Zaklad n3 otoku. ti angleškega prevedel Paulns, (Daljel Kajti — vsakdo bi mislil, da bi se morali ti-le vaščani pravzaprav sra movati — živ človi k se ni botel vrritl a nama k ,,Admiralu." Cimbolj sva i;m prlpovedovala o najini stiski, tembDlj bo se — vs':, moški, ženske, otroci — oklepali varnega zavetja svojih hiš. — Irne Flint, ];i jo bilo sicer meni tuje , je bilo vašCanom dobro znano, ia ko so z/edeli, kaj mi je pravil kapitan , so si še manj upali izpod strehe. Nekatari možje, ki so delali čez dan na polju dalefi onstran naše hige, so pripovedovali, da so srečali aeznane Ijuidi na cesti in cden je celo videl rcalo faiirnico v bližnjcm skritem zalivu. — Suniili so, da bi utegnili biti tu blizu Plintovi mornarji, ki so iz kakršnoga koli vzroka prišli iskat zaboj svojoga tovariSa, in ta sum jim je bil dovolj, Ha iih je popadel smrtni strah. Skrntta, gli bi sicer, so rekli, po zcTravni ka, toda nobeden da ne gre z nama v krfano. v Moja raati so je uiezila ic ko ie Že ¦ vsak povedal svoje pomisleke, jim ]c | naredila jedrnat govor. Po nobeni ceni, je rekla, se ne odreče denarju, ki je pravzaprav iast njenega sina, ,,in 5e si nihče izmed vas ne upa, jaz in Jim pa pojdeva nazaj. Prav malo pa sem vam hvaležna, vim, velikim, in tako strahopetnira možem! Zaboj z donarjera bova odprla, in če bi pri tein poginila!" , Seveda sem rekel, da pojdem tudi j jaz z materjo in seveda so vsi vpili nad najino predrznostjo. Toda tudi še ta materina pridiga jih ni ojunačila . Edino nabasaa samokres so nama posodili, da bi se mogla braniti v si!i in obljubili S0j da bodo imeli pripravlj''ne Vonjc1 in da naraa pridejo aa pomoC, do bi naju napadli roparji, in eden bo jezdil k zdravniku, da zbere nekaj oloroženih mož. M<Zr.o mi je uSarilo srce, kb sva stopila v rnrzlo noč. Polna lana jo vihajala in njerio rdečkasto lice je zclajpazdaj posvetilo izza robov trgajočili se megel. Videti je bilo, da «e bo zjasnilo in da bo tioč svetla, kakor bi bilo po daeAi, Se preden se vrneva iz naji.oe^a nevarnega posla. Ako ro1'ovnjaCi Cakajo kje blizu, sem pomislii.  n?ju bodo v svetli noči zapazili^ ko za pustiva gostilno, napadejo naju ter na ma vzaraejo denar in mogoče tudi še živ]jen,,3. Se bolj sva pohitela, skoraj nesli- šno sva zdrknila mimo zadnjib plotov in ob pocestnem grmičju. Ničesar ni- sva čula sumljivega niti videla in c - iajšana sva si oddahnila, ko so se vrata ,,Admirala" zaprla za nama. Koj s-m porinil zapali pred duri,  in za trcuutek sva z utripajočini sr -  cem tiho obstala v temi, eama v hiši z  mrtvim kapitanom. Nato je mafi pois-  K^la svečo, pni?ijala luč in držoč so  za roke, sva stopila v sobc. Ležal je, kakor sva ga pustila, z i odprtimi o^mi in z ono rVkn slPLniionn i od sebe. i nPote^ni zastoro pron olcn:i. .lini!" I ie ^er.jtala mati. ,,Utegnili bi priti in naju opazovati od zunaj. Sediii pa" , ie nadaljevala, ..morava najfi kljuC od tistega zaboja. Toda kdo so ga bo dotaknfl?" je pokazala na mrtvoca in je zasopid. Koj sem bil na kolerili. Ni tlaK pn teg Jijegove r.oke jo ložal košfiek pa pirio, poCrnjen na eni strani. Ni bilo dvorca, da je to bila ,,8rna pika*, ki je o njei kapitau pravil, Na drugi stra L'i je bilo v dobri, lepi pisavi zapisa^ no: . ' * ..Nocoj do desetili!" ,,Do desetili so mu dali 5asa, mati!" sem rekel in v tistem higu je uda rila naša stara stenska iu-a. Streslo naju je oba, Pa. ni se nama še bilo pjo* treba bati, ob šestih je šele bilo, ,,Toroj kljufi, Jim!" Segel som mu v žep. Nekaj dco * biža, naprstnik, oit, velike šivanke, zvitek tobaka, odgriznjen na enem kon cu, žepni nož z zakrivljenim ročajera^ žepni kompas, škatljica z uzigalioaui!« to je bilo vse, kar sem uaiei. Začcla sva obupavati. ..Morebiti ga ima krog vratu!" je  dejala mati.  Premagal som grozo pred mrtvecem in rau razgr.nil srajco na vratu .  In ros — tam je visel kliuč' na mofto', zamazaai vrvici. Prerezal sem jd z njc^ovim nožern in polna veselega ipan] \ sva brez odloga liilela pn stop.vcah v mepovo sobo, er je toliko f asa probival in k]en je stal niogov kovfng, Ur'¦¦"• -n in !' shraaii la dan prihodi. T^ :!je priaou.;