Poštnina plačana v gotovini Cena 2 dla aaamki 'srJfeSSSgp^ GLASILO O S V O B Obl L N E FR ON T E OKRAJA TRBOVLJE Leto lil. TRBOVLJE, 29. septembra 1950 Štev. 39 Pred okrajno partijsko konferenco V Domu kulture v Trbovljah je bila v ponedeljek 11. septembra mestna . konferenca članov Partije. Udeležba je bila polnoštevilna. Namen konference je bil. da člani Partije mesta Trbovlje kritično pregledajo delo svoje organizacije od zadnjega sestanka do danes. Poleg novih nalog, ki so si jih zadali navzoči člani ob zaključku, je bil izvoljen nov uie-stni komite, ki sestoji iz najboljših članov Partije v Trbovljah. Po izvolitvi delovnega predsedstva Bo bili podani referati. Politično poročilo je imel sekretar mestnega komiteja KPS Trbovlje tovariš Alojz Boršt-nar, ki je govoril o mednarodni politični situaciji, o delavskih svetih, drugem ljudskem posojilu ter o kulUurno prosvetnem delu v Trbovljah. O organizacijskih vprašanjih je poročal organizacijski sekretar tov. Jože Škrinjar: v svojem referatu je omenil dobre m slabe strmi dela, predvsem pa je pod. črUil važnost izvajanja sklepov. Tako se niso izvršili vsi skjepl zadnje lelne konference. Osnovne partijske organizacije. ki so si zadale konkretne naloge in obveze za pomoč rudarjem pri Izvajanju planskih nalog, so svoje obveze izvršile in jih celo presegle. Osnovna partijska organizacija zahodnega obrata je svoje obveze presegla za 30'/., zunanji obrat za 25'/», na upravi rudnika pa za 100 V«. Bivši Dru. štveni dom v Trbovljah se je adaptiral in dogradil ter preimenoval v »Dom kulture«. V prihodnje ne bo več izgovorov. da ni prostorov za kulturno delo, o čemer bodo morali člani Partije In mestnega komiteja voditi v naprej več računa. Nadalje so člani Partije izvršili samo v letošnjem letu 268.076 prostovoljnih delovnih ur skupno z ostalimi množičnimi organizacijami. Ko je poročevalec govoril o ljudskem posojilu, je naglasil, da v Trbovljah, čeravno je plan vpisa dosežen, niso izčrpan«' še vse možnosti in da se vpis posojilu lahko še poveča. — Mnogo pažnje se je posvetilo političnoideolo-ški vzgoji članov; študij je obiskovalo povprečno le 50*/.. medtem ko je partijsko enomesečno šolo opravilo v Trbovljah 73 članov. V diskusiji so člani osnovnih organizacij razpravljali o pomoči Partije množičnim organizacijam, o delu mladinske organizacije, kateri se ni posvetila zadostno pa in ja: tako n. pr. v Tr-bovljah ne bi smelo zastati delo mladinske organizaaeije na rudniku zaradi odlioda nekega tovariša na mestni komite — Tovariš Janez Zalaznik je govoril o potrebi ureditve trboveljske ce. ste. Poročal je nadalje o sklepu Zveze borcev mesta Trbovlje, da se na mestu spopada komunistov z Orjuno leta 1924 vzida spominska plošča. — Tovariš Simčič je govoril o reorganizaciji pionirjev In pomoči novoizvoljenim plo-niskim svetom. — Sekretar vaške organizacije v Kleku je poročal, da so si zadali nalogo, da ob 6. obletnici smrti Tončke Čečeve dogradijo tamošnii Za. družni dom: k delu so pristopili že Vsi člani in vlagajo vani mnogo truda. "o diskusiji so se Izvršile volitve mcsinean komiteja, v katerega so biti Izvoljeni: Slavko Boršt nar. Alojz Kočar. Budi Gornik. Vekoslav Gulič. Anton Zaporišek. Ivan Strumelj. Pavle Kovač'. Rezi Gričar In Frane Škorjanc. Nn osnovi diskusije In referatov so bili snreieti sklepi za nadalinie delo parMiske orpnnlzaelle mesta Trbnvlie. Studii mora biti reden. Pa.rtiia bo nudila pomoč MLO Trbovlje pri ureditvi ceste in pri gradnji Trgovskega doma, Mestni komite Trbovlje bo skupno z MLO proučil možnosti razširitve komunalne delavnosti, predvsem vprašanje ustanovitve mehanične in finomehanič-ne delavnice. Sprejet je bil važen sklep in sicer, da se pregleda delo posameznih članov Partije: če so preobremenjeni, se morajo razbremeniti in zadolžiti z delom in nalogami tisli člani, ki doslej niso imeli nobenih funkcij. — Da se dvigne družbeni standard, se pristopi k ureditvi in vzdrževanju že obstoječega stanovanjskega fonda, pristopili je nadalje k rešitvi vprašanja gradnje novih naselij. — Vsa društva so dolžna, da tedensko pripravijo vsaj po ono predstavo ali koncert v razvedrilo delovnemu ljudstvu. S konference so bile odposlane pozdravne resolucije maršalu Titu in tovarišu Mihi Marinku. Zaključne besede je spregovoril organizacijski sekretar OK KPS Trbovlje tov. Janez Jesenšek. \? ZAGORJU SO IZVOLILI NOV KOMITE Minuli četrtek 21- t. m. je bil de-1 ciaj ni Izvrševala svojih nalog zado- ževen jesenski dan, vendar so se člani Partije iz Zagorja zbrali v velikem številu k zasedanju mestne partijske konference v dvorani fizkulturnega doma. Konferenca je imela izrazit delovni značaj, na kateri so kritično pregledali dosedanje delo Partije v Zagorju. Zborovanje je začel sekretar MK KPS Zagorje tov. Ludoviko, ki je pozdravil navzoče, predvsem pa organizacijskega sekretarja CK KPS Trbovlje tov. Jesenška Janeza in zastopnike množičnih organizacij. Po izvršenih formalnostih je imel politično-gospodarski referat sekretar MK KPS Trbovlje, ki je orisal svetovni politični položaj, nato pa nakazal naše gospodarske naoige. V svojem govoru se je dotaknil tudi vprašanja decentralizacije, kjer je poudaril, da je še mnogo ljudi, ki se skrivajo po raznih obratih in ustanovah in mislijo, da je ljudstvo zaradi njih tukaj in ne obratno. Nato je navedel naše naloge pri izvedbi raznih gospodarskih akcij. Da se odpravi ali pa vsaj omili stanovanjska kriza, bodo dobili vsi oni, ki nameravajo graditi stanovanjske hišice, potrebna zemljišča Prav tako bo naša skrb, da se rudniška uprava in druge krajevne gospodarske uprave povežejo najože. Nadaljnja naša naloga bo, da se v Zagorju dokončno reši vprašanje vodovoda. Izvršila se bodo tudi javna dela, med njimi regulacija potoka Medije, prav tako se bodo v okviru danih možnosti izboljšale ceste in ostale komunalne naprave. Ko je govoril o kulturno-prosvetoem delu v Zagorski dolini, je poudaril, da sta sedanji šolski poslopji pretesni, ker je v njih sedaj 6 različnih šolskih uprav. Prav tako je v Zagorju nujno potrebna ureflitev internata za dijake. Tudi prostori za ostalo kulturno-prosvetno delovanje ne ustrezajo, med njimi sedanji flzkultuml dom In kino dvorana. Sestavil se bo poseben gospodarski svet. ki bo proučil možnosti gradnje novega kulturnega doma v Zagorju. Ko je govornik obravnaval planske naloge rudnika, je dejal, da je iskali vzrok nedoseganja teh nalog v prvem polletju predvsem v pomanjkljivi delovni disciplini, neupravičenem izostajanju od dela ter tako imenovanih tridnevnih bolnikih. Povezava med KLO Zagorje in upravo rudnika se je mnogo izboljšala. Dvig družbenega standarda ovira pomanjkanje gredbe-nega materiala In delovne sile. V tekočem letu bo dograjena 18 stanovanjska hiša na Polju, samski dom in 6 družinskih stanovanj. Pohvale vredna je gradnja dvodružinskih hiš, ki jih zidajo brezobrestniki. Ob času se gradijo 104 dvodružinske hišice. Uprava rudnika jim nudi vso pomoč pri nabavi materiala in najetju posojila. OF kot najširša množična organlza- voljivo, pohvaliti pa je treba organizacijo A KZ in Zvezo borcev, ki sta v delu najuspešnejši. — V organizacijskem referatu so nakazane napake v dosedanjem delu osnovnih partijskih organizacij v Zagorju in samega mestnega komiteja. Osnovna slabost, ki se je pojavljala v teku vsega leta, je bila, da se niso sestanki vršili redno, zelo slaba je bila tudi udeležba na študijskih sestankih. Na sestankih je prihajala vse premalo do izraza kritika in samokritika, kar sc je opazilo tudi na konferencah, kjer ni nihče pri Izvrševanju planskih nalog rudnika, pri organizaciji prostovoljnega dela, pri odkupih in pri izvajanju gospodarskih uredb kakor tudi pri ypi-su drugega ljudskega posojila. Slabost Partije v Zagorju se je pokazala v p 'večanju vse premajhne pozornosti politično-ideološkemu delu med članstvom. V razpravi so govorili diskutanti o planu, o delu AFZ, mladini, sindikatu o kulturno-prosvetnem delu in zboljšanju dela v osnovnih partijskih organizacijah. Ob zaključku diskusije je spregovoril član CK KPS Trbov-lj' tov. Šuštar Stane, ki je v svojem govoru poudaril predvsem važnost po-litično-ideološkega dviga članstva teT se dotaknil tudi organizacije svetov pionirjev. Navzoči delegati so izvolili nov komite iz najboljših članov, v katerem so tovariši Ludoviko Franc, Ravniki Leopold, Ferluga Ferdinand, Kozmus Ančka, Boka) Albert, Flisek Danilo, Kolenc Dušan, Prašnikar Ico-pold in Hauptman Jože. Po sprejetju sklepov o nadaljnjem delu Partije v Zagorju ter prečila-nju resolucij na CK KPJ, CK KPS in CK KPS Trbovlje, v katerih obljubljajo odpravo dosedanjih napak in dvig po-litično-ideološkega in kulturnega dela. je spregovoril v zaključni besedi organizacijski sekretar CK KPS Trbovlje tovariš Jesenšek Janez. Želel je omenil, kje je iskati vzroke raznih ne-, mestnemu komiteju obilo plodnega de-pravllnosti. Temu nasproti pa je Par- la ter nakazal bodoče naloge, ki stoje tija v Zagorju doprinesla svoj delež I pred nami. TRBOVELJSKI RUDARJI NAJBOLJŠI V MESECU AVL USTIJ MED RUDNIKI SLOVENIJE Dne 18. t. m. se je sestala v Trbovljah tekmovalna komisija Republiškega odbora sindikata rudarjev Slovenije, da oceni uspehe nzših premogovnikov v minulem mesecu. Med velikimi rudniki je dosegel prvo mesto rudnik Trbovlje, ki je svoj osnovni proizvodni plan prekoračil za 16.7%. K temu izrednemu uspehu so pripomogle ugodne odkopne prilike v jami, prav dobre odkopne storitve, seveda pa tudi lepo vreme na dnevnem kopu. Neopravičenih izostankov je bilo na tem rudniku v minulem mesecu le 0.2%, kar je znatno olajšalo obložitev delovnih krajev. Proizvodne stroške je premogovnik Trbovlje pocenil v avgustu za 8%. Drugo mesto je zasedel rudnik Senovo. ki je svoj plan presegel za 7%, ni pa pocenil produkcijskih stroškov. — Tretje mesto je zavzel premogovnik Zagorje, ki stoji z uspehi tik za rudnikom Senovo. — Rudnik Velenje Iz neznanega vzroka tekmovalnega poročila ni vposlal. Med srednje velikimi rudniki je tekmovalna komisija prisodila prvo mesto rudniku Kočevje, ki jo neopravičene izostanke znižal na 0.7%. Premogovnik Kočevje ima dobre storitve. Drugo mesto je v tej skupini zavzel rudnik -aško, ki je svoj proizvodni plan presegel za 14% in znižal tudi produkcijske stroške. Slabost tega premogovnika pa je, da ima veliko število bolnikov, zlasti takih, ki zbale, kadar se kopičijo kmečka dela. — Tretje mesto je tekmovalna komisija prisodila rudniku Zabukovci, četrto mesto rudniku Hrastniku, peto St. Janžu, šesto pa rudniku Liboje. — Rudnika Pečovnik in Ilirska Bistrica nista dostavila tekmovalnega poročila. — Resen tekmec v tej skupini rudnikov utegne postati v bližnii pr#v*d-nosti po vseh (zgledih rudnik St. Janž, ,kt bo dajal z dnevnim kopom lepo produkcijo premoga MAKEDONSKI DRŽAVNI ANSAMBEL NARODNIH PLESOV Trboveljčani so doživeli minuli petek zvečer v Delavskem domu v Trbovljah svojevrstni umetniški večer z nastopom znamenitega folklornega ansambla bratske republike Makedonije. Dvorana Delavskega doma je bila nabito polna. Ansambel, ki je nastopil v Trbovljah, se je pred kratkim vrnil iz Anglije, kjer je doživel vse priznanje, kar je potrdil tudi s svojim nastopom v Trbovljah. Pred pričetkom izvajanja je pozdravil goste v imenu SKUD in OSS tovariš Kužnik Minče ter jim izrekel v črnih revirjih prisrčno dobrodošlico. Bratski gostje so nastopili v lepih narodnih nošah in predvajali razna sloveča makedonska kola in narodne pesmi iz raznih krajev Makedonije. Posebno navdušenje je izzval za hodno-makedonsk i ples »Teškoti«. Večer je bil lep in poln umetniškega užitka. Občinstvo je nastopajoče goste nagradilo z velikim aplavzom. Ob koncu uspelega nastopa se je tovariš Kužnik zahvalil gostom za izreden umetniški užitek ter izročil direktorju skupine tovarišu Čučku lep šopek rdečili nageljnov kol darilo trboveliških rudarjev. Posnemanja vreden primer pri vpisovanju ljudskega posojila Novoustanovljeno nogometno društvo »Svoboda« v Kisovcu - Lokah pri Zagorju se Je obvezalo, da bo vpisalo 10000 din ljudskega posojila. V ta namen so priredili prosto zabavo. Cisti dobiček te prireditve v znesku 15.000 din so takoj vpisali za ljudsko pom*-jiln in v celoti vplačali. S tem »n presegli obvezo za 50%. Poleg omenjene vsote si* pa člani društva vpisali tudi svoje individualne obvetMS. Nekaj o reorganizaciji trgovske mreže Zadnje mesece se tudi pri nas mnogo razpravlja tako na raznih konferencah kakor »udi po časopisju o reorganizaciji trgovske mreže; kako hkrati zboljšati »rabavo in razdeljevanje blaga za široko potrošnjo, kako poenostaviti celomu trgovsko mrežo in kako na čim boljši in uspešnejši način komerciali-zirati trgovsko poslovanje. Vse to ima predvsem namen znižanja trgovskega administrativnega in prodajalnega kadra in s tem v zvezi znižanje režijskih stroškov ter zboljšanje načina preskrbe v zajamčeni in prosti trgovini. Na kratko: doseči nivo kulturnega in solidnemu trgovanja, Tudi naš okraj stoji pred tem vprašanjem, ki ga bo treba brez slabih posledic, ki bi lahko nastale za te« ali oni sektor, če bi se stvar postavljala šablonsko, ml dobro in še boljšo preskrbo delovnega ljudstva zadovoljivo rešiti. Reorganizacija trgovske mreže v smislu kot se zahteva In želi, ni lahka nalom«, še teže pa je to izvesti v popolno zadovoljstvo vseh prizadetih v naših industrijskih revirjih. Kar se bo predvidena reorganizacija prej ko slej pričela izvajati in ker stoji pred tem dejstvom tudi potrošniško zadružništvo, bi bilo prav, da si ustvarimo jasno sliko, ali je potrebno in koristno, da to zadružništvo še nadalje obstaja in se razvija, ali da preneha in se likvidira. S to reorganizacijo bi seveda stopilo v ospredje tudi vprašanje obstoja potrošniške zadruge ne »mo v Zagorju, Hrastniku in Zidan*** mostu, marveč tudi one v Trbovljah. Vprašamo se, ali ima ta zadruga še možnost obstoja in razvoja in ali uspešno in zadovoljivo rešuje naloge, ki se pred njo postavljajo, Odgovor dobimo, če bežno pregledamo delo zadrug* in njene uspehe krajšega laz-dobja njenega poslovanja. Današnja PZ, katere predhodnica je bivša Nabavno prodajna zadruga, ki je takoj po osvoboditvi postavila prve temelje današnji socialistični trgovski mreži v Trbovljah, ima 2500 zadružnih članov s polno vplačanimi deleži. Približno enako število potrošnikov se oskrbuje mesečno z zajamčenimi predmeti brez proste prodaje. To število se seveda od meseca do meseca menjava glede na sunkovito izdajanje živil in ostalih predmetov zajamčene preskrbe, kar ima za posledico, da potrošniki stalno menjavajo nakupna mesta ok. poslovalnice, izkoriščajoč možnosti prvenstva. S tremi poslovalnicami, ki jih je po raznih reorganizacijah in likvidacijah od bivše Naproze še obdržala, zadruga zadovoljivo izvaja naloge in dolžnosti ter v redu vrši distribucijo predmetov zajamčene preskrbe in proste prodaje. Z devetimi prodajnimi uslužbenci je zadruga izpolnila plan blagovnega prometa, postavljenega od OLO za leto 1950 po stanju z 31. 8. z 87,6%. Santo plan prometa proste prodaje je izpolnjen s 125%, v zajamčeni preskrbi pa le s 50%. Da je bil plan prometa v zajamčeni preskrbi izpolnjen v tako majhni višini, tega prav gotovo ni kriva zadruga sama, ki se je brez dvoma vsak čas potrudila za količinsko in čimprejšnjo izdajo že tako zelo nizko določenih ji kontingentov. Pri tem je treba upoštevati še druge objektivne težkoče, ki so jih občutila ne samo zadruga, temveč tudi ostala podjetja izven prioritete in okrajnega magazina. Doseženi promet v mesecu avgustu znaša na enega prodajalca 242.000 din, kar je brez dvoma zadovoljiv ušpeh, kakršnega piav gotovo ne zaznamuje vsako trgovsko podjetje. Tudi zaključni računi izkazujejo razveseljive uspehe zadruge, bilanca 1. polletja izkazuje okrog 100.000 din prebitka. Kolikor je bilo starih terjatev in obveznosti, so likvidirane. Knjigovodstvo zadruge je po manjših iz- popolnitvah v najlepšem redu in vedno v ažurnem stanju. Iz navedenega vidimo, da so uspehi za tako majhno podjetje uspešni in da zaenkrat ni nobenih razlogov, ki bi silili k likvidaciji zadruge. Mogoče, če bi bila zadruga pasivna, a je, prav nasprotno, aktivna. Ce bi mogoče imela preveč zaposlenega osebja, a tudi tega primera ni. Promet našega uslužbenca je zadovoljiv. Poleg tega pa ima zadruga v dveh poslovalnicah zaposlena samo po dva uslužbenca,. kjer je znižanje kadra nemogoče. Kakšno mnenje pa bodo izrekli potrošniki? Tudi ti verjetno ne bodo imeli večjih pritožb zaradi slabe in nepravilne postrežbe ali pa da so uslužbenci morda z njimi grobi in nekulturni. Prav nasprotno: opaža se, da so potrošniki v zadnjem krajšem razdobju dosti zadovoijnejši s solidno in kulturno postrežbo. Ob zaključku lahko trdimo, da si zadruga, ki ima vsekakor slabše pogoje od prioritetnih magazinov in okrajnega magazina, ustvarja v pogledu nabave blaga kakor tudi v dodeljevanju kontingentov zajamčene preskrbe zdrave pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj, za uspešno preskrbo delovnega ljudstva v zdravi socialistični konkurenci z ostalimi podjetji in zadrugami okraja. Ce podrobno analiziramo stanje in delo z uspehi ostalih podjetij, je prav gotovo upravičena zahteva naj se takšna zadruga obdrži še v nadalje, da jo je treba podpreti, njene že obstoječe pogoje učvrstiti in ji pri delu nuditi vso pomoč. Prav bi bilo, kadar se bo načelo vprašanje obstoja potrošniških zadrug in s tem vprašanje potrošniškega zadružništva v okraju sploh, da se upošteva načelno mnenje vlade LRS, ki pravi, da se naj likvidirajo slabe in pasivne zadruge, ne pa aktivne in dobre zadruge. Kotiček za naše kmetovalce sadnega škodljivca »malega zimskega podica« (zmrzli kurja) K-mkor vse druge kulture, ima tudi sod*)« drevje svoje sovražnike. Tako se je n, pr- v letošnjem letu pojavit na lorito-riju našega okraja v raznih predelih eden izmed najhujših sadnih škodljivcev: mali zimski pedic. Komaj je sadno drevje ozelenelo, že je pričel zimski pedic s svojim pogubnim delom is uničil v kratkem času vse zelenje na drevju. V glavnem napade ta škodljivec češnje in jabolka, v sili pa tudi ostalo sadno drevje. Mah zimski pedic je ponočnjak. Same« >» samica si nista prav nič podobna. Samica nima kril in je podobna tViaimmi hrošču 1 cm dolžine, medtem ko Je samey krilat, nežen metuljček, ki le*u po zraku od samice do samice, da jitt oplodi. Ta sedni škodljivec prileze iz zom-l.it jeseni ali pa ko nastopijo prvi mvgh dnevi, l’idnevi se skriva samec pod lubjem, v mraku pa leta od drevesu do drevesa. Samica pa jo ubere, ker aM«nu kril. takoj do vrh* drevesa. Ko so samice oplojene, odlože med brstj**« kakih 250 jajčec, v kupčkih po 20 d* 40 skupaj. Cea zimo ostanejo jajčeca na svojem mestu i» jim tudi najhujši mraz ne škoduje. Takoj spomladi se izvalijo iz jak'«* majhne, do 3 cm dolge gosenice SpO»»a**e jih po lem, da pednjajo in ima)* samo 5 parov nog: na prednjem d»)w telesa tri. na zadnjem delu 1» dva para nog. Naprej se pomikajo s pr« 0 let svojega življenja, polnega borb za svoj narod in njegovo srečo. Bogato je njegovo literarno delo: v 84 knjigah so zbrane njegove notice, novele, povesti, romani, drame, otroške povestice, igrice za otroke, potopisi itd. Najboljše njegov«« delo je »Kaplan Maibin Čedermac« (izšel leta 1938), ki je postal nekakšno sveto pismo za vsa ljudstvo. ki so trpela pod fašističnim jarmom. Danes, čeprav ima velike politično dolžnosti kot podpredsednik Prezidija ljudske skupščine Slovenije, je tudi predsednik Društva slovenskih književnikov in Ljudske prosvete Slovenije. Psi vsem tema pa njegovo plodonosno delo še zdaleč ni končano. V zadnjem čas* je napisal scenarij za nov slovenski umetniški film »Trst« ter piše • svoje partizanske spomine. V filmu »Trst« sodelujeta dva član« trboveljske odrske družine im sicer tovarišica Anica Kužnikova in tovariš Milko Rak. Našemu velikemu pisatelju in borcu želimo za njegovo šestdesetletnico še mnogo zdravja, sreče in plodvitega, vsestransko uspešnega dela. Profesor dr. Franc Ramovž, predsednik Slovenske akademije znanost i in ‘umetnosti je 14. septembra praznoval 60 letnico rojstva. Spada med na»znamenitejše živeče slovenske filologe-Njegovo delo je prispevek k poznavanju slovenstva in slovenstva v svetu. Želimo mu še mnogo let in veliko plodnega dela- * lz JA v Sarjijevu nam pitšpjo ?.e šest meescev bo odkar smo šli v daljne kraj« naše domovine, da odslužimo naš kadrski rok. Ko smo prispeli v Sarajevo, so nas dali takoj v »karanteno«, da se naučimo jugoel«. vanskenvu vojaku potrebne discipline. Po enem mesecu so nas poslali v delovne edinice, da pomagamo pri planskih nalogah-’ Nekaj Slovencev je odšlo na strokovna dela, telesno krepke pa so napotili na štiri opekarne. Ker sm«j rudarji, nam spočetka delo ai šlo izpod rok in smo naš plan komaj dosegali. Na pobudo tov. Abramoviča Matka in tov. Prežtja Hinka pa sme iznašli n<*Yo metodo deta: prej smo v deiovni edinici delali z 10 mož-nti, pozneje pa z osmimi. Surovo opeko sni«} preje vozili v peč s samokolnicami, sedaj pa z vagoitčki, nn katere srn« na4«»žili po 220 kosov opeko, na samokolnice pa le 70—80 kosov. Tako smo normo visoko presegli. Po normi je bilo treba zložiti v peč v osmih urah 12.000 kosov opeke, sedaj pa srn« jo zložili 18.000 kosov in to v 8 urah. Delo smo izboljšati z:«. 50 V«. Bili so to tovariši: Preželj Hinko, Burja Franc, Bokal Ludvik, Sinček Drago, Zibret Franc, Sabolie Ivan, Abramovič Mato in Med v-d Rud-i, Po Sirotunovlčevem načinu dela smo pričeli 1. julija in vsak je normo presegel za 134 155%. Za uspešno delo smo bili razglašeni r.a udarnike in komanda nas je pismeno pohvalila. Prejeto zastavico borno obdržali do izvr-šenja naših planskih nalog do 28. septembra, t. j. 2 meseca pred rokom. Na dan volitev v delavski svet smo tekmovali in dosegli let »e uspehe. Najbolje se je izkazal tov. Boka-l, ki je normo prekoračil za 450%, tov. Vukelič za 275% in tov. Drdarovič *u 270%. Ti tovariši so pokazali, d« j« tudi v naši slavni Armiji volja do dela, da čimpreje zgradimo to, kar je začrtala naš« komunistična Partij« s tovarišem Titom na čelu — pot v socializem, kii jo gradimo zase in naše potomce. L. II. imetje pred morebitno nezgodo, ker v takem primeru izplača Državni zavarovalni zavod 100% zavarovalnino. Zato vam še enkrat rečem: Kmetje zavarujte svoje imetje pred nezgodami!« Klamčišar Antonija s. r, liutktovjc — Zagorje lini tura in prosveta Trboveljsko gledališče v sezoni 1950-51 Trboveljsko sindikalno gledališče pripravlja za novo sezono 1950-51 bogat program, ki ni manjši od onih poklicnih gledališč, n. pr. Celje, Kranj, Jesenic« itd. — Gledališka predsezona se j« pričela s ponovitvijo Kreftovih »Celjskih grofov« v novem Domu kultur* v Trbovljah, Predsezona bo trajala do sredine oktobra i ponovitvijo še drugih lanskih uprizoritev »Globoko so korenine« in »Mirandolina«, — nov« gledališka sezona pa se bo pričela po 15. oktobru t- 1. s slavnostno predstavo Nušičeve komedij« »Gospe ministrica« v počastitev 30-letnice odrskega delovanja znane trboveljske gledališke igralke Mice Bizjak-Grabnar-jeve. Glavno vlogo v tej komediji bo ■igrala naša jubilantka. Gledališki kolektiv se na to igro pripravlja z vso resnostjo in vnemo. Program trboveljskega gledališča v novam letu je obširen. Nušičevi »Gosp« ministrici« bo slfedila premiera Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflor i j ans k i«, nato pa namerava naš teater izbrati iz odrskih del: Božič »Umik«, Dickens »Cvrček za pečjo«, Goldoni »Laznik«, Sheridan »Sola za obrekovanje«. Deržič »Dundo Marnje«, Molličre »Namišljeni bolnik«, Medved »Za pravdo in srce«, Vuolioki »Žene n« Niskarivuju« ter »Miklove Zale«, ki s« namerava uprizoriti na prostem, še 4 dela, tako da bo v novi gledališki sezoni 6 premier. — Program je obsežen. Treba bo mnogo dobre volje, dela in pomoči od vseh. da bo gledališče zadano si nalogo izvršilo. Giede na to, da bosta v novi sezoni v Trbovljah našemu gledališču na razpolago dve dvorani ozir. odra, žn sicer v Delavskem domu ter v Domu kulture (bivši društveni dom), bo gledališko življenje v trboveljski dolini zavzelo širši razinah. Vendar pa novi Dom kulture še ni v celoti ure- jen, ker mu primanjkuje za ureditev odra še material za izpopolnitev električne instalacije. Trboveljsko gledališče razpolaga danes z 32 igralci; med njimi je IH starejših izkušenih igralcev ter 14 mlajših moči. Od teh je 18 moških In 14 žensk. Trenutno ima gledališče 4 režiserje, in sicer tovariše Patemosta Jožeta, Odlazka Leopolda, Raka Milka in Kojnika Franca. Velike težave ima gledališče s tehniškim personalom, ki ni stalen in se večkrat menja. V novem šolskem letu se je število dijakov proti lanskoletnemu številu povešalo za 53 učencev ali 16%, tako da ima gimnazija letos 9 oddelkov v 3 razredih s skupno 376 dijaki. Profesorski zbor pa šteje zaenkrat samo 8 članov, kar je za tako veliko število dijakov vsekakor premalo. Dijaki, zlasti oni iz 2. in 3. razred«, so bili letos prijetno iznenadeni, ko so prišli v lepe, na novo prebeljene učilnice. Med počitnicami so se izvršila številna popravila, v koliko je bilo za ta dela' na razpolago material (n de-olvna sila KLO Zagorje je nudil v tem pogledu upravi gimnazije vso pomoč. Ce se prepotrebna popravila niso izvršila že poprej, ni kriv IO KLO Zagorje, marveč pomanjkanje materiala. Potrebno je naglasiti, da se bo treba drugo leto lotiti še ostalih del, tako n. pr. prepleskanja oken in vrat, napraviti bo treba parketna tla namesto dosedanjega nehigieničnega poda, ki »Spričo velikih nalog, ki stoje pred trboveljskim gledališčem, jc nujno, da dobi gledališče najmanj tri stalne, plačan« moči, ki bi se lahko vzdrževale iz krajevnih denarnih virov, saj so v revirjih številna velika podjetja in uslanove, ki bi mogle dajati potrebne prispevke za vzdrževanje teh moči. Potrebni so; stalni upravnik, tehniški vodja in pisarniška moč. To je najmanj, kar je nujno potrebno, že glede na to, d« bodo tedensko po dve, pa tudi tri prestave. Volja in ljubezen do dela, ki ju je pokazal igralski kolektiv že na pragu novega gledališkega leta, sta nam porok, da bo trboveljsko gledališče storilo vse, da svoj obsežen program r novi sezoni v celoti izvrši. ga ni mogoče čistili v zadostni meri, ker je že star in preperel. 2e letos bo treba zastekliti notranja okna v učilnicah, ds ne bodo dijaki pozimi zmrzovaii. Zbii4ca učil je nepopolna. Izpopolnjuje se iz nezadostnih proračunskih sredstev z nakupom v tovarnah ali pa z ročnim delom učencev. Opozoriti je treba še na nekaj; s podeželja obiskuje gimnazijo precejšnje število dijakov, ki hodijo tudi po tri ure daleč v šolo. Za te dijake bo treba preskrbeti šolski avtobus, ki bo vozil do določenih postaj. S tem se bo olajšal dijakom obisk šola in Izboljšal njihov učni uspeh. Na gimnaziji je urejena mlečna in dijaška kuhinja. Funkcionarji množičnih organizacij se zelo zanimajo za napredek zagorske gimnazije, zato bo ta važna ustanova v novem šolskem letu imela nedvomno še več uspehov kot lani. avto, motorne črpalke itd., v prvem nadsiropju sta pa dv« večji sobi ki služita kot učilnici, dokler ne bodo zgradili nove šole I Na ta način bo to poslopje služilo torej hkrati dvema dobrima namenoma. Člani društva so v zgradbo doma vložili čez 3000 prostovoljnih ur, /.a uspešno izvedena deta na tem domu ima pač največ zasl«* agilni in neutrudljivi načelni® društva tov. Flere Polde, Pretekli teden so na pročelju doma odkrili spominsko ploščo sedmim elanom, ki so padli v NOB. Postavitev spomvitika padlim borcem v Hrastniku Krajevna zveza borcev v Hrastniku je že lansko leto pričela z akcijo za postavitev spomenika padlim borcem v Hrastniku. 2e takrat se je na nabiralne pole nabral« nekaj denarja, letos pa je bil izvoljen odbor zn postavitev spomenika, ki je podvzel ši. roko akcijo za nabiranje prispevkov. Pozivu tega odbora so se odzvali h častniški rudarji, kemični delavci in steklarji, ki so od svojih prejemkov darovali vsak po en dnevni zaslužek, ta. ko da so denarna sredstva za postavitev spomenika zagotovljena. Postavitev spomenika sama pa Je naletela na tehničn« ovire, ki »o predvsem v tem, do merodajno mesto kijub večkratni prošnji do danes še ni poslalo komisije, da določi lokacijo in napravi potreben osnutek za spomenik. Odbor za postavitev spomenika bo Storil vse, da vse delo izrši čim hi. (reje, saj se darovalci že upravičeno izprašujejo, kaj je s tem spomenikom. Ob tej priliki se vsem darovalcem, ki so podprli io našo akcijo denarno, iskreno zahvalimo za njihove prispevke, saj so s tem dokazali, da visoko cenijo žrtve NOB. Krajevna zveza borcev NOV Hrastnik. Gasilsko društvo Loke pri Zagorju je zgradilo svoj doni Tri polna leta so si Člani prostovoljnega gasilskega društva Loke pri Zagorju vztrajno prizadevali, da si zgradijo svoj društveni dom. S pomočjo množičnih organizacij in ostalih ustanov so s svojim načrtom tudi uspeli. Danes se na ruševinah bivše loške šole dviga ponosno enonadstropno poslopje — Gasilski dem Loke. V pritličju so prostori za gasilsko orodje, ZAGORSKA GIMNAZIJA V NOVEM »ŠOLSKEM LETU Ivan Kos«c (+ Ivan Keše): Trbovlje v lasu kapitalistične dobe Socialni prerez (Nadaljevanje.) (Tako vidimo, da so v juliju 1. 1933.' nastopil« rudarske žene — mimo in proti volji delavskih zaupnikov — proti manevriranju in izigravanju družb«, ko so v »krajni obupanosti zasedi« rove in preprečile, da bi hodili n« delo samo nekateri, medtem ko drugi stradajo. Rudarjeva žena jc tista, ki najbolj občuti težo bede In trpljenja. Leto za tem, konec junija 1934, je .sporočil upravni odbor delavcem, da namerava z mesecem julijem znižati vsem« delavstvu plače še za 6%, kar bi znašalo (v oklepaju ekrjedanje mezde); I. (kopaška)...........35.75 din na delovni dan (38.— din) II. (učni kopač) .... 31.25 din na delovni dan (33.25 din) III. (vozaška) 26.25 din na delovni dan (28 50 din) IV. (ženske) . ........21.75 din na delovni dnn (23 75 din) V. ...........18.— din na delovni dan (19.— Sin) poleg tega znižali količino deputatnega premoga, ki ga dobijo zaposleni rudarji od rudnika ter prestaviti del rudarjev 1 (kopaške) plačilne kategorije v vozaško lil. plačilno kategorijo, kat n« bi pomenilo le znižanja njihovih dohodkov za 35%, temveč tudi izgubo vseh pridobljenih pravic, ki so zvezan« s to kategorijo in »o si jih pridobili v leku dolgoletnega službovanja. Kljub temu pa bi morali opravljati islo delo kot prej. Poleg vsega je družba kršila tudi kolekiivno pogodbo, ki jo je podpisala in se zavezala jo držati. Pogodba je predvidevala trimesečni odpovedni rok in bi jo smola prekiniti s 1. oktobrom; družba pa je šla preko vsega in jo prekinila že kor s 1. julijem. Izstradani ln obubožani revirji se zamajejo. Rudarji ne čakajo več na pogajanja, ne nasedajo več n Iti enemu niti drugemu. Pade zavesa, ki je ločila rudarji v posamezne skupine in enotno začno svojo odločilno borbo, po svojem načinu pri nas povsem novo in prvo te vrste. Dne 3. julija se rudarji več ne vračajo iz rovov. Zasedejo rove, rudniške naprave in delavnice ter vsak na svojem mestu čakajo brez hrane, pripravljeni tudi na smrt, če družba ne umakne svojih zahtev. Kadar delavčeve roke ustavijo obratovanje, utihne tudi stroj in konec je profitov družbe. Moč in sila enotne fronte vsega rudarskega delavstva je prišla v polni meri do izraza. Pod to silo je klonita tako mogočna in »nepremagljiva« sila kapitala, klonila je oblast pral pritiskom javnega mnenja in 5. julija, po treh dneh gladovne stavke je bila prisiljena, da do nadaljnjega prekliče izdane ukrepe in da ostanejo še vnaprej pravice in prejemki rudarjev neokrnjeni. Sklenjeno je bilo premirje, rudarji se vrnejo iz rovov in delavnic, boj pa s tem še ni bil končan- Iz teh naporov je delavstvo potegnilo čisti profit TPD. Depulacija, obstoječa iz zastopnikov podjetja in nekaj zaupnikov delavstva, izposluje pri ministrstvu v Beogradu 6500 ton novih naročil premoga, to je 600 vagonov več kakor pred stavko. Ali se je pa položaj delavstva kaj izboljšal? Nič! — Razen tega je sledila nova napoved znižanja mezd, čemur je 10. avgusta zopet sledila gladovna stavka. Pod zemljo zborujejo rudarji! Sami sestavijo zahteve, ki jih pred družbo in pred oblastjo tolmači izvoljeni stavkovni odbor: I. Eksistenčni minimum iz leta 1923, t- j. Isto razmerje med plačami in stro- ški preživljanja, kakor je bilo leta 1923. Dobički podjetja so ostali Isti, medtem pa plače rudarjev niso v nobenem razmerju s stroški preživljanja. II. Nikogar premestiti iz višje v nižjo plačilno kategorijo. Podjetje itak izvaja premestitev iz višje v nižjo kategorijo, in sicer prav na umeten način-Delo kopačev opravljajo vozači, zavarovani so pa v nižji kategoriji. Na ta način bo podjetje v nekaj letih sploh odpravilo kategorijo kopačev, kljub temu, da bodo opravljali kopaško delo. III. Deputat«« premog mora ostati za vse v nezmanjšani količini, ne glede, v kateri kategoriji so, ker rabi družina vozača isto količino kuriva kakor družina kopača. Žalostno je, da mora rudar po končanem delu v rovih iskati kurivo še drugod, kljub temu, da podjetje ne ve, kam s premogom. IV. Nobenega plačata pod minimalno mezdo! V. Vse mezde zadnje in sedanje gladovne stavke mora podjetje plačati delavstvu. Zahteva se opravičuje s‘tem, da je bila stavka delavcem vsiljena. VI. Vsak delavec mora dobiti po 8 letih službe kopaško kategorijo. Prevedba po teh letih je že star običaj. Sedaj pa so delavci, ki delajo 9. 10, 121 in celo 15 iet, pa so še vedno v kategoriji vozačev. Ce se je po krivdi takratnih zaupnikov vrinilo v kolektivno pogodbo, da se vrši prevedbe »po možnosti« in vsi vemo, kaj za nas to pomeni — potem se ima to črtati. VII. Nobene redukcije! Zahtevamo zmanjšanje delovnega časa' ob nezmanjšani mezdi. Storitev rudarja se je podvojila. plače pa so več kakor z« polovico padle. VIII. V času praznovanja naj praznujejo vsi ali pa nobeden! IX. Dokler nam te zahteve podjetje i»e izpolni, ostanemo v rovih. X. Te zahteve morajo obojestransko držati šest mesecev. Rudarji smatrajo da zasluži to svoj poseben poudarek, ker imajo slabe tozadevne izkufnje z družbo. Ko je pri zadnji stavki družba preklicala svoje zahteve, je delavstvo prenehalo s stavko. Niso p;» minili trije tedni in že je bilo delavstvo izigrano. Delavstvo hoče sedaj imeti trdne garancije, Družba je na te zahteve delavstva odgovorila: ■Družba je izgovorila zadnjo besedo. Z ozirom na zasedbo njenih naprav, so ne pogaja, delo je ustavljeno« Pa tridnevnih pogajanjih in posredovanjih je Izročil takratni minister za šume in rude dr. Ulmanski, ki se je pripeljal iz Beograda, predstavniku izvoljenega stavkovnega odbora rudarjev Giulattiju sledečo izjavo: »S tem obveščam rudarje, da se jc v<»dstvo TPD naprant meni obvezalo, da se bo pod pogojem, ako delavci do 15 avgusta 1934, in sicer do 12. ure, zapustijo jamske prostore in pričnejo z rednim delom, do 15. oktobra t. 1. delalo pod starimi delovnimi pogoji, t. j. pod onimi pogoji, ki so veljali pred 1. julijem 1934, od 16. oiktoibr-a 1934 dalje bodo stopili v veljavo novi delovni pogoji, razglašeni z včerajšnjo okrožnico TPD. Da bo TPD izvajala in držala prednjo obvezo, prevzamem jamstvo. Z ozirom' na prednji pristanek in obvezo podjetja, a poglavitno z ozirom na to, da v bodočih devetih mesecih podjetje ne bo izvedlo n »kakih redukcij, tako ne v pogledu mezd in zaslužkov, kakor tudi ne gl“de števila delavcev, svetujem rudarjem, da zapustijo jamske pjrostore in rudniške objekte, da se vrnejo na redno delo. Minister za šume in rudnike dr. Ul-ntamski « Zaradi skrajno neugodnih pogojev, trikov itd. — o čemer tu ne more biši govora — so po štirih dneh gladova-n ja zapustili rudarji rove in začeli z delom. S 15. oktobrom pa jc družba izvedla redukcijo plač kljub temu, da ie za to leto izkazala v svoji bilanci 101 milijonov din čistega dobička, kakor pravi poročilo 62. občnega zbora družbe. Porazi, uspehi in neuspehi revirskega delavstva so uspehi in neuspehi vsega delavskega ljudstva. Oljenem šola v borbi za njegove pravice in lepše življenje. (Konec)) Pred tednom tehnike Trhocel $ki vamoamatevji delajo O trboveljskih radioamaterjih že dolgo ni bilo nič slišati. Vsak bi lahko mislil, da jih ni več. Pa ni res, kajti ravno pred kratkim so spet dosegli nekaj lepih uspehov, ki zaslužijo, da si jih na kratko ogledamo. V klubu so namreč zaključili s tečaji »A« in »B«. Uspeh na takih tečajih zavist v veliki meri od tečajnikov samih Ker je bila disciplina na njih zelo dobra, so jih tečajniki zaključili povprečno s prav dobro oceno. Posebno zadovoljni smo s tečajem »B«. Dal nam je prve srednje kvalificirane radioamaterje v Trbovljah. Ta tečaj je bil velikega pomena za vsakega posameznika in za splošni razvoj radioamaterstva v Trbovljah. Tečajniki so tudi praktično dosegli lepe uspehe, nimam pa namena. da bi našteval, koliko dvocevnikov, superjev, signal generator je v ali drugih aparatov sirno zgradili, pač pa bi tu omenil eno izmeti glavnih nalog, ki nas še čakajo. Morda je že komu znano, da je tretji plenumi con trajnega odbora Ljudske tehnike postavil pred našo organizacijo važno nalogo: okrepiti doprinos Zveze radioamaterjev k obrambi naše domovine. Radioamaterji so imeli to nalogo že prej pred očmi in dosegil lepe uspehe. Vendar pa je ta naloga dobila sedaj, v času velikega boja naše drža^ ve za mir, še večji pomen in se ji je treba zato še prav posebno posvetiti. Radioamaterji lahko mnogo pomagamo naši Jugoslovanski armadi, recimo prav v zvezi z radiotelegrafijo Zato moramo sedal prav posebno poskrbeti v naših klubih za dobre radiotelegrafiste in ustanavljati radiotelegrafske tečaje. Geslo »Do konca leta ne sme biti v državi nobenega kluba brez ra-diotelegrafskega tečaja«, je vzdramilo tudi trboveljske radioamaterje, kajti s tem, da bodo v kratkem ustanovili telegrafski tečaj, bodo zopet pokazali svojo vdanost domovini. Tečaj bo velikega pomena tudi za nas same. ker tak tečaj je prvi pogoj za vstop v spreiemno-oddajno sekcijo, k! jo bo po končanem tečaju organiziral naš klub-— Seveda ne smemo tega napačno razumeti kot di bi radio-klubi morali sedaj učiti le radiotelegrafijo. Nasprotno: 24. IX. 1950 se je na stadionu Rudarja v Trbovljah odigrala tekma med moštvom Zagreba in Rudarja. Na igrišču se je zbralo okrog 1500 gledalcev, ki sta se jim predstavili v naslednjih postavah: Zagreti: Friščič, Drvar, Cučukovič, Ilijaš, Duli XI., Duh 1., Neljak, Vido. ševič. Kopač, Mundar, Butkovič. Rudar: Tauš 11., Traun, Zavolovšek, Rorel, Lebar, Polc, Rep, Koncilija, Hudarin, Orač, Opresnik. Po začetnem udarcu Rudarja »o gostje močno pritisnili n« vrata Rudarja ter ustvarjaii nevarne situacije pred golom vse do 6. minute, ko je Opresnik po lepi kombinaciji in sola akciji metu od golaut črte potresel mrežo nasprotnika. Rudar je zaigral prerojeno ter bi že v 9. minuti zvišal rezultat, a se je ostro streljana žoga Hudarina odbila od prečke v polje. V 21. minuti je po nesporazumu oo- I. Krompir. Poverjeništvo za trgovino in preakr-ho pri OLO Trbovlje obvešča potrošnike, da si bodo lahko nakupili krompir Za ozimnice samo v trgovskih poslovalnicah in sicer 30 kg na odrezek št. 1 posebne nakaznice za krompir, ki so jo prejeli od KLO, na čigar območju stanujejo. Potrošnike opozarjamo, (la Je nakup krompirja mogoč sam« v prodajal n i- treba se je boriti, da telegrafist ne bo le avtomat, ki pritiska na tipkalo, ampak da bo človek, ki bo poznal svoje delo. Zato se bo vzporedno s telegrafskim tečajem vršil tudi tečaj »A«, ki bo dajal potrebno znanje novim članom. Iz tega vidimo, da vsak, ki še ni amater lahko to še postane. Kar pogledat naj pride v naš klub, veseli bomo vsakega novega člana! Večina naših klubov pa ima napako, in ta je, da na tečajih ne vidiš nobene ženske Temu je gotovo kriva napačna agitacija. Vsi vemo, da so ženske v naši državi enakopravne moškim, z,ato ni nobene ovire, da ne bi tudi kakšna starejša tovarišica ali pa mladinka poslala članica našega kluba. Mnoge bodo vzljubile to področje tehnike in nadaljevale z delom Zato še enkrat vabimo vse, ki čutijo v sebi zanimanje za radiotehniko, naj pridejo pogledat v naš klub! Videli bodo, da se radioamaterji prav tako borijo za lepšo prihodnost kakor vsi drugi ljudje v naši državi. To so najlepše dokazali s tem, da so vpisali nad 30.000 din drugega ljudskega posojila. rambe leva zveza gostov Izenačila rezultat. Rudar je kljub temu igral borbeno in v 32. minuti zopet prešel v vodstvo po solo akciji Hudarina. Gostje re. zultata kljub hitri igri do konca prvega polčasa niso mogli popraviti. V drugem polčasu je Rudar dominiral na polju 20 minut, nakar je v 21. minuti Zagreb izenačil, v 42. mi. nuti pst povišal rezultat na 3:2. Vse je kazalo, da bodo gostje odšli zmagovalci s terena, kar sta jim pa Huda-rin in Opresnik v Zadnji pol minuti preprečila in Rudarju priborila točko. Sodil je Presinger iz Celja dobro. Pomlajeno moštvo Rudarja se je predstavilo občinstvu kot borbeno in požrtvovalno moštvo, kar se v prejšnjih igrah ni zgodilo. Manjka jim pa samo fizične vzdržljivosti in uigranosti. Kot celota je moštvo zadovoljivo razen desnega krila. Izkazali so se Opresnik, Lebar, Traun, Hudarin ter do neke mere tudi Koncilju in Polc. cah trgovske mreže, ne pa pri pridelovalcih, t. j. kmetih, kot n. pr. na sektorju Zagorje. Vsak nakup in prevoz krompirja za časa trajanja odkupa je prepovedan vse do tedaj, dokler ne bo odkup 100-odstotno izvršen. Vse količine nedovoljenega nakupa se bodo zaplenile in oddale v trgovsko mrežo, kršitelj pa bo klican na zagovor. Pošiljatve krompirja bodo prihajale v trgovsko mrežo postopoma Naš klub se bori z mnogimi težko-čami. Obstoji že tri leta in še vedno nima ustreznih prostorov za učilnico in delavnico. Priznati moramo, da nam to ne dela preveč preglavic, kajti našt marlivi radioamaterji so si tako dobro uredili edini prostor, s katerim razpolagajo, da jim služi brez težav za učilnico in hkrati za delavnico. Sploh so naši amaterji vredni pohvale, kajti po svojem napornem delu v jami, kje zunaj ali v šoli, pridejo v klub in marljivo delajo, čeprav bi imeli pravico počivati. So pa še druge ovire, da ne teče vse tako gladko, kot bi hoteli, vendar upam, da se bodo vse napake sčasoma odpravile, saj se vsi trudimo. Skušal sem vam na kratko prikazati delo v našem radioklubu, čeprav morda z okornimi besedami; vendar upam, da ste vzlic temu spoznali, da se tudi trboveljski radioamaterji trudijo za boljšo prihodnost naših narodov. Nočemo biti zadnji, zato delamo! Delo pa bo ustvarilo iz nas prave ljudi in dobre strokovne delavce, ki bodo naši mladi radiotehniki v ponos in je to delitev krompirja šteti kot I. obrok pripadajoče količine na posameznega potrošnika. II. Inventura v trgovski mreži. Trgovski mreži in potrošnikom sporočamo, da se bo trimesečna inventura vršila L in 2. oktobra t. 1., zaradi česar bodo poslovalnice ta dva dneva delno zaprte. Ako prejme tr. govska mreža sladkor ali pa maščobo, se bosta delila ta dva dneva vzlic inventuri. Iz poverjeništva za trg. in presk. OLO Trbovlje. KINEMATOGRAFI KINO »TRBOVLJE« predvaja od petka do ponedeljka 2. oktobra ameriški film »Bumerang«. KINO »TRIGLAV«, Zagorje, predvaja od petka do ponedeljka 2. oktobra ob 5. in 7- uri zvečer ameriški pustolovski film »Draga moja Klementina«. V sredo in četrtek 5. oktobra ob 5. in 7. uri zvečer bo pa n« sporedu italijanski film »Tragičen lov«. PREKLIC 6. avgusta ml Je bila na postaji Trbovlje ukradena denarnica, v njej legitimacija OF, 4 industrijske karte. 2 živilski za september in 4 za avgust (ki so razen sladkorja bile izčrpane) in približno 1200 din. Zgoraj navedene predmete proglašam za neveljavne. Pistotnik Marija, Trbovlje II/145 OBVESTILO MI.O Trbovlje sporoča svojim volivcem, da bo kopališče zaprto od 1. d« 15. oktobra in to zaradi pomanjkanja vode in popravila kopališč«. MLO Trbovlje. Zasavski ocvirki Na notico v zadnji številki našega lista, v kateri smo poročali, da sprevodnik trboveljskega avtobusa sili potnike že na prejšnji postaji, da izstopijo, smo prejeli od prizadetega sprevodnika pojasnilo, da je prosil zaradi prenatrpanosti avtobusa potnike, ki se vozijo na krajše proge, da izstopijo že na predhodni postaji, da se umaknejo, da napravijo prostor novim potnikom (bolnikom, invalidom, ženam z otrokom), ki so se vozili do postaje na vlak. Sprevodnik pravi, da je to storil zgolj iz socialnih ozirov, nc pa iz kakega drugega razloga. K temu pojasnilu, ki ga radi objavljamo, ponavljamo še enkrat, da ima vsak potnik pravico, da se pelje do one postaje, do kamor je plačal voznino. Zaradi tega je nujno, da naši mestni očetje preskrbijo za Trbovlje zadostno velik avtobus, d i ne bo treba zaradi tesnobe v sei. .njem avtobusu ljudi, ki se vozijo na krajše proge, siliti preje iz voza. Dandnevn« slišimo od domačinov in tujcev pritožbe, da je sedanji avtobus premajhen, saj je v njem dostikrat neznosna gneča. Da se tem upravičenim pritožbam ustreže, je dolžnost merodajnih krogov, da storijo vse. da dobimo v Trbovlje avtobus primerne velikosti. To je potrebno že iz varnostnih ozirov, kajti če bi sedanji prenatrpan avtobus imel kakršen koli karambol, bodo posledice za potnike nedosledne. Na tako možnost, ki ni Izključena in njene strašne posledice, si dovoljujemo opozarjati nnše krajevno oblasti. * V hotelu »Kum« v Zagorju se je zgodilo sledeče: mala družita svatov je prišla od poroke v hotel in se vscdla k lepo pogrnjeni mizi. Pa pride h gostom natakarica in sname z mize prt, češ: vino je kot tinta in prta ni mogoče oprati, če se zamaže z njim. — Vprašujemo se: čemu sploh pogrinjati mize v tem hotelu in kakšno je tisto vino. ki ima lastnosti črnila? * Na nedeljski nogometni tekmi Rudar : Zagreb se je dogodil edinstveni primer, ki ga že dolgo ni bilo v Trbovljah, kajti v teku tekme sta bila samo dva kota in še to: oba proti Rudarju, ki sta pa ostala neizkoriščena. * V rudniški restavraciji na Vodah v nedeljo dopoldne nisi dobil kisle vode, čeravno jo je bilo v sosednjem magazinu na razpolago cel vagon. —-Vsekakor malomarnost! * V Trbovljah nismo brez zanimivosti. Ena izmed teh zanimivosti je, da se steklenica konjaka prodaja v poslovalnici v Delavskem domu po 410 di«, v prodajalni pri Dežmanu, ki je kakih 100 metrov dalje, pa po 490 din! RAZGLAS 17. t- m., na dan tombole, som pozabila na tribuni, kjer se je vršila tombola, dva dežnika. Poštenega najditelja prosim, da mi jih vrne proti nagradi na poverjeništvo ra komunalne zadeve OLO Trbovlje, i« sicer v tem poslopju stanujoči stranki. PREKLIC 20. t. m. ml je bila na trgu ukradena denarnica z dokumenti, živilskimi in oblačilnimi karti in približno 1(XX) din. Ker je bila tista ženska opazovana, je naprošena, da denarnico vrne po pošti. V nasprotnem primeru Jo bom tožila, hkrati pa proglašam papirje in karte za neveljavne. Medved Slavka, Trbovlje - l/>ke 65. PREKLIC 17. septembra ml je bila ukradena denarnica v restavraciji v Trbovljah, v njej 80 točk, osebna izkaznica, legitimacija OF, legitimacija OF, 2 udarniški izkaznici, potrdilo o delavski knjigi, potrdilo za popravilo 1 par čevljev in 200 din. Preklicujem zgoraj navedene točke in dokumente. Ferfcmčič Jože, Trbovlje I. - Loke 51. Težka berba Rudari a: Zagrebu Rudar ; Zagreb (Zagreb) 3:3 (2:1) OBVESTILO POVERJENIŠTVA ZA TRGOVINO IN PRESKRBO Uredništvo Trbovlje r Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje