Dopisi. Iz Celja. (Nemčurji rovljejo) za občiaske volitve okoličaaske. Začeli 80 delo pa uže tisti dea, ko so zadaje sedaj ovržeae volitve bile koačaae. Vedeli so torej dobro, da so aemčarji postopali aepostavao. No, to je nže veliko, če celjski aemcur apozaa, dajekrivico delal Sloveacem. Slaba veat jih tišči. Začeli so torej iz aova rovati. Odposlali so aamiec med Sloveace dva aposteljaa, siaa matere sloveaske, ker vidijo, da aami aič ae opravijo. Ta aposteljaa sta brata Skoberae, celjski mesar Jurij iB krčmar TWe. Obadva sta se učila mesarstva pri aemci g. Kamererji, ki s svojo pošteaostjo ia pravicoljubjem aa sramoto stavlja aaše aemškutarje ia aemčurje. Oa prizaa, kake krivice se godijo sicer miroljubaim Sloveacem ia zato volil je sloveaske pošteajake. Toda ajegova sloveaska učeaca potegaila sta z aarodaim aovražaikom. Pa nebi še toliko ugovarjali, da sta tako volila, sta pač zavisaa od Celjaaov, pa da sedaj za aje po okolici agitirata, to pa aikakor ae pristaja sloveaskim siaom. Tudi obadva pozabljata, da nista toliko od Celjanov zavisna, zlasti kržmar — (pri Zamorci ali Valantu) ne, ampak sta vezana bolj aa goste slovenske iz Saviajske aarodae doliae. Ti ai lehko ajuao agitiraaje zapomaijo, ia zaBaprej temu primerao ravaajo. Sicer pa je vsa agitacija za^aiaa. Sloveaski kaietje zavedamo se svoje aarodae dolžaosti po vsej doliai Saviajskej, nemškutarjev ia aemčurjev ae volimo, če bi jib tadi Jurček pa Toaček poaajala! Iz Celjske okolice. (Ceatai Vervega.) Kolikor koii ctst iz Celja v okolico pelja, je ai slabše, kakor je OBa, ki memo mestae bolaišaice Lavo ia Oatrožao z Lopato veže. Zaabiti ae je po prizadevaaji aekterih grajšakov, ki se po ajej vozijo, v aovejšem ča3u celjaki okrajai odbor na ajo aekoliko bolj miloatlivo ogledal. Sedaj pa tej cesti aova aevaraost žuga, ki jo vtegae popolaoma vaičiti. Sliši se, da ,,cestai Vervega" aamerava svoj ,,kia" iz rudaika v Želežaeia v (v Gališki fari) po tej cesti aa celjski kolodvor voziti. Da se to iitegae zgodjti, človek, ki razmere pozaa, lahko verjame. Ce se pa to zgodi, je ta cesta kakor uaa iz Galicije aa Lopato takoj uaičcaa. Meada me aihčer ae bo vprašal, zakaj ? Zato, ker Vervega svojem žrebcem aalaga takšae peze, da ob deževji še državno cesto ajegovi vozovi colo razrijejo, kako bi pa ta cesta, ki aima aobeae trde podlage, zaaiogla takšao težo preaašati? Ali okrajai zastop, kteremu je skrb za ceste izročeaa, aima oblasti to cesto ajej pretečega pogiaa obvarovati? Meada tu ae bo veljala prislovica, da ,,vraaa vraai oči ae izkljuje"? Pomagajte aata, dokler je še časa! Iz Ribnice. (Še zopet šulvereia.) Kakor je videti, so aaši šulvereiaarji veliko korajže od šulvereiaskega ahoda v Vahredu dae 17. Fbr. priaesli; tako da ae zdaj bahajo okoli z ajo. Posebao vaet je pa za ta  ia sloveaožrešai šulvereia g. P. krčmar v Ribaici, ki je aekemu aarodajaku se tako le pogrozil: »Zdaj ste Sloveaci res aa koaji, pa Be bo dolgo da boste že prišli z ajega," kar meada pomeai aa bližaje volitve. I'a g. P. aam je prej veljal še za pošteajaka, se li spomai kaj je oa? ia li ima vzrok Sloveace sovražiti ? — Krčmar ia trgovec je, kar ima, predobil je od SloveBcev ia ako ga ti zapustijo, — kar se bo zgodilo, če bo takov — bo pa meada živel od amradljivega šulvereiaakega zraka? Kakor ajemu, te besede veljajo vsim aašim šalveroiaarjera, ker so večidel vsi trgovci živeči od Sloveacev. Krah sloveaski jim diši, ali jezik aaš jim je tra v peti, radi bi ga prej ko mogoče iztrebili iz aaših pokrajia. — Kar se pa ajihove zaiage tice, to jiai pa v imeau vseh Sloveacev morerno reči, da so take besede — prazea strah za aas. Naše stare očete ao vsake vrste sovražaiki pregaajali zavolj jezika že celo tisočletje ko se še zavedali aiso svoje aarodaosti, ia to s vsakovrstnimi ae tako strašaimi sredstvi,pa aiao jih premagali; marveč Sloveaci so se začeli zave- dati čedalje bolj svojili pravic. Ia zdaj ko amo že deloma zavedni, zdaj ko spozaavamo svoj položaj, — zdaj bo aas poaemčil ta praski šalvereia s svojimi aii-vredaimi pristaši? — Iz Ljubljane. (Narodai dom.) Upravai odbor draštva ,,Narodai dom", skleail je v svoji aeji dae 9. marca t. 1, da se od vplačaaih deležev izplačajo obresti za leto 1883. V smislu § 4 draštveaih pravil pozivlje torej podpisaai odbor vse oae p. a. goapode deležflike, kteri zahtevajo, da se ajim te obresti izplačajo, aaj ae oglasč do koaca leta 1884 pri draštvenem blagajaiku, g. dr. Staretu, ker bi iaači po aavedeaeai paragrafu taiste zapadle draštva aa korist. Vabilo k občaeam zbora drustva ,,Narodai doai". Vsled sklepa apravaega odbora v aeji dae 9. marcija t. 1. bode letoJaji občai zbor društva ,,Narodai dom" dae 7. apri[a 1884 ob 6. uri zvečer v dvoraai ljubljaaske Citalaice z aasledajim daevaim redom: 1. Predaedaikov aagovor; 2. poročilo tajaikovo; 3. porocilo blagajaikovo; 4. poročilo pregledovalaega odseka; 5. aasvet upravaega odbora, da se premeaita §§ 2 ia 4 društveaih pravil; 6. volitev predseddika; 7. volitev vpravaega odbora; 8. volitev pregledovalaega odseka ia 9. posamezai aasveti draštveaikov. — Vsi p. a. gospodje društveaiki so torej aljudao povabljeai, da se adeleže tega občaega zbora v polacai števila. Z a upravai odbor društva ,,Narodai dom": I v. H r i b a r,D r. A1 f. M o s c li e, tajaik.predsedaik. Iz Sevnice. (Slava blageraa prijatelju. šolskih otrok.) Da je bilo aašej šolskej mladeži, oaobito oddaljeaej omogodeao, ves zimski čas redao šolo obiskovati, priredili so Sevaičaaje tombolo aa korist javae šole, pri katerej se je aabrala prelepa vsota 106 for., za natero se je aaredila topla obleka revaim ačeacem ia učeakam. Pri tej priliki se je, kakor užo poprej maogokrat (kar pa se aij javao zahvaljevalo), velikodušaega podporaika šole izkazal aačelaik aašega kr. šolsk. svcta veleceajeai gospod Fraajo Leacek, veliko-poscstaik aa Blaaci, kateri je za tekoče šolsko leto za aakupovaaje šolskega orodja 20 for., te dai pa zopet za potrebao obleko abogih otrok 19 for. daroval. Podpisaao ačiteljstvo izpolajuje prijetao dolžaost, vsem blagim omiko podpirajočim gospodom ia gospem, ia osobito omeajeaema ljabezBJivemu dobrotaiku v imeau šolske mladeži javao aajsrčaejo zahvalo izreči. V Sevaici aa Savi 19. aiarcija 1884. Učiteljatvo. Iz Maribora. V torek zvečer so čitalaičarje razveeeljevali 3 gospodje, 1 gospa ia 1 gospodičaa z veseloigro: Moja zvezda. Vsi so svojo aalogo dobro izvrševali. Hvala vaem! — Pivovarja Goetza rodbiaa obhajala je v tem posta z velikim gostovaajeai sijajao ženitovaaje. Kaialu se pa veaelje spremeai v žalost. Zet stavbar Balzer bil je v pivovarai od kotla razmečkaa, da je po aekolikih urah umrl. V baroa Goedelaovi palači je ogeaj aova tla zažgal, drugo je se obraailo. — Laai aa 300 fl. obaojeai igralci so v Celji srečo imeli. Plačajo le po 100 fl. Bankalari ia Rcpaik pa aič. Stekli psi ae klatijo po mestu ia okolici. Zato pozor! Od sv. Marjete aa Pesaici aam pišejo, da so lopovi krčaiarju Majbeau v Oseku z aadhišja ukradli mesa vredaega 25 fl. ia odaesli. Sedaj ko se velikoaočai prazaiki bližajo, bo treba posebao paziti aa meso, viao ia krah, da tatje ae pokradejo. Od Nove cerkvc. Dae 2. susca zamrl je starosta tukajsajih faraaov, 84 let stari spoštovaai mož*. Lnkež Spolovnjak p. d. Hešič. Dae 12. sušca t. 1. zamrl je pa starosta vseh učiteljev Spodaještajerskih, upokojeai g. nadučitelj Fraac Škoilek. Rojea je bil pri Novicerkvi, dae '/6. aovembra 1. 1800. Za ačiteljstvo se je pripripravljal v Celji. Učiteljeval je v Mozirji, Loki, Podsredi ia pri sv. Jurji aa južai žoležaici. K sijajaemu pogrebu prišlo je 14 ačitoljev ia učiteljic, lepa maožica hvaležaili šolarjev, gospode ia goapa od sv. Jurja aa južai žel. Vsi aaši zaatopi, daljaa ia bližaja, Vojniška ia Novocerkevska gospoda ia gospe, šolska mladiaa. Ves žalostai sprevod (zamrla je tudi vaakiaja rajaega, aektere are potem, šo le 15 let stara, aesli ao torej oba mrliea skapaj k pogrebu) vodili ao starosta lavaatiaskih duhovaikov: p. a. prečastiti goapod Fr. Juvaaiič, spremljaai od 3 duhovaikov. Na grobu izpregovorili so po opravljenih airtvaškili molitvab kratko slovo, ktero je marsikteremu do srca segaolo ter solze žalosti aa oči privabilo. Vsem, kateri so ae blagovolili tega sprevoda vdeležiti, izreka tuknj očitao ia prisrčao zahvalo: žalujoča Škoflekova rodbiaa. Blagi oča pa aaj počivajo v miru!