jaino priredi tržaška podružnica „Slov. planinskega društva" na binkoätno nedeljo popoludne. Jama bode razsvetljena od 4. do 7. ure. Vstopnina 1 K. Rer pojdeta ta dan iz Trsta v Divačo dva zabavna vlaka dr- žavne in južne železnice, nudi se vnanjirn izletnikom, da si ogledajo divno divaško jamo z mnogimi kapniki. Mrtva oživela. — Nekaj nena- vadnega se je te dni zgodilo v Vipavi. Stara vdova Marija Geneška je že dolgo bolehala in na videz — umrla. Njena sestra jokaje to sporoči ljudem, da ji pripravijo mrtvaški oder. Poklicali so mizarja, da naredi krsto. Ro se mizar približa „mrliču", da bi vzel mero, kar naenkrat na videz mrtva sede v postelji ter vpraša: „Rakäno vreme je zunaj?" Sestra in mizar se ustraätta in zbeŽita proti vratom. Ženska pa še danes živi. Pač redek slučaj. Drupi časi — drugačne Nodbe. — Pod tem naslovom piäe „Edino9tM : Kakšna kazen je bila prisojena TrŽa- čanom, toženim radi a fere bomb, tega ne bomo pripovedovali, ker je äe v vsem v svežem spominu. Paö pa hočerao nekoliko poklicati v spomin, kake kazni ho ae odmerjale na lukajšnjem deželnem sodišču radi izgredov, ki so se vräili pod parolo : Živela Avstrija! Radi dogodkov povodom smrti ce- sarice 10. semtembra 1898 bilo je ob- aojenih 34 Nabrežincev na 310 (reci tristodeset) mesecev teöke jeöe, to je : povprečno 10 mesecev za enega obto- ženca (glej „Edinost" 15/X--22./XI 1898), nevštevSi veö mesecev preiskovalnega zapora (toženi so bili po § 85, a, b |javno nasilstvo| 98 b, 84). — 19 De- vinčanov istotako, istim povodom, bilo je obsojonih na 150 mesecev ječe vkup. To je okoli 9 mesecev na posameznika (neväteväi preiskovalni zapor). — 14. oktobra 1898 bilo je obsojenih 15 kmetov iz okolice Doline na 195 mesecev (reci stopetindevetdeset). To je : povprečno je dobil vsaki preko enega leta težke ječe, v resnici pa nekateri — kar dve leti ! (Res so ti ubili — — enega paa in ranili — — druzega psa, last nekega italijanskega posestnika, udrli na njegovo dvoriače, hoteli | pa ne izvräili| zažgati voz sena in so metali kamenje.) Od teh strogih obsodeb ni äe minolo niti eno desetletje, a kolik velikanski napredek v liberalnosti in humanitär* nosti vidirao na naäem kazenskem pra- voscdBtvu, katerega pozdravljamo odkri- tosrčnim veseljem. Le to kali nekoliko to naäe veselje, da je strogost zadela naše ljudij, ki so demonstrirali za Av- strijo, miloat pa one, ki so konspirirali proti Avstriji 1 Romur se to čadno zdi, naj pomisli, da je to — avstrijska po- litika ! ! Pobe^el italijanski pomorščak. — Iz Benetk je te dni pobegnil pomor- ščak italijanske mornarice Pozzi ter je odnesel s seboj razne vojne načrte. Pozzi pobegnil je na Dunaj. Iz Rima se poroča, da so Pozziju že prižli na sled in da se nahajajo ukrideni načrti že zopet v rokah ital. poslaništva na Dunaju. Obsojen pouarejalec deuarja, Leopold Liebel, proti kateremu se je vr- äila pred dunajskimi porotniki ätiridnevna kazenska obravnava radi ponarejenega denarja, bil je obsojen na 5-Ietno ječo. Potres v Skadru. — V torek po dnevu je bil v Skadru potres, bi je bil močneji nego prejšnjega dne in katerega je spremljala uevihta. Po noči je bilo več potresnih sunkov, od katerih sla bila dva mocna, toda kratka. V Vraki se je zrušilo pet his. Vabilo. „ Hranilnica in posojilnica" v Renöah registrovana zadru^a z neomejeno zavezo vabi k rednemu občnemu zboru ki bode v nedeljo 25. jimija t. 1. v po8OjilniČnih prostorih. Dnevni red: 1. Potrjenje letnega računa 1904. 2. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega na- meslpika. 3. Slučajnosti. V Reiicah, 7. junija 1905. Načelstvo. ME)D^ zaj aničeno-pr is ten 3 C se prodaja na drobno v svečarnl J. KOPAÖ ^ Gorica, ulica Sv. Autona St. 7 po sledečih eenah : Med izpihanipomladanskibeli kg K 120 „ „ jesenBki . . . . „ „ 120 „ v iatju........„ „ 1 — „ cejen.........„ „ 1— „ za pitanje öebel ... • „ „ l"80 Na debelo po znianlh oenah.| M.U.DDereani zdravi v Gorici, Stolni trg 2,1. Dr. Reach • v bolnišniei sv. Roka v Budapešti, je v vseh slučajlh povra&ujoče- g& se telesnega za- prtja in slabotnega želodčnega živčevega delovanja s presenet- ljlvo ugodnlm uspe- hom uporabljal (ou|BfBApo !pru) želodčno tinkturo G. Piccoli-ja, dvornega založnika Nj. Svet. in lekarja v Ljubljani. Ena steklenica velja 20 vinarjev in se vnanja naročila z obratno poäto izvršujejo. Anton Huštrin v Gosposki ulici St. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovfičini in alavnemu oböiuBtvu v metitu in na deieli »yojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrute. Moko at. 0, 1, 2,3, 4, 6. Ved vrst riža. MiljitveÖe prve in druge vrate, namrefi od l/« tila in ob enega funta. Teatenine iz tvomice Žnideraič A ValenČio v II. Biutrici. 2ve- plenke drulbe sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdiöevega mlina v Kranju in x Jochmann-ovega v Ajdovadini. Vat» blago prve vrate. Lišajevi bolniki, kateri nikj«>r m<^ mo re jo zdravja do- biti, naj zal\levajo razgled (prospekt) in potrjena spričovala iz Avstrije bn4zplačno. Lekarnik C. W. Rolle, Altoua-Bahrenfeld (Elbe). TOMBOLA! Vinarsko, sadjarsko društvo v Rihembergu prlredi <3r\©TOMBOLoer^ 18. junija na binkoštni semenj na občinskem prostoru. LTga ink,vina soK, TOMBDLB ZOD K. Isti dan priredi „Pevsko in bralno društvo v Rihembergu" na 2aprtem prostoru gostilne Ličen pies v venčkih. Začetek tombole ob 2. uri pop,, potem pies. Podpirajte kmetijska društva! ODBOR. Lekarna Cristofoletti, v Gorici na Travniku. Trskino (štokfiževo) Jetrno ol.je Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. zvirnasteklenieategaotfanaravno-rmene barne poKl'4O,be!e barve K 2 Trsklno železnato jetrno olje. F^aba tega olja je sosebno priporoČ- jiva ütrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. | Trsklno jetrno olje se zeleznlm jodecem. S tern oljem se ozclravejo v kratkem času in z gotovostjo vse kostno bolezni, ! žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Ccna ene steklenice je 1 krono 40 vlnarjev. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kern. laboratoriju predno se napolnijü steklenice. Zato zamorem jamčiti svojitn čč. k odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. a ^L Cristofolettijeva pijača izkinein železa f "^ ' najboijši pripomorek pri zdravljeuju h truknim oljein. ^ Ena »teklenica stane lono 60 kr. «in« Centpalna posojilnico pegistroOana zadruga U Gorici, ulica Vetturini Itiš. štev. 9. PüHojuji' Hvojim članom od 1. aprila 190s> dalje : na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|Q z 1/B°/o apravno^a prispevka ztt vsmcwga pol lela. Obrestna mora za hranilne vloge o h t'a n « n e s p r o mo n i n n a. !! Najvgodnejši pogojü! jy^, — za zavarovanje /Js ^Š^ ' č> S Edina zavarovalna - '^^^<^^^ glavnega ^^<# ^sč^ . .. o^Al^ & ST Zast°Pmka x^ ja,»' ^yy^ v Trstu- ° ° ° jjS/r O V$ y^/^ Z«tvaruje na življenje iu na y^y^ -f^V ^I*^ >^}r dobodkc na vs«i nacii)«' po zelo r^^V,,^ V^4 a ^^*r nixkih postavkih. — Pojasnila tlaju ' v _^ s/č^ 9|auno zastopstuo za sloi7. dežele u Trstu, ^r ^^P ulica Torre liiam-a št. 21 I. nd., iu iijegova ^rQj okr. '/iistopHtvu v vnoh inestih ln ve^ili krajih Naznanilo. Podpjsani si usojam naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sein otvo- ril v prejšnjih prostorili »Mizarske zadruge« v Solkiiiin svojo veliko delavnico (tovarno) pohištva vseh sloaov o trganje in otckan.jo \>o kostch v nogi in roki tcr ozih-avi.jo vs;ik glavobol. IJčiiikujcjo nedoscgljivo in spasonosno pri želodčnih bolozniii, iibliižiijcjo katar. uri'jnji'jo izmt'cok, odpravijo naduho, boločine in krč(\ iiospi'Sujcjo in zboljšujojo prcbavo, čistijo kri in ircva. Prcžcno velike in male glistc tcr vae od f^list izhajajočf bolezni. Dolujcjo izbornoproti hripa- vosti in pn>hlaj<>nju. Loöijo vsc bolftzni na ji'trili in slezeh, pr«ž«nejo nirzlico in vs(> iz nji> fzhajajoöc bolozni. T(^ kapljice so najboljšc sn»dstvo proti ma- ternici in madronu in ne bi smelt; manjkati v nobeni hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročuje točno pod naslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 95,tik cerkve sv.Marka Denar se pošilja naprej ali pa povzaine. Manj kot ena dvanajtorica se ne poSilja. (^ena je naslednja in sicer franko: I ducat (12 steklenlc) 4 K, 2 ducata 8 K, 3 ducate 11 K, 4 ducato 1460 K, 5 ducatev 17 K. — Imam na ti- Bosie priznalnili pisem, da jib ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterib gg., ki so s posebnini vspehoni rabili kapljice sv. Marka ter popol- noma ozdravili: Iv. Baretinčič, ußitelj; Janko Kisur, nadlogar; St. BoriČ, žup- nik; Zosija Vukeliö, šivilja itd. itd. ustanmillei» I.13B0. M Mestna lekarna Zagreb Markov tr^ ;>5, polo^ cerkvc «v. Marka. Anton Ivanov Pecenko. Gorica Veliha zaloga Pthtnih belih in črnih vin ia lastnih in drugih Prizna- nih vinogradov. Dotttayija na doni iu razpo- Äilja po zeltt/niiri navse kraje avHtro-oK^rHkit muuaruije vko dib od 5U 1 naprej, IMa/al»4^vo poNilja tudi u/oice. Zaloga piva A uvrjevih dedičev t) Ljubljani, in plzenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče češko „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katnrega hh od- daja 1«' nadrhelood 100 kg. nnpej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Pozop! J'rva knuijska y, vodno silno na turbin» delujofa tovarna stolov na paro W'MMMOW, MTtQMt^J' na J3regu, p. J3orovnica, j