1*0*4 dslfr LET0-YBAB XXIV. mrnm PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE srsis. ivr:/«M^rsr avgusta (Auimt jj»ilat Aocoptanoa for moUlng »t apodal r»U of posta*a Laboriti organizirali opozicijo proti MaoDonaldu prepad med dela^imlor^U«- jTbOffUlt ll|Uli- cijami in premljerjem postaja r r- #- r- ■ Melje večji. Voditelji angle-4kej?a delavstva organizirali o-pozicijo proti novi vladi. Mac-I>?nald apelira na svoje bivše pristaše za sodelovanje London, 27. avg. - Laborit- Bka stranka je sinoči P«ivzeU definitivno akcijo v boji proti MacDonaldu in njegovi vladL E-ksekutivni svet britskega kongresa strokovnih unij, narodni izvrfni odbor socialistične stranke in posvetovalni komitej labo-ritske stranke so se sinoči aeš i na skupni konferenci in sprejeli tri resolucije. Prva resolucija »e glasi da bo delavstvo vodilo opo-ticijo proti vladi v parlamentu in po vsej državi; druga odohra-vs akcijo delavskih ministrov, ki se niso hoteli pridružiti ali podpirati novo ministrstvo; tretja resolucija priporoča, da se parlamentarna socialistična stranka konstituira v parlamentarno opo- ticijo. ^ , Resolucije so bile soglasno sprejete potem, ko so bivši zunanji minister Henderson, George Lansbury in Hertert Morrison, bivša člana delavske vlade, nagovorili konferenco. Noben ni v svojem govoru pokaial osebnega sovraštva proti MacDonaldu, toda obsodili so z ostrimi besedami njegovo akcijo in kritizirali predlog glede redukcije podpor brezposelnim. V kritiki proti redukciji podpor je bil zlasti oster A. Hayday, predsednik konference. Danes bodo politična in industrijska krila v laboritski grupi mpravljala o načrtih protlvmo* ne politike. Rudarska federacije namerava nominirati svojega kandidata za poslanca v parlament v MaoDonaldovem volilnem okraju, kar pomeni, da je razkol med premijetjem in delavstvom popoln. Sltčne drastične korake je sinoči podvzel eksekutivni komitej delavske stranke v Hamp-steadu, predmestju Londona, kjer ima MacDonald svojo privatno rezidenco. Komitej je sprejel resolucijo, katero bo predložil eksekutivnemu svetu la-boriUke stranke, da izključi Mac Donalda iz lokalne organizacije stranke. Dasi je MacDonald odločno zanikal, da so padec delavske vlade forsirali ameriški in angleški bankirji, je dr. C. Addison, bivši poljedelski minister, v žgočih besedah ponovil obdolžitve M kritiziral MacDonalda. "Mi smo bili pripravljeni na velike Irtte, da preprečimo vladni deficit/' j* dejal Addison, "toda odklonili *mo metode, ki so jih diktirali bankirji. Cilj teh bankirjev je W1 zlomitev delavske vlade. | "Industrije in va/nost te dežele «e ne bi smele pokoriti dikta-tom velikih privatnih bančnih kor|H>racij. Revolver, ki je bil n*l*rj<.n proti našim glavam, ni bil V rokah voditeljev britskega kon^r»esa strokovnih unij, tem-v«;K« držali finančni magneti in njihove zahteve so bile zelo odločne." MacDonald je včeraj razposlal o^bna f)isma 280 članom labo-ntske niranke v parlamentu, v k»terih jih urgira na sodelovaje r novo vlado. "Prosim vas, dobro preiti isl i te situacijo, PMno i z rečete za odločitev," I»»vi MacDonald v pismih, "in J\ideli boste, da ao bito začasne *nve potrebne u rešitev Angliji pred veliko finsnčno krizo." žopan bo Izgubil nrad, ko* Jt •že- nll Židinjo fcudimprfta, ^ M ymif Zj* Jupan tega mesU dr. Et»» f11" Sipo«, ki sa nahaja sedaj 7 Anicah, odstavljen, ker se Poročfl t ionsko, katera je sl-Pitala katoličanka, a je žl-pokoljenja. je povzročaveliko senzacijo. v. Wo*» voditelj stran- w krfcanskfc socialistov, h ka ^ 'poda tudi župan, S rekel Si-4* se mora lotiti od svoje ali Po izstopiti ls nvHM aactlon 110». Aat of Osi. S. 18IT, aoUoriaod oa Jana 14. ISjC Subacrlptiun fž.00 Yt*r)y ŠTEV,—NUMBER 201 V "slamnatem" glasovanju glede predsedniške kandidature je liga rabila njegovo ime brps njegove ali strankine vedno-sti »mmmmmmm New York. — (FP) — Liga za neodvisno politično akcijo je v svojem "slamnatem" glasova-nju glede vprašanja, ali naj pro-greaivci podpirajo Norman Tho-masa kot predsedniškega kandidata socialistične stranke, rabila njegovo ime na svojo od govornost, pravi Thomas v pi Brnu tej organizaciji. Liga je predložila svojim članom in nekaterim zunanjim pro-gresivcem štiri vprašanja .glede taktike, katero naj organizacija zavzame prihodnje leto, med katerimi je bilo poleg možne Tho-masove kandidature tudi vprašanje, ali naj liga skliče konven cijo raznih skupin za organiziranje nove stranke. Svf jo taktiko bi uravnala v smislu odgovorov. V pismu pravi Thomas, da je bilo njegovo ime zanešeno na vprašalno polo brez njegove ali strankine avtorizacije, ker strart-ka ni še nikogar nominirala. O-menja tudi, da osebnost kandidata ni tolike važppst| pri odločitvi. koga naj,Mflipodpira, ampak važnejši so .principi, in pa platforma stranke, katero kandidat zastopa. Glad« njegove iu: če ga bo stranka nominirala ali če bo kandidaturo sploh sprejel. i. Omenja tudi, d* je socialistič- ^s^i^dST^ pr^I*1 i^Sk^H," on ■in drugi voditelji odvedeni v zapor. V istem času, ko se je pojavila na t stranka vednflnjrforavl jens Torku, ki je izredna pereče. Pri- sodelovati v gibanju za ustanovitev prave farmarsko-delavske stranke. Ne vidi pa, da bi bilo tako gibanje na obzorju in tudi n| naklonjen sklicanju konvencije nekaj mesecev pred volitvami v svrho nominiranja predsedniškega kandidata. Vse, kar on vidi ugčtfnefa v ameriški politični areni, je rast socialistične stranke. 2alazalea znižala plača Unijski delavci niso prizadeti St Louis, Mo. — (FP) — Missouri-Kansas-Texas železnica je znižala plačo za 26% vsem u-radnikom, ki prejemajo več kot 96,000 na leto, fn za 10% uradnikom in kierkom, ki prejemajo manj kot pet tisoč na leto. Redukcija se ne tiče organiziranih železničarjev in drugih delavcev, ki prejemajo mezde v soglasju s pogodbo, ki jo je uprava železnice podpisala z bratovščinami. Pisarniški nameščenci delajo le pet dni v tednu že več kot eno leto. Uprava železnice je izjavila, da je redukcija le začasna in je bila potrebna radi padca dohodkov, za kar je odgovorna depresija. Zagovornik New York.—Mednarodna delavska obramba poroča, da je zblaznel odvetnik Stephen Rod-dy is Chattanooga, Tenn., ki je v imenu Asociacije za napredek zamorcev vodil obrambo mladih črncev, ki so bih v Scot taboru obsojeni na smrt na vežalih radi dozdevnega posilstvs dveh belo-poltnih deklet Roddy je bU po-slan v umobolnico. Msd obema navedenima organizacijama je prišlo do velikega konflikta glede vprašanja, kdo ima pravico braniti obtožence na prisivnem sodišču. Zamorska organizacija pravi, da pripada U pravica nji, medtem ko nisti InsistirsJo. da to oni zastopajo interese žrtev, ker so de-lavci „ . v . Zadruga izkazuje uspeh Stanovalci so dobili zadružne dl-vidende. — Gospodarsko sta-|je solidno New York.—(FP) — Stanovanjska zadruga "Our Home" bo nakazala vsem stanovalcem-za-drugarjem dividende ali popust, ki je običajen v dobroidočih zadrugah. Dividende znašajo $32 za najmanjše stanovanje do $188.38 za največje. Zadružni apartment ima 12 nadstropij in ae nahaja na 483 W. 21 atreet. V njem je 61 sta-novanj. Poslopje je bilo zgrajeno pred enim letom in medtem, ko imajo večinoma vsi lastniki apartmentov težkoče pri oddajanju stanovanj, ima zadruga vsa stanovanja oddana. Razen par strank so vsi stanovalci za-drugarji — solastniki apart-menta. Poleg izplačila dividend je zadruga vložila večjo vsoto v re-zervni sklad in pokrila vse tekoče stroške in amortizacijo. Kljub temu, da so stanovanja moderna in opremljena z vsemi udobnostmi, je stanarina veliko nižja kot v privatnih apartmentih enake vrste. Razlog za to je, ker je zadruga dobila cenena posojila za zgradbo in so stanovanja ved-np okupirana in ker vprašanje dobička ne igra nobene vloge. Edini lastniki zadruge so stanovalci, ki so vložili gotovo vsoto v podjetje — običajno $600 na eobo svojega stanovanja. Poleg delniškega kapitala so za zgraditev izdali bonde, katere lastujejo člani ln pa Cooperatlve Cafeteria, Inc. — zadruga, ki obratuje večje število restavra Te vrste zadruge so se izkazale za jako uspešne v reševanju stanovanjskega problema v New klad ne so za boljše plačane delavce in osebe, ki imajo stalno delo. Za revnejie sloje, ki žive na East Side in Harlemu, stanovanjske zadruve niso izvedljive, ker je najemnina, četudi veliko nižja kot v privatnih apartmentih enake vrste, previsoka. Poleg pa je potreben še začetni kapital. Za te sloje se bo morala zavzeti vlada in zgraditi cenejša stanovanja kot so zadružna. Akcija je izvedljiva, ampak tama-nitska vlada se ne zsnima za problem, ker je naklonjena lastnikom brlogov in zemljiščnim špekulantom. Aretacije stavkarjev (Psterson, N. J.—Petintrideset avilnih delavcev je bilo aretiranih, ker so piketirali tovarno HUler Bros. Bilk Co., v kateri je bila napovedana stavka. VOJAŠTVO STRL0 REVOLTONA PORTKALSKER V bitki v Lizboni je bilo dvajset ubitih in 120 ranjenih. Voditelji revolte aretirani Lizbona, 27. avg. — Revolucionarno gibanje, 'ki je včeraj izbruhnilo in zahtevalo dvajset življenj in v katerem je bilo drugih 120 ranjenih, je bilo hitro potlačeno po vladnem vojaštvu, ki ga je poslal proti rebelom diktator Oscar Curmona. Lizbona j* bila sinoči močno zastrsiena. Tfcnki in oklopnl avtomobili so vozili po mestnih u-licah, da uduŠe nadaljnje izbruhe. Več kot trfato je bilo aretiranih, med njin|i bivši Člani parlamenta in vojsŠki častniki. V teku bitke je ena krogla priletela v poslopje ameriškega poslaništva. Rebelno gibanje se je pojavilo, ko je večjs skupina civilistov napadla barake tretjega artilerijskega polka, vrgla v zapor par častnikov in pregovorila vojaške čete, da so sd pridružile rsvolti. Potem, ko sb rebeli osvojili topove, so odprli ogenj na trdnjavo St. George, ki jt* tudi odgovorila s kroglami. Več krogel je pri-frčalo v stahovanjsks poslopja, ter so naprav)!« večjo škodo. . Rebeli so sc potem zabarlka-dirali v gornjem delu mesta, a so bili kmalu pregnani po vladnem vojaštvu,) ki je rabilo strojnice, oklopne avtomobile in letala. Proti večeflu, ko je rebelom zmanjkalo strsllva, so razobesili belo zastavo in se podali. Mahatma Gandi ae je premislil Naznanil je, da se bo udeležil londonske konference SImla, Indija, 26. avg.< — Ma hatma Gandi je imel včeraj kon ferenco a podkraljem Willingdo-nom in po končanem poavetova nju je naznanil, da je opustil prejšnji sklep ter da ae bo udeležil konference v Londond, ki bo razpravljala o indijskem vprašanju. Gandi je tudi izjavil, da bo u-maknil zahteve glede imenovanja arbitražnega odbora, ki naj bi določil, da U so britske avtoritete v Indiji kršile določbe delhij-akega mirovnega pakta. Willing-don je par dni prej dejal, da je pripravljen na odreditev preiskave, da dožene, če ao obdoMltve u-temeljene. Gandi bo odpotoval v London prihodnjo soboto. Z njim bosta odpotovala tudi Miuian Mohan Malaviyu In mrs. Sorojtoi Nai-du. re volta v artilerijskih barakah, so se uprli nekateri letalski vojaški častniki v Alverd. Proti njim je bila poslana močna četa vojaštva iz Lizbone, k I jih je obkolila in tako prisilila na predajo. •_ Frank Harrla, svetovno znani-plsstelj, umrl Niče, Francija, 27. avg. — Frank Harris, pisatelj in kritik, čigar dsla so znana po vsem svetu, je včeraj umrl v tem mestu v starosti 76 let. Smrt je prišla v spanju. Harris je živel več let v Združenih državah in postal ameriški državljan. Ker so njegova dela vzbudila veliko kritiko In o-gorčenje med ameriškimi puri-tanskimi krogi, se je vrnil v svojo staro domovino Irsko in potem je veliko potoval po Evropi. Bil je velik prijatelj Bernsrd Shawa ln drugih poznanih o-sebnosti v svetovnih literarnili krogih. boaamnsoBH Mussollnijev poatl v Vatikanu Sporazum med papežem hi vlado blizu Rim, ^6. avg. — Poročila se glase, da bo Mussolinl obiskdl papeža v kratkem, »kakor hitro bo dosežen sporazum med vlado ln Vatikanom. Pogajanja so sedaj v teku. Vesti ls zanesljivih virov govore, da bo novi dogovor med Vatikanom ln faŠlstovsko vlado, vseboval določbo ss ponovno o* tvoriiev klubov K*tollšly akcije in da bo dal vdčjo *vtbfft*to katoliški cerkvi pri vzgotfi Italijanske mladine. Vpraianjo o priznanju Barija spat na povriju Prva nasilja v orgsnlsatoričn! kampanji Readlng, Pa.—Prva nasilja v gibanju za organiziranje noga-vičarjev v Readingu so izbruhnila, ko so kompenijskl poboj-niki napadli šotorlšč«, v katerem se je nastanilo 160 organizatorjev, ki pripravljajo načrte za stavko. Pobojnikl so oddali sedem krogel, ki so prevrtalo Šotor, v katerem so bili uradniki unije nogavičarsklh delavcev, med njimi predsednik Emil Rie-ve. Po napadu so pobojniki pobegnili. Vzdržuje se mnenje, da so pobojniki nameravali ubiti vodite-I je organ izatoričnefs gibanja ali pa Jih ostrašltl, da bi prenehali i svojim delom. Unija se Je potem obrnila na govemerja sa protekcijo ln on Je informiral državno policijo, naj Skrbi, ds se napad na linijska organizatorje ne ponovi. Ptakua u omraiauja atavkarfav Polletja v ( liftonu skuša s na-Blljt zlomiti odpor svllnlh de-lavcev Psterson, N. J,—(FP)—Obtožbe proti štirim svllnim delavcem, Članom United Textile VVorkera of America, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji* kateri ao bili nedavno a-retiranl, ko ao opravljali stav« kovno stražo, Češ, da so ovirtli promet, so bile umaknjene ln ls-dana j* bila nova obtožnica. TI štirje stavkarji so sedaj obto-fteni poskusnega umora. Voditelji stavkarjev pravijo, da polkija ni našla nikakega o-rožja pri obtožencih in da skuša omrežiti stavkarje. Policija v bližnjem Cliftonu se poalužuj« naajlatev ln sodeluje s tovarnarji pr| pobijanju stavke. Nedav no je navalila na stavkovno stra žo in pretepla več piketov, druge Visoki ameriški uradniki menlj* da je atališčo predsednika Hoo-verja. da Združene države m prlsnajo sovjetske vlade, o» majano NVashlngton, D, C. - (FP) -Ameriško čaaopisje je posvetilo veliko pozornost in prostora iz-Javam Bernard Shawa 'ln članom njegove partije, ki so je nedav-no vrnila s obiska Sovjetske u-nije. Shavvove ltjave, ki so bito vse v prilog sovjetskemu sistemu. so učinkovale tudi na oflci-elnl Washington, kajti nihče, ki se šteje za Izobraženca, ne more ignorirati Shawovih besedi Uradniki v trgovskem, zaklad-niškem in državnem departmen-tu odprto namigujejo, da bo Hoovtr že radi biznidkih Interesov prisiljen opustiti svoje so-v;*4"0 •ttljžča napram sovjet-skl Rusiji. Govorioe se tutft širi-Jo, da se 8timson ln Mellon tajno posvetujeta s sovjetskimi diplomati v Evropi o možnosti ras-žirjenja trgovskih stikov med Združenimi drŽavami In Rusijo, pa ranržiu. Prepovedala je tudi, kar naj bi potem dovedlo do pri-vsa delavska zborovanja in vstop *nanja sovjetske vlada. organizatorjem v mesto. Ker vse to nI pomagalo, da bi ubila pogum stavkarjem, je podvsela taktiko, ds s omreženjem spravi čimveč delavoev v zapor. SaMftarl brazpoaalnlh Ijndje, ki as »zgnblll rlsge v pre paA aei»yorškl lostae kito s zahteve, 4a jim dr lava povrne oi Ute United HUUn, državnik bai^ Sodnik ss spi a* UM prmfaretlrs-nUnl brezdomci radi trrioarČ-' noatl mosta iUu>»f *t al ...... n »t i v I ' /Ban Pnutelsco, Osi Ua (FP)— V mestu "slatih vrat" se Je v e-nem tednu poslovilo pet brezposelnih delsvcev od tegs sveta, ki jim je odrekel pravico do življenja. Skupaj so zavžill strup: 60-letai Charles Stahl, ki Js bU odslovljen ls nekegs hotela, ker Je bil "prestar za deloi" Tom Anderson, star 27 let; Wllliam Schrues, star 87 let; Stephen Bates, star 80 Ist in Frsnk Js-nacek, star 86 let. Stahl Je mrtev, ostali se pa v bolnici bore s smrtjo. Istočasno Je bilo 60 bresdom-opv oproščenih pred sotfeikom Lazarusom in 86 pred sodnikom 8telgerjem. Aretirani so bili, kar so spali v tovornih va«on!j| Southern Pseifie železnice in prignani so bili pred sodnika s* obtožbo potepuštva.. jn Do dramatičnega Incidenta j* prišlo, ko ja sodnik Lasarue o-prostll brezposelno delsvee s sledečimi besedami! 'To sodišče i oftolelno opravičuje pred vami, radi negostoljubnostl, kate. ro vam je izkazalo mesto Franetoco." V Ameriki je 18^66,407 belopolt-alk ljudi, ki ae bili rojeni v Washington, D. C., 27. avg^— fttovilo v inozemstvu rojenih be-lopoltsev, ki so se naselili v Združenih državah, je bilo 1. aprila 1960 18,866,407 ali 10.*% celokupnega prebivalstva, kot se glssi poročilo sveznegs cenzus-negs blrojs, ki Je bilo včersj ob-jsvljeno. Od Uh Jih je 7,660,IMI sli več kot 9$% nstursllzlrsnlh smeri* šklh državljanov, Famarjl aaktovajs moratorij Fort Morgan, Ceš)., 27. avg. — Tristo farmarsklh družin v distriktlh Hay mor In Stonsham se je obrnilo na državne In o-kraj ne oblasti s spolom, naj razglasijo enoletni moratorij na o-k rajne in driavne davke. Farmarji v tej okolici so utrpeli veliko škodo, ko sU velik vihar Hi toča pred nekaj d novi do malega uničila poljske pridelke. Zvezni trgovinski department js U dni objavil statistiko, ki ka-žs, da Ja sovjetska vlada v mesecu juniju kupila več ameriških produktov kot katera druga o-v^Pft država. Sovjeti so v ji* nUu Isdall sa poljedelske stroja, rudniško mašinerljo ln druge produkte $14,616,066. Is sanesljivih virov poročajo, da j« predsednik Hoo ver izgubil upanje, da bi mogel kdaj tmidtti sovjetsko vlaosclnost v Združenih državah končno prisilila Hooverjevo administracijo na prlsnanje Rusije. Evropske države so skoro vse bankrotirane ln ne morejo kupovati ameriških produktov. Izjema je le RusU*. Morda čas nI več daleč, ko ko administracij« spoznala svojo zmoto ln prišla do prepričanja, da, vladi ne prlstojs vJogs pUča noja. Oblačilnim delavcem ne bodo sni-*' ' šane mrrdf • 1 Chlcsgo. - Poročila, ki JUT objavlja "Ml? News Record", bi m 1A ko glaallo, da bo Hart Schaffner t Mars vprašala oblačilne delavce, naj pristanejo nn mezdne redukcije, niso resnična, Tako je Isjavil Samuel Levin, upravitelj skupnega odbora A-malgamated Clothlng Workers unije v Chieagu. Levin je dejal, da Je celo pred* sodnik omenjene firme, Aieaan-der Uvy, zanikal vesti, da n* merava preklicati pogodbo, ki Ja bila sklenjena med druibo In linijo pred tremi mceeci. Nekateri menijo, da je blsnlško glaallo pričelo širiti te vesti s namenom, da organizira kampanjo sa redukcijo mesd v vseh industri- Jah. ^f TTm Unija New York. — Radi velikega števila aretacij na Filipinih, kjer je velika gonja proti radi* kakem ln ao delavci obtoženi komunizma, Je Unija sa civilne svo-bodščine nakazala $600 v njih obrambo. Fllfpfnsks oblasti, ki so pod ameriško upravo, ao pričela z veliko fonjo proti delavcem, ko Je prišlo na otoku do ve6-Jlh stavk. Unija pravi, da k* branila pravico do govora, tlaka ln zborovanja dl v ameriških t SOSVETA* PETEK, 2g. »ROSVETA m BvucmpiaBrr ' Kadar država zaitrajka... O situaciji v Oklahomi in Tezasu—zadnje dni m pridružuje tudi Kansas—smo že poročali Governerji teh držav ao s vojaško lilo ustavili produkcijo olja it namenom, da pade velika zaloga in cena olja poskoči nazaj na do-ktr aa aoi To je nekaj novefa v Ameriki. Ameringer, izdajatelj in urednik delavskega tednika 'Th* American Guardian" v Ojdahoma Cityju, je o-zaečil to početje za "štrajk države." Drtava je prisilila oijn? operatorje k stavki In prvi« v zgodovini Amerike je \ojaštvo pazilo, da ne bo nihče rsey, eden največjih popularnih ameriških učenjakov v tem rto-letju. Dorsey je umrl sadnjo spomlad. baS ko je dokončal rokopis knjige, ki je adaj iašla. Nje-govo največje delo "Why We Bebave Uke Human Bringa" je bilo že razširjeno v stotieoč Iztisih. Rojaki, ki rasumejo angleško, dobe v VoiUri neprecenljivo In^antvo snanja. Dr. Dursey prepričevalno dokazuje v knjigi "Msn's Own Show,* da je vso, Kar je človek dosegel, njegovo delo. Namreč, ksr je pridobil s svojim entom. Civilizacija s vsemi priti kllna-mi je njegov stvor, ki se vleče s razvojem aje. tovega uma vmd. in kar je v tem atvoru slabe-ga, naj sebi pripiše. Med drugimi slabo*tan! je •tvoril tudi religije ali vere v nadnaravo. te eo njegovo dalo. in če ga tepejo in ovirajo njegov napredek, jih lahko odpravi in nadomesti a ne-čim buljim Razume ae. da je tu človek mišljen kot Človeštvo v splošnem, ne kot poaamea-nik. pr. lHiise> dokazuj«. «u i je Človtk z re JCtom* nstovortl največji jsrtm na vrst In bo W.naj. i i cemente v mo:gan« "Vi akt iMr, Ju pride med človeka in zemljo ali ga postavi »ocjoveku, je se*?ašnlk človeškega rodu Jpše dr. Doreey v osssajmi knjigi. "Vrrs v vse,kar ssfičee mejetutno;.!!. udanost do va««-ga. kar |*r«kora^l razum, je tak šovinistk- Vee. kar Je civiliziran človek s tor, I skrajno barbar- e "*'" W W e iz naselbin AVGUSTI I, O. — Cas je še, da se stvar Razjasni takšna, kakršna je. Fant* pri socialističnem klubu št. 27 v deveta Nilu, Ohio, si še vedno jemljejo k ercu, kar jim jaz ne zamerim, Oni vedo, da pri njih je izkljašsno, kar ee tiče petja; oni vedo, da »a bo šlo več tako gladko naprej kot je šlo nekdaj. In to je vse, zakar se toliko joka in stoka v časopisih. Oni vedo, da je vse fcgubljeno in ae ne bo nikdar več nadomestile, saj pri njih afcpptal ne. Ako mlali dopisnik sebi In svoji skupini polniti blagajno aa račun odsteple skupine, kakor jo on imenuje, potem naj bo le prepričan, da takšno blatenje ne more imeti dobrih posledic. 2e star pregovor pravi, da kdor <)rugim Jamo kopUe, sam vanjo pade. J#z Še vedno mislim in trdim, da,. Člani pri pevsktti In sličnlh društvih ustanovah, kateri I-maj o največ smisla sa atvar in ki največ pripomorejo za uspeh, da imajo še vedno pravico, da povedo svoje nasvete in kako se bo postopalo z zborom. Zbor Je tukaj, da poje ca vse Slovence, ne pa da bo par mandaleev ukazovalo kako In kaj bo šlo. Pevcem *pa »pa ostaja nič drugega ko ga-mnje, Ce je kdo kdaj bil aH Je sedaj pri pevskem zboru, mislim, daJa najbolj razumil, kaj se pravi sodelovati. In to mialim: Resno sodelovati in delati za uspeh prireditve, ne pa samo za — golo itevilo. Večkrat ae j/povdarjalo, da se zbora ne smo držati tako pristranskemu, posebno ne od časa naprej, ko se Je pričelo prirejati operna dela. Kakšen boj je bil tisti Čas radi oglaševanja. Rekli 4o, Da V Afoieriiki Domovini ae ne sme oglaševati za nobeno ceno. Socialistični fantje ao se srdito izražali, da nas Pire uničuje, odkar JgaaSt/ Clairju. In pomislite. Sedaj s# pa ti lantje a principi pajdašijo ž njim. Tisti, ki'so najbolj kričali proti Pircu. sedaj najbolj pišejo ln kričijo v njegovem listu. In sedaj je postala Ameriška Domovina list sočutllstidne stranke v Clcvelan-du, ali kaj? Neka članica socialističnega kluba se je tudi izražala po naselbini za časa nabiranja oglasov, da taki "smrkov-ci" ne morejo voditi zbora, ker nimajo nobene podlage. In ker ona nI sa nobeno rabo, Še manj pa za petje, je ttikaj dokaz, da ni tako. Od razdora sem je "Carja" pela opero "Gorenjski slav-ček" ter priredila lepo uspeli koncert. V jeseni bo aopet nekaj novega. Pevski abor Zarja bo pel opero 'Turjaška Rosamunda" ln za njo opero "Marta". Vidite, to je dokas, da ne spimo, ampak gre stvar naprej še s večjim si hdftt kot kdaj prej. Zbor gre naprej v vseh oaiHh, tako tudi v finančnem, da nimamol po 65 centov v blagajni, kot smo imeli v zakonskem stanu s klubom. Nabavili smo al že kostume sa «ve prireditvi, in to sa 80 (reci: o^-mdenet pevcev in pevk), orkez t racijo za opfro. ki ja stala *t7ft.00 in še vedno i-mamo v blagajni več kot «6 centov. Ne vem, kako Je to mogoče, ampak tako Je ln nič drugače in to pO preteku enega leta. In to tudf brez vsake jsmoči kakega f i lan tropa, katarja so nam klu* bovtl hoteli kar ioaili »riniti. V dokaz ao vam jmjlge vseh do-hof$ov, akn Je ttfsbu. To ae. pravi 4 drugimi be^tdutl: Bolj vi kričite, več slmasiKarjcm Ima m*. Hvala sa reklapio. Vse vaše kričanje nam niš ne škoduje. Vee Izjave In laalitve glede čar-terja, komu pripada ln komu ne s<> brez i »o uma. fantje pa hočv Jo veo to zmešnjavo obealtl nam na hrbet če ml nečemo, hočejo j obesiti republlkaasem. In če ti ne, Intdo marali, i>otem pridejo na vrato anarhisti Zagotavljam vam. da aobrdsn pe bo nesil va-lr smeinjave. ker abesili ste ai sami aa avOje rame in vam se I najbolj prilega tamaešajava. Ce ne more v naselbini s M tisoč prebivalci živeti pevski zbor br*z i imlillčne navlake,-potem pa naj Kakor mož omenja, da Žari*, to je pevski zbor socialistiČneRS kluba, ostane to. kar je. Prav *sd mu verjamem, da bo tako ostalo, ker bolje sploh nikdar n| mogoče pričakovati. Pa upajmo, da bo že bolje, če ne prej, pa po smrti. Ne morem si pomagati, da ie enkrat omenim, pod čigavem o-kriljem je bila Zarja ustanovljena, kdo je originalna skupina in kdo in čegava je korporadja, a-U je naša, ali je od nasprotne skupine. Le pomislite in prav TsfHftl ' . Vsa ta navlaka v časopisju in vse to v imenu delavstva. Ti ljudje ae poslužujejo in akrivajo vedno za delavstvo, ko jim sma-njka besede ali Jih drpgače strah pred javnostjo. Ubogo delavstvo! Toliko za enkrat. Se še pogovorimo, če bo treba. Pa bova midva z dopisnikom obdelala zgodovino te "Zarje", zaradi katere je toliko prepira.—Loain Bel-le, član zbora Zarja. Kipenje vttepovnod. Predavanje v Canonaburgu N Canonabnrg, Pa. — Kdor , zasleduje dnevno časopisje, mora zaključiti, da živimo v čudnih časih. Ves svet se giblje in ziblje, povsod kipi na razne načine, stare institucije, ki so bila zidane "za večni obstoj", padajo in se drobijo v prah in porajalo se nove in povsem drugačne od prejšnjih. Povprečna pamet težko razume vse to in vsled tega ne vidi resnega preobrata. To preobrazovanje je zlaati o-čitno po svetovni vojni. Revolucionarne sile so povsod na delu in grizejo ter izpodjedajo ogromno akalovje svetovnega kapitalizma. Poglejmo Pittsburgh Coal kompanijo, ki se Je izrekla za nacionaliziranje premogovne industrije. To diii pa radikalu, dasl ai nič radikalnega na stvari. Pošta, parki in ljudske šole so državne institucije, a radi tega Amerika še ni socialistična republika. Fakt pa je, da je največja premogovniška družbi v. Pen nsy Ivani j i, ki je vedno veljala sa najbolj sovražno delavstvu, danes pripravljena za nacionaliziranje rovov. Kaj pa mi, delavci, delamo? Jeklarski dclavci se borijo, 24lez-ničarji se gibljejo In rudarji so v težkem položaju — razcepljeni. National Miners unija in U-nited Mine Workers unija vlečeta rudarje na dve strani. Foster a svojo Trade Unity ligo hoče organizirati jeklarske delavce in v ta namen prireja, shode po jeklarskih središčih, zraven pa u-drlha po Thomasu in socialistični stranki. Cas Je že, da bi delavski voditelji brez Izjeme skupno ngSto-plll na delavski fronti in bi vsi pridno pomagali pri organiziranju delavskegs razreda. Delavci pa bi morali malo več čitati in misliti in se manj jeziti. Ce bi se delavci sa-vedali svoje moči. ki jo imajo v glasovnici, bi lahko le imeli vsaj polovico zastopnikov v postavo* dajnlh zbopmicah In njihove razmere bi lahko bile boljše j O vseh teh važnih delavekih problemih bo prodeval Ivan Mo- lek, urednik Prosvete, ^dne « septembra v Canoasburgu j>od šopirijo kluba it. 118 JSZ. Predavanje bo v dvorani društva [Postojnska jama št. ltt SNPJ in prične ae ob drugi uri popoldne. Upati je, da bo dvorana pohia poslušalcev. Sodelovalo bo tudi pevsko društvo Ilirija pod vodstvom Rudolfa Pleterika in pre-skrbljeno bo tudi z vsakovrstnim pokrepčilom. John Koklieh. n ^ "Dan zabave" develand, O. — Menda bo že 12 let, kar sem videl tharlie Cha-plinov film "Dan zabave". Naša unija Electric Railway EmplOy-ees of America. Piv. 0S8, priredi vsako leto piknik in Jaz ga vedno primerjam s ChaiMinovo zabavo. Piknik je bil 6. avgusta v Con-neaut Laku, Pa.r približni 30 milj jutno od Conneafcta, O. Ker so ti pikniki malo drugačni od nadih slovenskih, sem se namenil, da malo opišem ta naš ameriški islet. ' Ze par mesecev prej me moji fantje vprašujejo, kje bo letos piknik "karmenov". Ko to isve-joy vprašujejo, kako bomo Mi tja ln dalje, koliko bodo dobili za potrošenje. Edwin je hodil na go\iin si je kot "caddy" prislužil $4 za ta piknik: delal je štiri nedelje in zapravil jih je v treh urah. Potem nastane vpra-isnje, kaj bomo jedli Mama hoče krompirjevo šolalo; brez te ne gre. Drugi smo za vložke iz svinjske gnjati, Eugene, najmlajši, hoče imeti "cake". Košara je polna kot zahteva oUčaj. Vsakdo prinese košaro s seboj. Sedaj moramo urno a karo do postaje Erie. Vlak potegne ob o-smih. Ko pridemo tja, je že vse polno izletnikov. Nekoč je unija priredila "vodvU" in so naju z najstarejšim sinom povaibili, da sva jim igrala na harmoniko. Dobro so si zapomnili, čim pridem na postajo, že me vprašujejo od yseh strani: Kje je hurmonika? Bo kaj muzike? — Nič. Skoda. "Brother" Borns mi pove, da i--mamo meh in piščali. VlHk pride. Sedem vozov za ljudi in ten voz za prtljago. Brž jih zasede-mo. To je naa zasebni vlak. Stane $825. Vsak je plačal po $2 za odrastle in'S0c za otroke nad petim letom. Odidemo. Vlak se u-stavi na E. 56. In E. P8. cesti. Ko pridemo iz mesta, jo vlak re-«e 70 do 80 milj na uro, kar le dopade otrokom. : V vlaku fmamo šaljlvca, ki zabava izletnike. Posnema Chapli-na. Ker ni direktne proge, vozimo se v kolobarju najprej proti jugu do Warrena* O., potem pa nevernovzhbdno. Povsod se vidijo enaki krize. Iz tovaren se ne kadi, na farmah je tudi bolj mrtvo, dasl sO krasni kraji po našem Ohiu, Ob enajstih prideme v lhenango, Pa. Tu je križišče Lake Erie in Bessemer železnice. Beseemer je edina, ki vodi v Genneaut, Pa. Uprciejo drugo lokomotivo. V vosu pred nami se je vnela os; menda niso že dolgo rabili voza. Delavci gasijo in to nas je zamudilo pol ure. Končno odrinemo. Na tirih poleg našega stoji vse polno tovornih PBzov praznih. Vsekakor niso že dolgo rabili. *Nov znak krize. Avti |n truki poftro železnicam dosti' prometa in spravi js jo Železničarje ob delo. Naposled se vlak ustavi in rine nazaj v Con-neaut Park. Tukaj smo. V psrku na* pričakujejo ki gledajo, kje bomo pustili kak groi. Opoldne je in kava po 30c kvort gre najbolj izpod rok. Za- have tu Za majod nik. Jrtero eno Širok t5c do ni. Na jezeru i-.. Gremo na par-tri milje dolgo in _ ija J*> vodi stane | | „ ut Laka, Pa. Ob obrežju so kopališča, na bregu pa vile in mnogo mladih ljudi, ki ne čutijo krize. Pijače, kot na naših piknikih, ni; vsakdo se zibava po svoje. Unija ne gleda za dobiček kakor naša društv* — gledajo pa lastniki parkov. Manjka domače g*Ae, vina, debate in drugega. No, pa se menda vse dobi ... Ob pol šestih zvečer odi vlak. Sedaj je bolj živahno. K , lektajo za godbo in Skot cvili na piščali in stiaka meh. V parku ni gostllen, toda med nami je mnogo pijanih ljudi. V žepih so bile steklenice. V Shonangu zopet premene lokomotivo, toda zavore ne delajo. Čakamo in čakamo. Pijanci so sitni in nadlegujejo Škota, ta pa pravi, da so se piščali polomile. To je ujezilo Toma. Dajmo kockati! "Seven or eleven". Udrejo v voz za prtljago. Henderson je Toma namazal po obrazu s črnim imirom od osi in on igra dalje. Prišel je predsednik in začel deliti lekcije. Tom ae ujezi In skoči vanj. Predsednik je opraskan. V|ak se premakne in drvi 70 do 80 milj na ura Vse je utrujeno. Otroci so nemirni. Kdaj bomo doma ? Zopet smo v Warrenu. Se poldrugo uro, pa bomo v Cle-velandu. Ob desetih zvečer smo doma. To je bil naš dan zabave. Naš unijski časopis Je pa objavil tole poročilo: "We had a very niče tirne".—Fr. Barbič. Hobičev odgovor Yukon, Pa. — Malo odgovora na dopis iz Yukona v 195. štev. Prosvete; Dopisnik pravi, da ni res, Kla je on zagovarjal Smitha. Pa je resnica. Bil je pri meni, kakor je večkrat prišel, pa sva se menila to in ono. Jaz sem rekel, da sem za Normana Thomasa, on je pa rekel, da je demokrat Smith "olrajt". Ko seih ga vprašal, kdo mu je to povedal, je odgovoril, >da bos« v livaj,)/)er> bU u-pofllert. Dalje piše, da jas nisem vpf-san med socialističnimi Voiilci vprašam registriran. Odgovori mi: Socialist party, ti si zmiraj na B0C*** list party. Vprtisi jo tudi, če je pokazala Kti jigO Vtiilctov tej in tej osebi, pa je rekla, da ni. Kje jedophmik videl knjigo? Dalje sem bil informiran, da doti čne osebe ne pozna. Dopisnik omenja 17 socialističnih voMlcev, toda Imenovati jih ne more. Jaz ne vem, če so val ti volUei res socialisti. Najbrž Jih po krivici prišteva vse k sodru gom, ker nimajo članske knjiži-oe in ne plačujejo prispevka stranki. Tudi glasila nočejo. Glasilo je Proletarec. On ga tudi nima. Glede pijače pa le toliko, da njegovega nisem še nič popil. A-gitacija v javnosti je potrebna. Ne strinjam se, da bi kar molčali. Mene ni sram socialističnega imena. Dopisnika pa rad pri miru pustim. On je k meni hodil, ne jaz k njemu! Politični klub pa le organizirajte, a ne takega, da bo samo etneanje in prazno obljuba vanje; treba je tudi kaj storiti. Politična organizacija mora imeti principe, kajti denarne podpore ni, da bi vlekla. Ustanoviti klub ni tako težko, toda držati ga, da ga peklenska vrata' ne premagajo, je pa nekaj dru-vrpRH.—Joneph Roblch. Papeževa encildika na rti* XV. Ameriški, italijanski, fmki, nentfid j Ski in drugih narodnosti delavci, katoliki testantovaki, mormonski in svobodni*! delavci, izučeni in neiaučeni delavci T3 ln tovarniiki .delavci - vsi delajo drwJ drugega v enakih razmerah in kopiči,* H stvo poeedujočega razreda. Vsi bi W J zavedati, da Jih vežejo - peki skupni »3 Mlego se jih je že zavedlo in radi tega m 1 novtti svoje delavske unije in stranke v U • gih deželah. ev,< (ZkuAnja jih je naučila, da delodauL ae veže skupaj narodno*, polt ne verz^td njihovi interesi kot lastnike kapitala. mJ rektorji velike delodajalske korporanji ^ najdete domače in tujerodne kapitalist* u tujerodne kapitaliste bi katoličane, protestante, žkle in svofeodJ sleče. Lastniki industrij delujejo skupaj; i njimi ni narodnostnih ali verskih grup ] rodnost in vera je njihova privatna z* Prav tako bi morali delavci nastopiti v 3 delu! » Vsa ameriška zgodovina dokazuje, dt bili delodajalci vedno solidarni. Puritad se naselili v kolonijah Nove Anglije, katol ni v Marylandu, kyakerji v Pennsylra episkopalci v Virginiji in Karolini — toM vtod 80 biti razdeljeni v posestnike in dek V vseh kolonijah ao imeli posestniki z* odločilno besedo, povsod so imeli tnuti eužnje in "bondmene" (zadolžene nasefc ki so morali e dolgotrajnim delom odslužiti i njo čez morje) svoje narodnosti in ve*, tisoče belopoltnih delavcev "bondmener" moralo dolga leta delati brezplačno kakor vadftl sužnji. Sužnjedržci na jugu so biiii nI kristjani, toda to jih ni oviralo, da ne H kupovali ln prodajali sužnjev krščanske 4 katoličan je prodal katoličana, protesta* prodal protestanta, bevptist je prodal bapU metodiet je prodal metodista in tako dalji Louisiana je bila velika katolišks ti na jugu, kjer so bili naseljeni večinomt J| ski in francoski katoličani. Tam so biki armade sužnjev in večina zasužnjenih m cev je bila katoliške vere kakor je bila* njihovih gospodarjev. Javne dražbe sidi na katerih so bile družine raztrgane in M za vselej, se niso nič razlikovale v katd Louisiani od onih v protestantovski Vini in Karolini. Zakon {lede sužnjev je bil vsod enak; zakon proti tlbežnim sužnje« bil povsod isti in kazen za prijete sužnje jI povsoc^enaka. Se več. Cerkve eame to imele tuitji so jih podedovale od sužnjadrice^Mi san med s^iaUstičnimi vMilci v ^^ Vse krtčanike cerkve so zagorS volilni knjigiJJotUe, Sdsemlf BU^jltvo; vae ^ čn)ftle clUte in argua M. L. m JO vprašam, xaxo sem a„»-ni.tvn w «v»tMm nitmi. Pr le kar , t V. -fc smo ^BHTto pevke IzhajirrhHI pouTme mtsk)bsrnot »4 v prilog sušenj stvu iz svetega pisma. Fi stantovski suženj iz Virginije, ki je bil ps katoliškemu piantatniku v Louisiani, ni nič več spremembe na bolje kakor kiti sušenj iz Louisiane, ki je bil prodsn prota tovskemu plantašniku v Texasu. Obz »ta | menila lastnika, ne pa raemer. Cdo zamorski posestniki, ki sol zamorske soinje, pa naj so bili katoli protesUnti, so prav tako sledili belo sužnjedricem in izkoriščali sužnje svoj« mena kakor živino. Malo je znano, di m . tudi zamorci med sužnjedržci ns jugu ii kateri zelo boffati. pred asdemnsjstimi k profesor Dodd v svoji knjigi "American torical Review" opozoril na dejstvo, dz j« 18,000 črnokožnih sužnjev v posesti ln nih sužnjedricev tik pred civilno vojno, je Carter G. Woodsdn v svoji knjigi z našli "Free Negro Owners of Slaves in the li States" naštel dolgo vrsto imen črnih si držcev na jugu. Katolika Louisiana je značilna v UJ gledu. Bled približno tisoč zamorskimi« nami, ki ae imele sužnje svoje polti, je biki najst z imenom Mayto»er. Te druži*« M skupaj Zlftlsnfllijev. Dve ata imeli po n je v vsaka ] in sedem jih je imelo po 10« Ena sama zamorka v Jušni Karolini 84 zamorskih rbbov. 1 Ulrich fi. TOHips opisuj, to fazoljl VI Ameriki zelo natančno v svoji zgodoviM riških zamoroev. Neki smnorski pUnUm Južni Karolini, ki je bil poročen i žensko, Je imel 200 črnokožnih pred ameriško revolucijo. Zamoftki m drId, ki so obogateli, se>Hi priznsni «• J na družabni stopnji s belopoltnimi m drSci; mešali ao se med seboj brei mm .1 Isto piše tudi Woodson. Begsti ^ so imeli plantaie in sužnje, se niso v v nem statusu nič razločevali od belih mzi Skupno so bili člani iste ^rkvene so na skupno zabave, ženili so se med\m otroci obojih so imeli skupno Woodson tudi omenja dva črnokotM drftca v Viriinlji. ki sU imela belo*«" in ki sU bivala brez kakih ovir v r' lokožnih *uŽnjedrŽcev. ^.^jpeljs Po najnovejšem Štetju |peUvaW»» aprila letea^ua« ^fTg^ lico vred 8 1llisasviP^0» *** ^Tj Prebivalstvo ss ja tovej ed kSa imi pomnožilo sa p gltsv. «Vsa M^ igraje stre|mčarje ia mfsMM da as Codi pomnožilo 80 mHijcnev se Je v primeri 10 letih nekaj 1000 molkih v Al pojav kslejo vee povaod so kaše, da sarjs \ i iji FROftTBTK 28. AVGUSTA. nega znanstvenika dr. HatUija, Vesri iz Jugoslavije I ___ . im^rm1mmr^rr-rnr'rrrrk-^ritr-r i t i i ■ i ■ -t / Varali gosdnih pelarev geattlf, Waati. — Za mnoga gofdni' pot*!* na severaeapedu •o odgovorne mlierm- razmere, v ksUrih nahajajo porobkar-4kl farmarji, pravijo uradniki Ctfogoe JT*dn* JJrl gaae- ftju gnicM pultov vjadj platoje 88 centov na uro 1n J« dt-(k dolg. Marl »o edina prt-Kka, da M^ftil farmarji lahko ne-kaj zaslutijo In ao jiretlve. ^ Naratte MksdMu Hal. aa> 1 trgovca hnsz jtrgovU>< 'jmKIt^n*k)m Kodiram •« vr*tla rarprava aepar ? trmvra Franceta latenl-^ * Vrhnike, radi M-W>*a»> In (»reatopka ban-Ji« Ueaii Ji uatenovil le-** trgovino "UntU*. 1 ni načela s poelova- >»ik> denarja. Tvrd- l "JA FHPSVETa Pavel nI odgovoril. Vatel Je in ee odprav-ljal na pot Poljubil je otroke. Virka ae mu je vrgla na prsi. Poljubil jo je naglo, da ja bilo videti, kot bi jo hotel vgriiniti. Potem jo je rahlo potisnil od sebe in stopil k vratom. Tods na pragu ae je uetavil. Ne da bi se osrl, ji je rekel čez reme: "Pesi nase, tako zelo sem ee te privadil. Ne zaidi na etrsnsks pota. Ko rodil otroka, ga imej rada in skrbi lepo zanj. Tako selo moram misliti ns otroka, fikoda, da ga nisem mogel pričakati, da ga niaem mogel videti' In potem je obrnil glavo ter ae ialoetno in neino naamehljal: "Tudi za našo stvsr moraš skrbeti. Po tebi bom pošiljsl vesti. In zdsj dobro. Pridi, poljubiva se še enkrat. ZdravetvuJ!" Odšel je. Gledsla js ss njim. In nenadoma js vstalo pred njeno notranjostjo ves njeno življenje s Psvlom v ss njsno slepo člo-veško oko redkokdaj šareči luči. V kratkem hipu je Šlo mimo njenih oči vee njeno ilvlje-nje, takšno, kakršno je reenično bilo in kakršnega še nikoli ni videla. Kolikokrat ss je v svojem skupnem življenju s Pavlom Jezila, polna neka nezadovoljnosti, nekega sovraštva do njega. Kes, ds ga Je imele ss izvoljenca in da ss ga js celo privadila. Toda nikoli le gs ni objela s srcem, tako prsklpsvsjočim bola-čine In radosti, kakor zdaj, ko js flsdala sa njim. Zdaj pa, ko ni čutil In ga nI mogla več dohiteti in jI mogoče nikoli več ne bo dano videti ga, zdaj Je čutila, kako zelo ga je ljubila. Kakor more ljubiti žena le svojsga moža. "Pavel. . . Psšenjka . . Ves dan Je tavala kot v omotici. Bolelo jo Je, da mu ni rekla beeed, ki so ji pekoče lešale. na srcu. O, če bi ga U mogla poklicati na-xaj!. .. Četudi samo za pičlo uro ... Ce bi mu le Isthko povedala t . . . XII. Vso svojo žsrečo strast in kopmsnjs po Psvlu js pološils Virka v svojs skrbi in svoj trud zs njsgovo stvsr. Agirovka Je ležala * stran. Tja le niso dospeli kosski, ds bi vladali in teptali po svoji volji. Vendar so staro-vernl s hribs, kmet KoŠemjskin in pet drugih bogstih kmetov oblastno ssgll po vseh Pavlovih tovariših. Odpeljali so se v kozaški tabor in od tam prinesli s seboj UkaZS. Deset siromašnih kmetov Is Agirovke In osem is barak so odpravili v mestno jetnišnlco. Krog deset so jih ns glsvsrstvu neusmiljeno pretepli. Tudi Virko so odvlekli tja na sssllševaaje. Odgovarjala je prikrito in udano, da ne bi isdala. Pavla, s pogledi pa ae Je izmikala očem muči-teljav. "Ničesar ne vem. Saj nisem njegove poročena lana, marveč samo ljubica. Nenadoma je odpotoval. Mogoče se vlači Sdaj a kako drugo. Kje bi Jrtl, o tem ne ellšim ničesar. Nosna sem, in vrhu tega ml je sapustll Šs dva otroka. Ca bi vedela, kje je, bi ga bila še sama kaznovala za krivico, ki ml Jo js storil. Ne bi tajila, isdala bi ga. Saj tako ali tako ne bo več Uvel s menoj." Tedaj je udaril novo postavljeni načelnik glsvsrstva s pestjo po mizi: "Lafeš, vlačuga, babnica nesramna! Ljudje so vendsr videli, kako si ss poslsvljsls od nJega!" "Ko sem se poslsvljsls od njegs, sem gs prosils, naj me nikar ne pusti na cedilu g otrokoma in brea vsega. Vendar ml ni pove-del, ksm ss pelje." Tri dni je sedela na glsvsrstvu v mrzlem zaporu. Potem so jo kmetje iznova mučili. Zdaj niso hoteli več od nje Isjsv o Pavlu, marveč o njegovih pomočnikih In tudi o tem, kdo pripade boljše vikom. Virka je trdovratno odgovar-jala. da ne ve ničeaar. Venomer je tešila o krivici. ki ji jo je bil etortt Pavel, ker Jo je pustil )>res vsake pomoči samo s otrokom. Mučili so jo neksj čaaa s assliŠevenjem, nakar so jo ls-pustili. Njen od tedna do tedns vedno teljl tivot je ni oviral, da ss ne bi ns skrivnih kra- jih aastajala s svojimi ljudmi, da ns bi hodila naglo in as pol« tega še s delom vsdrlevala. Pavel pa ji je ukaaal še is vršiti v popolni taj-noati dvoje naročil; prvo: odnesti neko piemo nekemu aenesljivamu človeku v deeet kilometrov oddaljeno vaa, drugo: ekrivati cel teden nekega kmeta. Ko eo ji sporočili prvi ukaz, Je vsdihnila. Potem pa je rekla slu, nekemu suhemu starcu v begunski obleki: "Sama pojdem. Koga pa naj pošljem drugega? Treba jasa to le izkušenj, predvsem ps neustrašeno** i." In šla je sama na deset kilometrov dolgo pot s pretvezo, da gre v bolnišnico. V tisti vssi js bila alučajno bolnišnica. Dotnbv se je vlekla le a trudom po rasritl, zasneženi cesti. A prišla je vendarle do svoje koče in vsrovsla skrivnost Drugo naročilo js bilo težje Izvršiti. Usps-h pa ji je, skriti kmeta v kleti. Celo sosede niso opazile ničesar. In čim večji je bil trud, tem diaŠje ji je postajalo njeno drugo tajno življenje. Z resničnim verovanjem je govorila avojim tovarišem pri srečanjih: "Pa če vsi poginilo, pomagati jim moramo. Nemaniče so popolnoma potisnili ob zid." Sestanki so bili otežkočenL Na vasi slišijo vendar vsak vaditi in opazijo sleherno trsko, kildU na dvorišču. Tedaj pa ja prišla veet, da se Pavlov oddelek bliža AgirovkL Pavel ji ja poslsl po nekem golobradem, a ostro-gledem fantu to-le ustno sporočilo: "Dobro bi bUo, če bi jim lahko padli za hrbet, če bi sanetili kak punt." 8 to vestjo je šla Virka v barake. Delo na progi eo že davno opustili, toda begunci in bres-domovinci, ki so bili poprej zaposleni na progi, so še vedno stanovali v barakah. Virka je hitela, a ja vso pot natančno opazovala s ušesi in očmi. Prišla js do barak, ne da bi bila koga srečala. V veliki baraki ao stanovali trijs ne-omoženi in štirje omoženi kmetje s družinami. In vsi so bili puntarji. Zato js vstopila Virka brea strahu. Pa ni začela takoj * tistim, kar Je imela prav za pravf reči: "Dober dani Ali je teta Darja doma?" Darja js odgovorila od peči: 'Tu sem, doma. Kaj želiš, Virka?" , "Hotela sem k tebi, potiplji ml život . . . Ssj si vsadar babica ln ss rasumeš na to reč. Tako težko sapo imam. Bom kmalu legla, kaj praviš?" Darja je rekla amehljaje: "Ni treba, da ^ ga potipala. Tudi tako vidim, da bol nosila kvečjemu še en teden. A s besedo kar naravnost na dan. Sami domači smo doma. takoj pokličem mole s dvorišča." Ko ao.aa.bUi zbrali, ja dejala Virka z drhtečim Klasom: » : , "No, molje, zdaj moramo pričeti a tepe-žem." Odkašljala ae je in razložila z mirnim ln enakomernim glasom, kaj JI je sporočil Pavel. Možje niso odgovorili takoj. Dolgo so molčali Invpremlšljevsli. Prvi je izpregovorll bled in betelen kmet, Vssjka Derguncov: "Ne, sodrugi, to ns pojds. Ljudstvo js adaj preplašeno, ne bomo ga pripravili do tega. Muči se, a molči." In drugI s sivimi, kratkimi in neenakomerno postrtftenlmi lasmi je potrdil: "Na to aploh ne moremo misliti! Kot bol-hs bi nss vsa polovlll." "Počakati morsmo. Mogoče potem, ko bodo naši čisto bllsu vssl. Zdaj pa to nikakor ne gre." Virka Ja vstsls. Mrko ja glsdala izpod ns-branega čela in rekla: "Je to vaa, ksr ml Imata povedati?" "Kaj hočeš več?" "Mi nimate povedati ničeaar več?" 'Tega na bi zmogli." "Naši tamkaj Imajo četa. Poiakualjo naj priti na kak način do naa; potem jim bomo po-magall. Zdaj pa ne moremo ničeaar storiti." (Konoc prihoda ji«) naj sadi. 3 Marko je hodil za njim in mu prikimaval. Ko mu je vse pokazal, kako in kaj, je prijel sabljo ss drži, se razkora-čil pred Markom ter ga prija-teljsko posvaril: "No, mislim, da ti ne bo v glavo padlo, da bi pobegnil, ko i-maš samo dva tedna še. Ce pa hočeš, le beži, te bomo že ujeli. Mi bo* vsaj krompir izkopal. No, no aaj vem, da ne boš, pa vendar . Poeadi, kakor šem ti rekel, pa bo dobro." Ječar je odšel. Marko pa je prijel sa motlko in začel pridno copati. Ko'je prišel ječar pred mrakom pogledat, je bilo že vse posajeno. Ječar je bil z Markovim delom zelo zadovoljen, celo pohvalil ga je: No, no, tako, vidiš, me veseli. Na sredi je dobro, Um na spodnjem koncu je pa kar izvrstno. No, no, nisem mislil, da si tak kopač." Povfm vam, da tako dobro posajenega krompirja še nikoli nlstg imeli," se je pohvalil Marto in pomenljivo pogledal je-čarja. J ,, ^,"yerjamei»i,oiverjamem," Je litel pritrjevati J«čar, "upam, da bom tudi Mikaj izkopal* če Eog da." "Gotovo," je nakratko pritrdil Marko. V mraku sta odšla. Cez teden dni so Marka izpustili | Marko je odhajal, Ječar pa Je šal pogladgt, če krompir poganja. Pa ni bilo nič videti. Potolažil se je: "Marko je pameten, bal se Je slana, pa ga je globoko vrgel." Nekaj dni pozneje mu je bilo kar prijetno, ko je videl, da so se na spodnjem koncu vrta pokazali prvi kisti. Ko js pa tretjič prišel ogledovat, mu je srce akoro zastalo. Krompir je že bohotno rsstel, toda aamo v enem velikem grmu doli na spodnjem delu vrta, kjer je bil zadnjič ppazil prve poganjke, povsod drugod ni bilo niti snega perssa. Pogled na bohotni grm in prazno aemUo ja spravil ječarjn z ravnotežja; "Ta sramota!" Obrarmu Je zalila kri. Prijel j« za sabljo in ostro pogledal po vrtu., toda Marka ni bilo. Ker ni dobil Marka, Je stresel jezo ns nedolžne rastline. Vse je poeekal in poteptal. ■ "Kaj pa delaš," ga je vprašal znanec, |cl je šel ravno mimo, "da tako neuemiljeno loma stiš?" in je pogledal čez ograjo. Ječarjev rdeči obraz- je po-bledel, mrzle kaplje so mu oro-sile čelo. Bil je v veliki zadregi, pa vendar, povedati je moral. & ' . "Prekleti capin, vsega mi je v eno jamo zmetal." Oni na cesti se je glasno ss krohotsl in odhitel. "No, ssdaj vedo vsi", je obupno vzdihnil ječar. Tako Je Marko ječar ju sa »vligal. Ječar la kazajaaaa Marka Kasnjenec Marko Je sehal In ;*e leno stegoval po slamnld. Pravkar se je zbudil Iz Jutra-njegs spanja, katerega si je po zajtrku redno privoščil. Zbudilo um j« solnce, ki Je saaijalo skosl s«»sto samreleno okenoe na njegovo zglavje. Ko ee je dobro pretegnil* se je vlegel na trebuh. Glavo Je položil na solnce in si jo t obema rokama podprl. Zaspati nI mogel več. Z majhnimi, sivimi očmi Je gledal skusi mrešo v solnce In vrst kostanja, ki Je poganjal prve lista. Nekaj časa Js saspano gledal, i Kitam pa js saČel premišljati. "Glej, vraga, saj še sslenl! Ps so govorili, da ne bo Marke nikoli več solnce videl. ha. ha, ha! 8edmo leto le sadim, glej ga spaka, ravno danee Jih bo **dam. E. v par dneh me pa vrag ne bo vssl. ne! Zadovoljno as je pogledi 1 po redki brad in se široke saamajaL V vratih je aarsUjal ključ. Marko je utihnil. »Vrata so as odprla na stežaj. Na pragu ss js razkoračil debeli ječar. Do-bre volja je moral biti. Hudo-mu Ano se Je smehljal. Za hrbtom so mu roAljall ključi, trebuh pa mu Ja silil naprsj v oslico. Marko ee nI imenll sanj in gledal dalje skosl okno; vendar Js slutil, da pomeni ta na-navadnl oblak nekaj possbne-fa. No, dobro jutro. Marko I Kaj gledaš tako saspsno! V sadmlh letih bi ae tudi medved naapal! Ha, ha t" Marko Je molčal. "No, no. dobro jutro, ti pravim, kaj al ae saobljubtl, da bol večno spal?" Marko nI odgovoril. "Glej ga tiča, ven gleda, ala-tal bi rad. hahaT" ae je smejal ječar svoji duhovitosti, da sa solse silila v oči. "No no. le počakaj še nekaj dni, mi boš še katero sažvllgal. i ■ra Marko Ja lašal nepremično ln gledal sko«| okno. Poznalo ss mu Je. ds js ješarjavtli noati navajen. Pa tudi na Js-čarju nI bilo videti, da bi ga Markovo vedenje rasburjalo Ko aa je nasmejal, je pristopi k Marku, mu položil rsjsno roko na pleča ter mu rek{l: "No. no. kaj bi poletkovsl Mislim, da ti ne bo škodilo, če ss nekoliko prlvedlš belemu dnevu. No, no, ds ne boš ml sHl, kam te bom vlekel. Nekaj metrov semlje imam. pa mi boš par krompirjev sagrebel. Razgibal si boš kosti. In, no. no, sa popotnico ti bom nekaj stisnil. Marko ja nekaj časa molčal ln premišljal, la prva nI bil nič kaj aadovoljen a predlogom, to-da hipoma ee je premislil Majhae oči eo ee mu saevetlle in pritajeno se Je naamehnil. Spomnil ee Je JečarjeVih beeed! "da ml bol katero zažvižgal. Navidez nevoljen Je odgovoril "K. vraga; naj bo! Naveliča eem ee te luknje T * Vstal je ter šel aa Jaftarjem klet po krompir ta petam i _ vrt. . Ponosno je stopal ječar po sredicah la kasal Marku, kje ljudi, kf jim ni vaeeno. kaj ae bo govorilo po njihovi smrti. Ničeaar ni hotel spremeniti v svojih navadah in prav kakor vsak večer ae je napotil h kolodvoru Montparnasse, ker je stanoval v pariški okolici. Vzpel se je v vsgonu in vsedel, razgrnil pred sabo časopis in čakal na odhod vlaka. Zadrževal je misli, da bi ne šle dalje, Jukor je on hotel. Da bi o-hranil hladnokrvnost in da bi se ubrsnil strshu pred usodnim tre-notkom, ko bo odprl vrata in skočil pod vlak. Ni hotel predvidevati tega, kar se bo zgodilo: strešno razmesarjenje telesa in krajše ali daljše umiranje .. Posrečilo se mu je odgnati od sebe strsh pred bolečinami in postal — vsaj po videzu — pravi avtomat. ■^Skočil bom pod kolesa pri vhodu v prvi predor" se je odločil. Rezek žvižg in vlak se je premaknil. Zdrznil ae je in le z največjim naporom ohranil videz ravnodušnoeti. Saj ae je vendar odločil... Nekdo je surovo zgrabil kljuko na bratih kupeja in ZafEnel potnik je va ^C&epod Mprestenil m M namr šil. prisotnost tega človtka mu je pokvarila načrt. Domneva o smrti po nesrečnem naključju je sedaj nemogoča. "Ce bi vaaj zadremal ali pa ae poglobil v časopis! je pomislil o-bupanec. Narahlo bi odpri vrar U ... se naslonil ... in kakor slučajno padel is vlaka ... V takem razmišljanju je *a skrivaj ogledoval potnika. Opazk je, da tudi oni njega skrivaj Gotovo je rsdi tegs prišel v moj kupe... Ko je obvladal prvi strah, se je vzbudil v njem drugI, nepremagljivi strah. Cisto prevzet od strsšnega občutja, ki ga je povzročalo prežanje tega zlikovca, Je posabil na svojo dramo. Prišel je trenutek, ki ai ga je določil za samomor. 2višg lokomotive je oznanil, da je vlak pred vhodom v predor. Toda gospod Morestenil temu ni posvetil pažnje. 1 Prevzet od strahu, ki mu Je krčil miške, je opazoval sopotnika, kako se pripravlja na naskok . .. "Umoriti me hoče ... v predoru" je pomislil gospod Moreste-niL čakal je in srce je burno razbijalo v prsih. Motno evetlobo svetilke je za-menila dnevna avetloba. Videl je, kako ae je Človek dvignil ... Iztegnil je eno roko, da se ubrani udarca in obupno zakričal: — Na pomoč! Morilec!. . . Z drugo roko je še v iatem hi pu zgrabil z zadnjim naporom varnostno zavoro in jo potegnil z vso težo avojega telesa. . a Gosfcod Morestenil je za treno-tek pozabil na svoje tegobe in je na avoje začudenje, potem vznemirjenje in nazadnje a strahom opazil, da potnik ni oblečen tako, kakor navadno potniki prvega razreda. Bil je umazan, brez srajce, imel je strašne oči in obraš-čen obraz ter <črne, dlakaste roke. 'Ta človek ima alobne name-ne, Je pomislil industrljac ^ , neuspelem — se je za vedel gospod restenil, da ja odgnal od smrt, ki jo je iskal, samo zato, Jcer/se mu j? približala, v taigač-ni obliki, kakor si jo je $®lš-ljal. Prev/S.Hf. RAZNO Krvav boj za fanta Nekdaj je bila llavada, da eta se dva moška med seboj klala na Življenje in smrt, če sts se slučajno oba zagledala v eno žensko; če sta se pa dve ženski zagledali v enega fanta, ae pa ni-ata klali z orožjem, ampak sta druga drugo izpodrivali z lažmi, PETEK, 2&Avf z obrekovanjem Vil jem in z intrigami, k. pač že ženska navad/ Pa se je tudi to spA s, ko ne reevesto in ienoj le