Gospodarske stvari. O vinstvvi, ali kako se vino v kleti oskrlmje. (Spisal Franjo Jančar.) 0 dolivanju vina. Nekteri viuski gospodarji še dau denešuji trdijo: vino se mora o vročinskib časib, kakor so meseci juni, juli, avgust, vsak mesec enkrat — z vodo — dolivati, — češ, to mu veliko koristi! A voda vendar še v črevlji dobro ne stori, tim manj pa v vinu. Kdor hoče vodo k vinu priliti, 8i bo že vedel sam pomagati; ni je torej treba vinskemu pridelalcu in prodajalcu prilivati in vina krstiti. Vino se naj vselej z enakim vinom doliva, to je: ktero se je tistega leta pridelalo; to najbolj obranja enakost in vreduost vina. Ce pa to ni mogoče, se zamore tudi z drugim vinom dolivati. Vsekako pa se naj sledeče pomisli: Z boljsim vinom slabeje dolivati je kvar na dobrem, s kterim 8e na taki način ne more zboljšati slabae vino, ker je dobrega premalo. Ako pa se slabo vino z dobrim zmeša, to je: pol slabega, pol pa dobrega vina vkup stoči; bo kvar še veci, ker je po takem slabše vino le za pol boljse, a boljšega je za pol manje, ktero bi se samo veliko drajše prodalo; najboljše je tedaj vino pustiti od vsakega leta, kakoršno je prirastlo. Le za doinačo^ potrebo se zamore v malem mešanje skušati. Se manj pa velja, če bi se s slabim vinom boljše dolivalo, ker se s tem veliko prej oslabi dobro vino, nego se nasproti z dobrim vinom slabse zboljsa. Vlij, na primer pol kupice kisa (jesiba) v pint (bokal) vina; brž boš okusil slabše vino. Ako pa pol kupice vina v bokal kisa vliješ, malo ali niČ ne presodiš premembe. V sili jemlji rajše z vebarjem iz tistega soda vino, kterega misliš za se obdržati, in ga ob svojem času na pipo djati, in dolivaj drugo vino ž njim; ta sod pa s slabšim vinom dopolnuj, kakor je morde na pipi. Zakaj se mora vino dolivatit Mošt, ko je zavrel, se takrat najbolj vsede; potem pa več ali manj, kakor še vie, in se torej dolivati mora. Vino tudi skozi doge, dna, čepe na dnu in pilikab izblapuje, in sicer skozi tenke luknjice, ki so v lesu; nasproti pa ravno skozi te luknjice tudi ozračje k vinu prihaja, ktero ga zgane, včasih celo droži vzdigne, če je vino v slabi klečaujki. S tem tudi precej vina mine. Zato so pobarvani ali s firnižem namazani sodi boljši od surovib, čepi pa iz trdega lesa, z oljem napojeni ali inače že navlečeni. — Vinski sod ima tudi nekoliko praznega prostora, v kterem se zrak razprostira, ki vinu kislino daje, včasih se celo plesnjina okoli pilike na dogi, kan ali bersa pa vsekako na povrsju vina napravi, ako se vino del časa ne polni in doliva; posebno o poletuem času so te prikazni navadne, in če je vino slabo, ga ni drugače obvarovati, nego s pridnim snaženjem in dolivaujem. Zato se tudi po leti več doliva potrebuje. Mocno, ognjeno vino si samo opomore, ker s svojim dubom uni prazni prostor pod piliko napolnuje, in se torej ubrani takim napakam, česar se vsak labko prepriča. Kako se kan pri dolivanji odpravi? Ako so sodi vedno polni in trdno zabiti, se vsaki nesnagi, torej tudi kanu v okom pride. Polni sodi pa bodo, če se skrbno dolivajo, kar posebno o vročein času ni zanemariti. Za dolivanje potrebuje se plebasti lij ali trabtar in ročka, v ktero se vino natoči, ki je na pipi nj zadosti dobro za doliv ali polnež; inače se mora boljše vino z veharjem potegniti iz soda, ki bo kratkem na pipo pride, in ž njim dobro vino dolije, kar nam je znano. Ko se kanasto vino doliva, se lijina cev skozi piliko in kan v vino spusti; ako bi se cev n a d kanom držala, in z ročke vino dolivalo, bi se kan globoje zagnal in z vinom pomešal; tako pa se z vinom vred vzdiguje do površja pilike. Sedaj se lij iz pilike vzame in kan na površju pilike odpihne; potem se sopet nekaj vina dolije in kan odpihuje ali s prstom odpravlja; tudi se zamore s kolenom dno pritisniti, kar nagloma vino nad piliko vzdigne in brž kan odstrani. To se tako dolgo ponavlja, dokler je kaj kana v vinu. Kedar pa ni le vino kanasto, temuč je tudi pod piliko doga plesnjiva, takrat se vzame ščetica 8 zakrivljenim ročnikom, ktera se poprej v čisti vodi izplabne, potem pa porine skozi piliko v sod, se nekoliko zasukne in pod piliko po dogi obrača, potem iz pilike potegne, sopet izplahne; če treba, se to večkrat ponovi. Tako se plesnjina in kan na dogi podrsa. Sedaj se doliva in odpravlja vsa nesnaga na isti način, kakor poprej prosti kan. Pri tem opravilu ni drugače, kakor da precej vina v zgubo gre. Kdor kanasto vino pretaka, naj takrat, ko je že vino na počepju ali na najgi, in se je nadjati površnega kana, nad škaf snažno laneno ruto razgrne in pod pipo postavi; tako bo čisto vino skozi ruto v škaf teklo do zadnjega, kan pa na ruti ostane. S kanastim vinom se nobeno drugo dolivati ne sme. 0 govedarstvu. (Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.) Ako bi breja krava pila tako vodo, v katerej je precej železa raztopljenega, tudi mora izvreči. Baš tako škoduje takej kravi vsaka polaga ali pijača, katera goni od nje govno (blato), n. pr. mlada otava, sol, ako bi je bilo preobilo, voda, v kojej je mijlo razpuščeno, kajti v mijlu je tudi pepelik = sol. Pa tudi sprideno, plesnjevo seno in gnojnična pijača uzročuje, da krava izvrže. Ako stoji krava tako, da zadnji konec njenega života preveč nazaj visi, gotovo je tudi v nevarnosti v tem oziru. Zanikernim gospodarjem se pač ni treba bati tega, ker ne izpodkidavajo toliko izpod zadnjih nog, da bi bil prednji konec vise od zadnjega! Breja krava naj stoji zato vodoravno, t. j. da ne bode zadnji konec ni više ni niže nego prednji. Ako pa izvrže krava, bolje treba skrbeti za-njo nego sicer, kajti nepravilen porod uzročuje veče bolečine nego pravilen. Tako kravo je najbolje odpraviti, ker silno rada tudi v bodočnosti izvrže. — Ako krava 6 ali 8 tednov pred porodom ne prisuši popolnoma, puščajo jej počasi mleko tako, da je kmalu popolnoma brez mlekav Zato dobodeš od nje lepše tele. Često hoče pridušaje se prodajalec oslepariti kupca rekoč: da je njegova krava ali pa telica breja, pa vendar ni. Da te pa ne opebari tako na celem, deni dlan na desno strau kravjega vampa; ako je krava breja, čutil bodes tele precej po polpetem meseci brejosti. Ker porod kravo jako oslabi, treba jej dati take hrane, koja jo moie okrepčati in se lebko prebavi. Najboljša za to bi bila mlačna otrobna čorba z mebkimi fižolovimi stročiuami. — Da bode bcljše molzla, dajaj jej nekoliko časa po porodu: lanenega semena, pšeničnib otrobov, ječmenove moke, žlabne detelje ,,esparzete", žlahnih trav sena, oljnatih kravajcev, bredovke (kolerabe), tropin itd. Kolikor časa da nosi krava, sem uže pisal prej; naznanjam naj le še to, da porod znani: udrt vamp, Daraslo virae in uditi strani na križi. Pravilno pribaja na svet tele z glavo naprej, pod katero ste sprednji nožici vštric razprostreni.