Lredn šivo. Kopnarfeva ul. it. Olll Telefon š*. 3*87. imerurban 3487 Uohupist se ne vračaio Izhaja vsak ponedeljek zjutraj ninnT«^0 4V Dl?' *e »P'e/eiuu Jlai i, up tu vi. oatoC- n!«^ 2« n" po POi" dostavljen Ust 5 Vin. Celoletno naroč nina 50 Din, polletna 2$ D n. Četrtletna 13 Vin. Inserati po dogoloru l/prava: fvo,;,iar/ovu ulica it. ti/11 Potmi Čeh imun, Cjubl/ona 15.179 lele/on štev. 2549 Jugoslavija in Bolgarija bratski državi Zanimka tz'c,va hohcsshcfa mfmVrs? cga predsednika Mušano' Sofija, 1. nov. 1. Včeraj se je vršil dnljši razgovor med ministrom Ru rovom in predsednikom vlade Mušanovom. Ker je t:i sestanek prišel popolnoma nepričakovano, je povzročil v političnih krogih s:!no zanimnnjo Nn koncu konference je Burov izjav.1, da se je moral razgovarjati s predsednikom vlade o raznih zunanje političnih vprašanjih, ki so zadnje tedne stopila v ospredje. Na vprašanje, če se je razgovor tudi dotaknil balkanske konference, je Burov odgovoril, da tudi ta pokret spada v obzorie, katero mora bolgarska vlada motriti z veliko pozornostjo. Na drugo vprašanje, če se bo tudi ona udeležila pogajanj v Ankari, je menil Purov, da stvar še ni zrela, da se pa hoče o tem razgovarjati s kraljem, ki se vrne iz Italije domov okrog 3. novembra- Brez dvoma bo tudi on spremljal predsednika. če bo kralj izrazil željo v terii zmislu Takoj za Burovom je bil pri Mušanovu sprejet tudi turški poslanik, kateremu je takoj sledil grški poslanik, tako da se ue da več prikrivati, da se bavijo vladni krogi z obsežnimi zunanje-političnimi načrti. Minister Burov ni maral odgovoriti ničesar na vprašanje, če namerava Bolgarija vzpostaviti zvezo s Sovjetsko Rusijo. V sofijskem pisanju se jasno opažata dve struji: en del se je jasno zavzel za ideje, ki so se pojavile na balkanski konferenci in ki govorijo za organizacijo prijatelj- stva na Balkanu«. Ti listi pozdravljajo tudi prisrčen ton, katerega je rabil predsednik Mu-šanov, ko je prod dvema dnevoma v sobranju omenil tudi razmerje do Jugoslavije. Imenoval jo je 'bratsko državo«, piše -Mir . Makih besed se že dolgo ni slišalo. Druga struja pa hoče očividno bolj podčrtavati važnost prijateljstva, katerega naj Bolgarija naveže z i/.von-balkanskimi velesilami, češ, da no more in ne sme sama ostati. Značilno, je, da baš ti listi ponavljajo potrebo 710 vzposla\Clvi zveze s sovjeti. Vprašanje balkanskih narodnih manjšin Belgrad, 1 nov. 1. Dr. Zivko Topalovič jo objavil v ^Pravdi- svoje stališče, ki ga je zagovarjal na balkanski konferenci z ožirom na narodne in verske manjšine. Znano je, da je dr. Topalovič nas'opil v Idatnhulu za pogumno ustvarilev balkanske zveze in da je to stališče jugoslovanske delegacije zelo dobro odjeknilo tudi v drugih državah. Knr se tiče narodnih manjšin, pravi, da je problem zelo težaven. Narodne državne er.olc se sedaj na Balkanu ustvarjajo. S tem je manjšinsko vprašanje že nekoliko olajšano. Največja težava pa obsloji po njegovem mnenju v tem, da se mora rešiti ne samo kot kulturno, ampak tudi kot mednarodno pravno vprašanje. Noben izmed nas noče preganjati in zapostavljati narodne manjšine radi njihove moralne ali tehnične zamisli, ampak mnogo hujša postane zadeva, da se vzdrževanje zamisli veže s politično akcijo kakšne sosednje države. Še hujši pa postane problem, če imajo te politične ak- cije namen, pripravljati teroristične spremembe. Podali so rame predloge, tako da se ustvari medbalkanski institut za narodne manjšine, ali da naj vsaka država organizira svoj lastni manjšinski urad. Toda, kakor je danes položaj, ni mogoče misliti na kakšen manjšinski institut na Balkanu, ki bi imel mednarodno praven značaj. To bo mogoče šele, kadar bo ustvarjena balkanska zveza kot pravnod ravno telo. Do lega časa se bo manjšinsko delo moralo omejiti samo na stvarno delovanje za poglobitev medsebojnega prijateljstva. Ena stvar pa je danes že zrela, piše dr. Topalovič, namreč, da se naj podpiše med balkanskimi državami pakt o nenapadanju, ki bi izključil za vso bodočnost vojno nevarnost. S tem bi manjšinsko vprašanje veliko pridobilo, ker bi skrb manjšin za svojo kulturno samobitnost ne vsebovala več želja, da se premetavajo tudi dosedanje meje. To jc zrelo, naj se tudi izvede. Japonske čete korakalo v RasHo? London, 1. nov. j. Z Dnljnega Vzhoda prihajajo alarmantne vesti, da so japonske čete T Mandžuriji prestopile rusko mojo. Vest je treba zaenkrat sprejeti z vso rezervo, ker se z merodajnega mesta še nc potrjuje. London, 1. novembra. A A. Iz Tokija poročajo, da je oddelek 600 japonskih vojakov prispel v Čančo, da ojači japonske čete, ki dražijo železniško progo Taonan-Šupingki. Po, o ji v Nemčiji Berlin, 1. nov. AA. Danes so v kopališču Dogaru v Šlezviku napadli komunisti narodne socialce v trenutku, ko so nacionalisti trgali komunistične lepake. Med obema skupinama je prišlo do spopada, pri čemer je neki nacionalistični inženjer ubil dva komunista. Tudi sam je bil nevarno ranjen. Zopet atentat na železnico Miinchen, 1. novembra, tg. Na kolodvoru Reichenhalt-Kirchberg so preteklo noč neznani storilci nametali na tračnice ob kretnici gramoz in dva hloda, katera so zagozdili v glavni tir. K sreči pa osebni vlak Berchtes-gaden-Reichenhalt, ki je vozil čez zastavljeno kretnico, ni trpel nobeno škode. Železniška direkcija v Mtinchenu je razpisala nagrado za izsleditev storilcev. Kemal paša pozdrav tja balk. unijo Otvoritev novega zasedanja turškega parlamenta Ankara, 1. nov. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik turške republike Ghazi Mustafa Kemal paša je imel danes pri otvoritvi novega zasedanja parlamenta govor, v katerem je naglasil veliko aktivnost izrednega parlamentarnega zasedanja. V trenutku, ko povsod uvajajo nove davke, da se zmanjša gospodarska kriza, je naglasil Kemal paša, je Turčija nekatere davke celo znižala, kar bo olajšalo življenje turškim prebivalcem. Dalje je predsednik republike s pohvalo omenil, da turška valuta čvrsto stoji, kar pomeni zaupanje sveta v Turčijo in v stalnost turške vlade ki zunaj in znotraj deluje za mir in varnost. Govoreč, o zunanji politiki Turčije je Kemal paša naglasil njeno miroljubnost. Poudaril je, da vladajo intimni odnošaji z ne- posrednimi turškimi sosedi. V mednarodnem življenju je Turčija dosegla pozitivne rezultate in ohranila dobro razmerje z vsemi državami. Naša zunanja politika, jo rekel predsednik republiko, ni obrnjena proti nobenemu narodu, ker deluje v duhu miru in varnosti Turčije. Kemal paša se je daljo spomnil obiskov turških ministrov tujini in prijateljskih odnošajev z Grčijo. Madjarsko, Irakom in Sovjetsko Rusijo. Ob koncu svojega govora jo s posebnim zadovoljstvom omenil balkansko unijo ter pri tem pohvalil aktivnost zasebnih balkanskih ustanov, ki se trudijo za ohrani'ev miru na BalVanu. Turčiia je živo prizadeta pri delu zn ustvaritev balkanske unije, ki jo bo z vsemi silami podpirala. Klic španskih škofov na pomoč Vatikansko mesto, 1. nov. j. Knezoškof je iz Taragone, Sevillc in Valladolida so v imenu klera in vseh španskih vernikov poslali sv. očetu pismo, v katerem še enkrat opisujejo vso stisko in preganjanja katoliške cerkve v Španiji in posebno tožijo m>d znanimi cerkveno-poliVičnimi odredbami republikanske vlade. Frso ilil. o begu Kiiajcer pred Japonci. Zgoraj: Kitajsko prebivalstvo Mandžurije beži s svojim skromnim imetjem pred Japonci, ki so zasedli Mandžurijo. Spodaj: Kitajsko vojaštvo, katero so •laDonci ootrnali v beg. Škofje se obračajo na sv. očeta z nujno prošnjo za pomoč in tiho upajo, da bodo ta preganjanja kmalu prenehala. Nesoglasja v madridskem kabinetu Madrid. 1. nov. j. Nenadno sklicanje ministrskega sveta za soboto popoldne je povzročilo nervoznost, ki jo je še povečala dolgotrajna konferenca treh se i al i stičnih ministrov, ki se je vršila v soboto dopoldne. O teh treh ministrih mislijo, da bodo radi nesoglasij z ostalimi ministri glede želzničarskih zahtev odstopili. Anarhizem v španski revoluciji Madrid, 1. nov. j. Kortezi so odklonili predlog, da se majorju Franku ukine poslanska imuniteta. Tozadeven predlog je stavil odbor, čigar naloga je ugotoviti krivdo znanega španskega letalca glede njegove udeležbe pri uporu v Campo Tablada. Pariz, 1. nov. j. -Journal', poroča iz Madrida, da so pri Frankovem mehaniku Radi našli več dokumentov, ki dokazujejo, da je Rada pripravljal revolucionarno gibanje s pomočjo anarhističnih elementov, in sicer ne «anio španskih, ampak tudi inozemskih. Varšavska občina brez denarja Varšava, 1. nov. 1. V Varšavi je izbruhnila nenadoma neprijetna kriza. Občina namreč nima nič več na razpolago potrebnega denarja, da bi mogla plačali svoje uradnike. Potrebovala bi v to svrho 1,500.000 zlotov, toda nikjer ni mogla tega denarja dobiti. Za jutri, v ponedeljek, so sklicali vsi uradniki in nameščenci velik protestni shod, na katerem se bo odločilo, ali naj se prične stavkati ali pa se še pogajajo z občino. Občina se trudi, da bi dobila denar, ker bi stavka lahko dovedln do hujših komplikacij. Alžir, 1. nov. AA. Tri francoska vojaška letala so odplula v Saharo, da oskrbe puščavo z vsem potrebnim za turistični promet. Na. h.n. 4.-.1 strojepiska sumu. i letošnji tekmi najboljših strojepisk vseh dežel \ I .iri/.n je zrnu gala Francozinja Pinu. Žalna svečanost na belgrajskem pokopališču Belgrad, 1. nov. 1. Danes popoldne so m vršili cerkveni obredi na pokopališču v oddelku, ki je namenjen z.a katoličane. Obredov so se udeležile velike množice katoličanov, ki so grobove krasile po stari katoliški navadi Svečanost je dobila še večji sijaj in globlji po men, ker sta se udeležila molitev za rajne tudi francoski poslanik Dard in nemški poslanik von llassei. Po cerkvenih obredih so so odpeljali francoski in nemšti poslanik ter zastopnik belgrojskih katolikov na Avalo. kjer so ] molili na grobu neznanega vojaka, nato p;> j pred spomenikom padlih nemških vojajtov 'i-polka. Zborovanje helgrajshih obrtnih zadrug Belgrad, I. nov. 1. Danes se je vršil tukaj redni občni zbor vseh obrtnih zadrug iz Belgrada, Pančeva in Zemuna. Konferenci so prisostvovali delegatje iz cele države V začetku leta je bilo včlanjenih v zvezi obrtnih zadrug 96 zadrug. V teku leta pa jih jo bilo na novo sprejetih 24. Zadruge se po svojem delokrogu delijo na kreditno, proizvajalne in nabavljal-ne. Kreditnih zadrug je 88. proizvajalnih pa dva in dvajset. Požar na gradu Vinarje Maribor, 1. novembre. Nevarna kalastrjfa se je pripetila dauee lepemu gradu Vinarje pri Priliovi, ki je lasi zagrebškega industrijalca Sch\vcighertu. V soboto je izžigal dimnikar dimnike. Pri toni sv je v dimniku vnelo tramovje v stropu, ki je tlelo vso noč, nc da bi bili nevarnost jpazili. Danes dopoldno pa se je ogenj nenadoma razširil, tako da so domačini takoj opazili, da se je vnelo poslopje, nakar so bili pozvani na pomoč gasilci iz Konjic, Slovensko Ristrice. Prihove in Draže vasi, katerim se je posrečilo ogenj, ki bi v danem slučaju mogel biti usoden, omejiti ter pogasiti in tako preprečiti milijonsko škodo. Zgorela je ena soba z dragocenim pohištvom, tako da je škoda kljub temu precejšnja. V Dubrovniku se kopljejo Dubrovnik, 1. nov. ž. Po večdnevnem d( ževju se je vreme zboljšalo. Danes je bilo tako toplo, da so se nekateri tujci šli kopat. V mestu se še vedno nahaja precej inozemcev, povečini Američanov. Kitajke se vojaško iznbraziijejo. Mlada kitajska dekleta in žene vežbajo po vojašnicah, aval takoj. ko se vrne v Pariz, mogel telefoničuo razTOvarjati z dr. Briiniugom o vseli vprašanjih, ki so dozoreli v \Vashinglonu in se predvsem tičejo usode nemških reparacij in kratkoročnih posojil. Pariz. 1. nov. tg Kakor je sedaj določeno, se bo Laval takoj po razgovoru z nemškim poslanikom Hfichstom telefonično zvezal z nemškim kanclerjem dr. Briiniugom. Hava-sova agentu ra poroča iz Berlina: V dobro poučenih političnih krogih smatrajo, da bo nemški poslanik vprašal ministrskega predsednika, ali bi bila francoska vlada eventualno sporazumna s tem, da bi se pooblastila izrednega odbora mednarodne reparacijske banke razširila na ta način, da bi smel ta cdbor ukreniti potrebno tudi za novo ureditev vseh reparacijskih vprašanj. Po rezultatih dela tega odbora bi se potem lahko sklicala mednarodna reparacifska konferenca, 1/aval je danes izjavil na ladji »Ile de France« zastopniku pariškega lista Pariš Midi , da hočejo v Washingtonu še premisliti, kaj naj se zgodi po preteku Hooverjevega moratorija. Tam mislijo, da bi se nenormalni režim zamenjal z legalnim, to ie z onim, ki ga vsebuje Youngov načrt. Za periodo gospodarske depresije se je v resnici razmišljajo o novi ureditvi meddržavnih dolgov, ne da bi se točneje določili pogoji in bistvo nove pogodbe. Na vprašanje, ali je Amerika sprejela možnost zmanjšanja francoskih dolgov, je odgovoril Laval: : To ni slaba prestava komunikeja. Kar se tiče reparacij, je samo ob sebi umevno, da smo mislili tudi nanie in na njihovo ureditev v času gospodarske depresije. Dr. Eeneš o razorožitvi Prana, 1. novembra. 1. Tukajšnji Narodni Osvobodzeni , ki je glasilo češkoslovaških le-gionarjev. je objavil daljši članek zunanjega ministra dr. Beueša. v katerem se bavi z razorožitvijo in o bodoči razorožitveni konferenci. Dr. Beneš pravi, da je treba vpostaviti ludi v mednarodnem življenju, torej v odnosa jih države do države ista načela, ki so se uveljavila že zdavnaj v notranjem pravu vsake države, namreč, da se nasilje izloči kot pravno -redslvo in se podredi drugim pravnim normam. Za dr. Beneša vprašanje razorožitve ni samo pravni problem, ampak vprašanje zaupanja. katerega imajo narodi v razne metode, s katei imi so rešujejo mednarodni spori. Svoje stališče je spravil pod sledeče točke: 1. On je nasprotnik onih, ki razorožitev načelno odbijajo, češ, da je vojna neizbežna. '2. On se strinja z onimi, ki trdijo, da v sodobnem svetu niti politika niti morala ni toliko dozorela, da bi se v vsakem slučaju moglo priti do razum-| ne politike brez uporabe orožja. 3. Zato se | dandanes sme govoriti samo o omejevanju i razorožitve iu ne o popolni razorožitvi. 4. I Omejevanje pa je potrebno in tudi mogoče, j Kako daleč naj gre omejevanje, bo določila ; konferenca potom kompromisov, ki se bodo j sklenili, ii. Male države morajo imeti na raz-I polago minimum varnosti, da bodo njihove j meje ostale neokrnjene. To je predpogoj za I vsako omejevanje razorožitve. Kulturni bo J v Litvi Kovno, 1. novembra, s. Povodom novih odredb. ki jih je izdala vlada proti katoliškim organizacijam, so litvanski škofje, potem ko so pretekli teden zaman posredovali pri državnem predsedniku in ministrskem predsedniku, izdali pastirsko pismo, v katerem ostro nastopajo proti trajnemu prega- 1 njanju katoličanov v Litvi. Merodajni krogi so mnenja, da bi to pastirsko pismo moglo privesti do razveljavljenja konkordata in raz- j r>usta Katoliške akcije. Vojno sodišče v Ponovičah je obsodilo Župnika Notoleviciusa na 10 mesecev ječe, nekega drugega župnika pa na 1'20() Lit denar- j ne globe. Oba sta bila obtožena, da sta sovraž-io nastopala proti vladi. Poljski proces Varšava, 1. novembra, j. Proces proti poljskim opozicijonalcem, ki je senzacija prve vrste ne glede na njegov historični pomen, je sedaj ceio maršala Pilsudskega pripravil do tega, da je prekinil svoje bivanje v Romuniji, kjer se je zdravil, in nastopil potovanje v Varšavo. Kako bo to vplivalo na nadaljnji razvoj procesa, se še ne more vedeti. Na tretji dan razprave so zagovorniki protestirali proti cenzuri, ki ne dopusti, cla bi prišli v javnost važni dogodki iz poteka razprave. Čeprav poročila o poteku javnih sodnih razprav niso podvržena cenzuri, je predsednik sodišča izjavil, da na konfiskacijsko prakso nima nobenega vpliva. Izjave obtožencev so ponovno zanimivo osvetlile podrobnosti o ozadju Pil-sudskijevega majskega prevrata 1926. Ko so hoteli nekateri obtoženci opisovati podrobneje strašna početja uad poslanci, ki so I ili zaprti v brestovski ječi, so jim vzeli besedo. To je napotilo poslanca Masteka, da je ogorčeno zaklical: ^Govoriti ne smemo, tepeni pa smo lahko!« Predsednik sodišča, ki mu parlamentarizem očividno ni preveč po godu, je kvitiral ta medklic takole: Tu niste v sejmu, torej nimate nič kričati!« Poslanec Ciolkoszcz jc izjavil: »V Brestu sem videl Liebermanna v takem položaju, da bi dal polovico mojega življenja, če...« Stavka pa ni mogel končati, ker so mu nasilno vzeli besedo. Bivši ministrski predsednik Vitos je povedal, da je bila pred majevim prevratom ponudena Pilsudske-imi vlada. Piisudski pa je takrat na ponudbo odgovoril z žaljivkami. Opozicija stoji slejkoprej na stališču, da je že skrajni čas, da sedanji režim preneha. Rim, 1. nov. ž. Danes zjutraj je bilo v Vatikanskem mestu otvorjemo novo poslopje, v katerem bodo uradi guvernerja Vatikanskega inest«. Rekonstrukcija angleške vlade London, 1. nov. AA. Predsednik vlade MacDonald, je pozval člane vlade, naj predajo ostavko, da bo mogel svobodno razdeliti port-felje. Od dosedanjih ministrov jih pet ne bo več v novi vladi, in sicer Austen Chamber-lain, lord admiraiitete Crevve, vojni minister Amulree, letalski minister Lothian, minister Lancastre. London, 1. nov. tg. Politična in kulturna tednika New Statesman« in >Weekend Rewiew<: čiwto odkrito izražata svojo skrb glede sedanje sestave parlamenta po izidu volitev. Tako izjavljata, da se o kaki večini sploh ne da več govoriti, ker opozicije Taktično več ni. To je enako škodljivo za parlamentarno in politično moralo, ker so resne debate o zakonskih predlogih, ki bi jih predložila vlada, popolnoma izključena. Razen tega je umevno, da se bodo poslanci malomarno udeleževali sej, ker poslanci vedo, da je izid glasovanja že vnaprej gotov, četudi bi manjkalo več kot 400 poslancev. Sedanja situacija v parlamentu seveda enako demoralizira tudi opozicijo. Turški zun. minister obišče Moskvo Istambul, 1. nov. 1, Sovjetski zunanji komisar Litvinov je otpotoval nazaj v Moskvo. Pri odhodu je pozval turškega ministrskega, naj obišče Moskvo v najkrajšem času. Izmet paša je odgovoril, da se bo vabilu odzval z velikim veseljem. V diplomatskih krogih ugibajo, kdaj se bo vršil ta obisk, ker jc znano, da je tudi Mussolini povabil Izmet pašo, naj pride v Rim, Zdi se, da bo turški minister najprej potoval v Sovjetsko Rusijo, da ne bi dal povoda za domneve, da je nosilec nekakšnih načrtov italijanske politike. Podaljšanje italijansko- romunske pogodbe Bukarešt, 31. okt. tg. Prijateljska pogodba za sodelovanje med Romunijo in Italijo, ki sta jo meseca septembra 1926 podpisala v Rimu Mussolini in Avarescu za pet let, je potekla prejšnji mesec. Ko je začetkom oktobra romunski zunanji minister Ghika obiskal Rim, se je govorilo o podaljšanju te pogodbe za nadaljnjih pet let. Ni znano, zakaj se la pogedbn ni obnovila. Vaš dopisnik je dobil pojasnila, da se je pogodba začasno podaljšala za šest mesecev, da se med tem časom morejo nadaljevati pogajanja za definitivno nodališanie pogodbe. Atene za Ciper Atene, 1. nov. tg. Ker je grška vlada prepovedala žalne maše v atenskih cerkvah za padle prebivalce na otoku Cipru, se je danes velika množica ljudi zbrala v neki vasi v okolici Aten, kjer se je brala maša za padle. Množica je po maši prisegla, da se bodo do smrti borili za svobodo Cipra. Zvezi narodov so poslali brzojavko, da bi intervenirala v korist prebivalcev otoka. Množica je hotela potem prirediti po atenskih ulicah manifestacije, pa jo je policija razgnala, pri čemer je prišlo večkrat do spopadov. Angleško poslaništvo so stražili močni policijski oddelki. Grška vlada bo imela mnogo truda, da bo ohranila napovedano nevtralnost v konfliktu med Anglijo in otokom Ciprom. Tudi iz Soluna se poroča, da so bile tam danes velike manifestacije za Ciprčane. Dunaj ima 120 mitjonov primanjkljaja Dunaj, 1. nov. tg. Po 1. 1927 je računski zaključek dunajske mestne občine za leto 1930 prvič izkazal primanjkljaj 16 milijonov šilingov (128 milj. Din). V razmerju s celotnim proračunskim zneskom 500 milijonov ta znesek sicer ni vznemirljiv, vendar pa bo morala mestna občina za 1. 1932 skrbneje pripraviti proračun in se bo morala odreči vsem dosedanjim investicijam, razen kar se tiče gradbe j stanovanj. Ob koncu letošnjega proračunskega leta je dunajska občina že razpolagala z 51 tisoč svojimi stanovanji. Edisonova oporoka Newyork, 1. novembra, s. Natančnih podatkov o Edisonovi zapuščini še ni, ker so vrednosti vložene v različna industrijska podjetja. Cenijo pa njegovo zapuščino na sedem do deset milijonov dolarjev. Glavna dediča sta mlajša Edisonova sinova Charles in Theo-dore. Njegovi ostali štirje otroci v oporoki niso omenjeni. Dobrodelnim ali verskim društvom ni zapustil ničesar. — Ustanovila se je družba, v kateri so Henry Ford in šest Ediso-novih otrok. Družba ima namen izkoristiti Edisonovo zadnjo iznajdbo: izdelovanje sintetičnega gumija. Rafinirana tatvina v Berlinu Berlin, 31. oktobra. V petek opoldne se je pripetila tatvina, ki je bila izvršena na res mojstrski in občudovanja vreden način. Neki dolgoletni bančni sluga je imel odnesti v Državno banko 6900 mark gotovine, katere je imel v aktovki. Poleg tega je imel v aktovki tudi ček za 15.000 mark. Imel je med potjo opraviti še na uradu pomorske trgovinske družbe. Ko je stal pri okencu in opravljal svoja naročila, je nenadoma pristopil k njemu neznanec ter ga prijateljsko opozoril, da ima na hrbtu umazan plašč. Sluga je nato odložil plašč in ga pričel snažiti s kosom papirja. Aktovka je med tem ležala na okencu. Le za trenutek je od nje odvrnil svoj pogled in to je neznancu zadostovalo, da je aktovko z denarjem zamenjal s svojo, ki je bila na prvi pogled slična oni. Ko je sluga očistil plašč in prijel aktovko, je ves presenečen opazil, da ni prava. Takoj je vedel, da ga je prijazni neznanec okradel. Toda ko se je ozrl za njim, ga ni bilo nikjer več videti. Iz davne preteklosti Kaj pripoveduje najstarejši človek iz Mačve Sremska Mitrovica, 31. okt. Nedaleč Podrinjske Mitrovice leži vas Nočaj, ki je znana radi mnogih svojih prebivalcev, ki so stari nad 100 let. Med drugimi živi tu tudi 116-letni starec Peter Glišič, o katerem so se razširile govorice, cla umira. Radi tega ga je obiskal dopisnik nekega zagrebškega lista, ki je našel čičo Pera v mali sobici, sedečega na starem kolovratu. Poleg tega je majhna postelja, kakor za otroka, vendar spi na njej čiča Pera. Kakor hitro je dopisnik stopil v sobo, se je 116-le'cni starec dvignil in ga pozdravil: »Pomoz Bog. sinko! Ali si od daleč prišel?« — »Iz Mitrovice. Prišel sem, da mi kaj poveš.« — In čiča Pera je pričel: »Spominjam se kneza Mihajla in sem od tedaj menjal pet gospodarjev. Dolgo je že tega, sinko, in jaz nisem nič hodil v šolo. Pred dvema letoma sem bil na sodišču in takrat so izračunali, da mi je 114 let. Bojeval sem se že za kneza Miloša. Oženil sem se s 16 leti. Ko smo šli v Bosno proti Turčinu, smo ves čas prepevali. E, bil sem dober pevec! — Za časa Mihajla je bil obešen vojvoda Stoja-din, ker je bil izdajalec. Pripeljal je Turke po skrivnem polu čez Drino, toda smo jih kljub temu premagali, njega na ujeli. Kar hitro smo ga obesili. Nekoga drugega pa smo radi izdaje šibali. Narod se je postavil v vrsto kakor vojska, on pa je šel mimo vrste in prejemal udarce. Nato smo ga ovili v ovnovo kožo, da bi mu ustavili kri, toda izdajalec je umrl. Imel sem sedem otrok, toda ostala sta mi s samo še dva. Hčer so mi ubili Nemci, ko so pridrli sem. Sedaj živim v zetovi hiši. Preje sem živel v neki kolibi, spal pa v čolnu!« Ciča Pera je pripovedoval še mnogo zanimivega. med drugim o svojem amuletu, ki ga čuva strele. Pravil je, da je nekoč udarila strela v njegovo sobo, pobila vse druge, njega pa ni niti oplazila. 116-letni čiča ima dober tek in vsako noč dvakrat vstane, da se naje. I Sicer je že precej osabel. Na vprašanje, koliko časa bi še rad živel, je odvrnil: »Še toliko, da oženim tegale pravnuka.« In pokazal je z roko na enoletnega Spasoja, ki se je igral na tleh. _ , Pariz, 1. novembra. AA. Predsednik republike in člani vlade so danes na dan Vseli j svetih položili cvetje na grob neznauega ju-' naka. Knez Siarhemberg - revolucionar Dunaj, 1. novembra, s. Voditelj heimvveh-rovcev knez Starhemberg hodi sedaj po avstrijskih deželah in agitira za Heimvvehr. Njegovi govori so od dneva do dneva bolj neumni. Te dni je govoril v Solnogradu in izjavil med drugim: >Mi nismo več državotvorni. Sedanji sistem držav sovražimo smrtno. Mi smo revolucijonarji in lwmo sedanji državni sistem zamenjali z drugim. Obžalovati je, da puč dne 13. septembra ni Ml dobro organiziran in da se ni posrečil.« Roparska romantika mladih fantov »Zveza črnih vojakov« Jajce, novembra. Tukajšnji policiji se je posrečilo odkriti roparsko družbo, ki je sestojala iz samih 14 do 18 leta starih fantičev. Nadebudni romantiki so svoji organizaciji nadeli ponosno ime »Zveza črnih vojakov«, njihov vodja Bečir Kulašin pa se je imenoval »Črni mojster.*. Družba se je sestajala v neki duplini, čije vhod je bil spretno maskiran. Kdor je hotel priti v votlino, je moral iti čez brv, po kateri pa so znali hoditi le člani. Če kdo ni bil vešč hoje po brvi, je strmoglavil nekaj metrov globoko. Vsak novo vstopivši član je moral priseči, da ne bo nikoli izdal jame. V ozadju omenjene jame so začeli mladi roparji že kopati in so najbrže nameravali napraviti izhod še na drugi strani. Policija je slučajno zvedela za njihovo počeije in je vse »črne vojake« s »črnim mojstrom; vred aretirala. Kakor vse kaže, imajo mladi roparji na vesti več drznih vlomov, ki so se v zadnjem času zgodili v tamkajšnji okolici. Pri zaslišanju so fantje povedali, da so o takih roparskih tolpah čitali v romanih in da jih je prav to privedlo dc tega, da so ustanovili svojo družbo. težka nesreča na Dunajski cesti Ljubljana, 1. novembra. Ze današnji -Slovenec« je kratko poroča1 o težki nesreči, ki sc je pripetila ing. Pavlu Barkovu na Dunajski cesti. Kakor smo poiz-dveeli, se je nesreča pripetila tako: 32 letni Pavel Barkov, inženjer hidrotehničnega oddelka banske uprave, ruski emigrant iz Odese, je snoči okoli pol 9 hotel pred Stadionom ustaviti avtobus, da se popelje v mesto. Šofer pa očitno ni opazil Barkova ter je vozil z nezmanjšano brzino dalje. Avtobus je podrl Barkova na tla in kolesa so šla Barkovu čez obe nogi ter mu jih strla. Barkov si je pr: padcu natrl tudi čepinjo. Poklicana je bila reševalna postaja, ki je nezavestnega Barkova prepeljala z avtom v bolnišnico. Barkov se vso noč ni zavedel in tudi danes ves dan ne. Proti večeru je pri njem nastopilo stanje, podobno agoniji. Težko, če bo dočakal jutrišnjega dne. Nevarna nesreča s Hohertovko Ljubljana, 1. novembra. Danes popoldne se je pripetila na Viču težka nesreča, pri kateri je le mnio manjkalo, da ni bila smrtna in je imel ponesrečenec res veliko srečo v nesreči. 17 letni ključavničarski vajenec Pavel Kocbek je šel ob 3 streljat na vrt tiče. S seboj je vzel flober-tovko. Preden je preskočil živo mejo, je še spustil flobertovko na tla. V trenutku, ko je skočil, pa se je sprožila flobertovka in drobni izstrelek je zadel Kocbeka v pljuča. Reševalni avto je Kocbeka prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so ugotovili, da je izstrelek predrl prša Kocbeku tik srca ter je le malo manjkalo, da ni mrtev obležal, tako pa k sreči rana ni smrtno nevarna ter bo Kocbek najbrž okreval. Nn pokopališču pri Sv. Krištofu poje danes ol 3 popoldne pri cerkvenih obredih žalostinke Akademski pevski zbor. Obiskovalce grobov na obeh pokopališčih opozarjamo na zanimivo knjižico: Vodnik po ljubljanskih pokopališčih, spisal prof. Marko Bajuk, Ljubljana, 1930, 35 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 8 Din. — Nnši dve pokopališči hranita v svojem mirnem okrilju toliko narodnih svetinj, da se ju ne sme izognili nihče, ki nosi v prsih slovensko srce. Tam leže naSi narodni, prosvetni, politični in gospodarski delavci in . velmožje. Oni so nam z neizmerno ljubeznijo in 1 požrtvovalnostjo ohranili narod, bili so mu voditelji v nevarnih časih, preroki boljših dni, branili so ga z delom in e krvjo, da ga ni zajel in odnesel sovražnik, dvigali so mu zavest in podžigali pogum in pripravljali za veliko dobo našega osvobojenja. Narod, ki svojo velike može primerno ne časti, jih ni vreden. Na nnžih pokopališčih pa je tudi veliko umetnin v preprosti In bogati obliki in bo le škoda, ako so zapisane pozabljenju. Knjižica plinuša kratko biografijo 7eudovati nekaj njegovih izredno posrečenih plastik, pa tudi v inozemstvu je Gorše dose rel že lepe uspehe, kakor n. pr. v Benetkah, kjer je imel velik uspeti s svojim »Materinstvom«, ki je tudi na tej razstavi ena najmočnejših plastik. Popolnoma pa jo prodrl pri našem, umetnost tjubečen občinstvu, danes, ko je otvoril v Jakopičevem paviljonu svojo razstavo. Ze prvi dan te razstave pomen ja za Goršeta velik uspeh. Otvoritev je bila ob 11 in ji je prisostvovalo mnogo kulturnega občinstva, predvsem iz vrst umetnikov in duševnih delavcev, pa tudi drugega občinstva je bilo precej. Otvoritvi so med drugimi prisostvovali tudi predsednik Narodne galerije dr. Windisclier, mestni župan dr. Puc, univ. prof. dr. Izidor Cankar ter drugi. Franceta Goršeta je občinstvu predstavil mojster Rihard Jakopič. Nato si jo občinstvo ogledalo razstavo. Gorše je razstavil 31 plastik, 13 risb in 5 lesorezov. Goršetova plastika je skoraj izrazito realistična, vendar s poudarkom karakteristič-nr>sti. Na prvi pogled se ti zdi cel?) primitivno realistična in temu občutku sledi pri obiskovalcu takoj občutek da je pred delom dovršenega ktparja-umetnlka. Med 31 deli Gorše Knloh »»ma mani izrazite plastike. Vsako delo zase je velika in močna umetnina, vsaka prepričuje človeka s svojo izrazitostjo. Poleg Materinstva« so morda še najmočnejša dela: nežna »Meščanka«, :Madona«, »Paglavec^: in »Mučenik«. Zadnje delo pre-suiie človeka, ki bere na tem groznem, od iHilesti spačenein obrazu neslutene strahote. Tudi s svojimi risbami se je Gorše predstavil kot močna, izrazita osebnost in kot resničen umetnik. V dveh, treh karikaturah je pokazal nov, pri nas še neznan slog. Enako močno kakor risbe vplivajo tudi lesorezi. Ze prvi dan je našel Gorše nekaj kupcev za svoja dela. Interesenti pa so se pojavili za nadaljnje nakupe. Čeprav Gorše že ni nobeno odkritje več, vendar naša kulturna javnost šc ne pozna njegovih del v toliki meri, kakor zaslužijo. Zato priporočamo občinstvu, naj si to razstavo ogleda in so prepriča o umetniških sposobnostih mladega umetnika ki živi med nami. Strašna smrt v predora Split 31. oktobra. Včeraj popoldne okrog dveh se jc v predoru pri Mravincih pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje progovnega čuvaja. Progovni čuvaj Blaž Murat je pregledoval progo v svojem rajonu, pod katerega spada tudi predor pri Mravincih. Nič hudega sluteč se je napotil ludi v predor, ker naibržc ni vedel za tovorni vlak, ki je prihajal v na sprotni smeri. Ko jc bil nekako sredi predore je zaslišal ropotanje vlaka. Kakor sodijo, si ni mogel pravočasno umakniti in tako ga ji lokomotiva vlaka podrla. Strojevodja vlaka jc takoj ustavil vlak in vzel razmesarjenega čuvaja na lokomotivo. Odpeljal ga je v Klis. kjer so ga naložili na avto, toda med «ožnit v solitsko bolnišnico ic umrl. Sprehod po sovjetski Rusiji Predsednik Zveze hišnih posestnikov na Dunaju, Moissl, se je letošnje poletje mudil več tednov v Sovjetski Rusiji. 0 vtisih tega potovanja je te dni predaval v društvu krščan-skosocialnih akademikov v Gradcu. Iz njegovih zanimivih izvajanj posnemamo sledeče: Takoj ko prestopiš mejo ruske države, se ti zdi, da si stopil na vojno ozemlje. Četverna žična ovira, preko katere je bilo — mimogrede omenjeno — lansko leto ustreljenih 400 poljskih vojakov, loči Rusijo od Zapadne Evrope. V bednih barakah skrbno preiščejo popotnike, ki potujejo v Rusijo ali iz nje. Valuto zamenjajo za papirnate rublje. Vlak, ki ima prvi, drugi in tretji razred in v čigar jedilnih vozovih leže nemški, francoski in angleški jedilni listi, nas pelje mimo zapuščenih in propadlih vasi, mimo po-žganih cerkva in dvorcev. Ob prihodu v Moskvo ie takoj sprejme določeni vodnik in po ponovni preiskavi pelje v hotel za inozemce, edini hotel v Moskvi. Sobe so od zunanjega sveta popolnoma ločene. Vsak stik s prebivalstvom, vsako opazovanje je strogo prepovedano. II> ielsko osebje odgovarja kolikor mogoče kratko in glasno, zakaj komisar čuje in bi začel sumiti. Med vsako daljšo odsotnostjo iz hotela sikrivaj preiščejo prtljago, o čemer se lahko prepričaš po različnih znamenjih. Na cesto .-»meš samo v spremstvu vodnika, ki je pa seveda včasih presenetljivo odkritosrčen. Kakor vsako vsakdanjo stvar ti pripoveduje, kako so fiar po načrtu morili in uničevali prebivalstvo. Od bivših 1500 prodajalen živil ni danes nobene več. Na dan Vseh svetnikov ob pol 15 so nam po 67. letih liogatega življenja v Bogu umrli našn ljuba mama MARIJA CERNE V torek 3. uovembra ob 9 dopoldne jo s Kozarij spremimo na Dobrovo, kjer bo ob 10 dopoldne pogrebno opravilo. Mama, za Vašo skrb, kreposten zglod in tihe žrtve naj Vam bo Bog dohrote bogat plačnik! Kožarje, dne 1. novembra 1931. - Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. M ; Končno se je njihova tropa razredčila in morje se je pomirilo. Hiteli smo na ploščad. Morje je bilo pokrito z razmesarjenimi trupli. Videli smo nekaj kašelotov, ki so bežali s pozorišča morije. Valovi so bili več milj daleč na okoli rdeči od krvi. Kapitan Nemo je pristopil k nam. »No, mojster Land?« je dejal. »Strašen prizor, kapitan,« je odgovoril Kanadec, ki se je bil že pomiril, »jaz nisem mesar, ampak lovec. To pa ni bilo nič drugega kakor mesarija.« »Kaj drugega taki zločinci ne zaslužijo,« je odgovoril kapitan, »moj ,Nautilus' se pa tudi zelo razlikuje od mesarske sekire.« »Moja harpuna mi je ljubša;« je dejal Kanadec. »Vsak po svoje,« je odgovoril kapitan in je Ka-nadca ostro pogledal. TRINAJSTO POGLAVJE. Led. »Nautilus« je slej ko prej plul na jug. Z veliko rraglico je sledil 50. meridianu. Ali je res brzel na tečaj? Tega kar nisem mogel verjeti, kajti vsi dosedanji poizkusi, doseči to točko zemeljske krogle, so se izjalovili. Tudi ni bil več čas za to. 14. marca smo zapazili na 55. stopinji širine nekaj plavajočih ledenih gor, ki so predstavljale samo odlomke, dolge 20 do 25 čevljev, ob katere je butalo morje. »Nautilus« je plul na površini. Na južnem obzorju se je svetil pas čudovite bleščobe. Naznanjal je navzočnost skladnega ledu. Zdaj so se pojavile večic ledene jiore. Nekatere so kazale zelene žile, kakor da bi se v njih nahajal baker. Druge so izgledale kakor ogromni ametisti, skozi katere je sevala luč. Gore so postajale čedalje bolj pogoste. Na tisoče polarnih ptic je gnezdilo na njih in hreščalo tako, da so bolela ušesa. Kapitan Nemo je bil sedaj skoro ves čas na ploščadi in je pazljivo motril obzorje. Ali se je smatral za gospodarja te samotne pokrajine? Z never- jetno spretnostjo je krmaril skozi te gore, od katerih J je marsikatera bila dolga več tisoč milj in 70 do 80 J metrov visoka. Večkrat so popolnoma zapirale obzorje. Na 60 stopinji širine pa se je zdelo, kakor da je prehod sploh nemogoč. Kapitan Nemo pa je po daljšem krmarjenju vedno našel kakšno ožino, skozi katero se je zmuznil, dasi je vedel, da se bo za njim zaprla. Vojen od te spretne roke, se je »Nautilus« ril po ozkih prehodih, ne da bi se mu pripetila najmanjša nezgoda. Temperatura je bila precej nizka in termometer je kazal 2 do 3 stopinje pod ničlo. Tcda mi smo bili oblečeni v tople tjulenje kožuhe. »Nautilus«, katerega so greli električni aparati, pa je kljuboval najhujšemu mrazu. Sicer pa je bilo samo treba, da smo se nekaj metrov pogreznili pod gladino, kjer je temperatura bila znosnejša. Dva meseca preje bi bili imeli na tej širini neprestan dan; zdaj pa je že nastopila tri do štiriurna noč. 15. marca smo prepluli širino Neushatlandskih in Orkneyskih otokov. 16. marca ob 8. uri dopoldne pa je »Nautilus« še vedno sledeč 55. stopinji, pre-rezal južni tečajnik. Led nas je obdajal od vseh strani in popolnoma zapiral h or i con t. Kljub temu je kapitan Nemo še vedno krmaril iz ene ožine v drugo in neprestano prodiral dalje. »Kam neki hoče?« sem vprašal. ■-»Vedno naprej«, je odgovoril Konzulent. »Ko ne bo mogel več naprej, se bo pač ustavil.« »Bog ve,» sem odgovoril. Po pravici moram povedati, da mi je ta izlet silno ugajal. Ne morem popisati, kako čudovito lepi so bili prizori, ki so se nam nujali. Pokrajine večnega ledu so veličastne. Ledene gore so imele najfanta-stičnejše oblike, bodisi da so jih obsevali poševno padajoči solnčni žarki, bodisi da so jih gnali snežni viharji, tako da so gore med gromovitim šumom zadevale druga v drugo in se podirale. Čc se je »Nautilus« nahajal pod površino, kadar se je kaj takeg? dogajalo, potem jc šumni padec teh mas tako silno razburkal morje, da srno to čutili do največjih globin. »Nautilus« se je premetaval in zibal, kakor da bi se nahajal na površini od najhujšega viharja bi-čanega morja. Večkrat, ko smo prodirali skozi te ledene mase, se mi je zdelo, da nimamo več izhoda in da smo vjeti. Toda nagon kapitana je odkrival vedno nove ožine in prehode. Nikoli mu ni ušla še tako ozka žila modrikaste vode, ki je prerezavala ledena polja. Zato nisem niti najmanj dvomil, da se je bil z »Nau-tilusom« že večkrat upal v Južno polarno morje. 16. marca pa nam je led v resnici zaprl vsako pot. In to še vedno ni bil pas skladnega ledu, ampak samo ogromna, vsled mraza tesno skupaj zmrznjena ledena polja. Toda kapitana Nema tudi taka ovira ni zadrževala in s strašno silo se je zagnal v ledene klade. »Nautilus« se je kakor klin zaril v led, ki ga je sekal med strašnim pokanjem, kakor da bi razbijale led ogromne granate. Ladja je metala visoko v zrak kose ledu, ki so potem padali nazaj na na nas kakoT toča. Obenem je divjal okoli nas vihar. Veter je neprestano spreminjal smer in sneg je zmrzoval na našem krovu v tako debelih plasteh, da smo ga morali razbijati s sekiro. Čeprav je temperatura kazala samo 5 stopinj pod ničlo, se je ves »Nautilus« pokril z debelo ledeno skorjo. Tukaj bi si ne bila mogia pomagati naprej nobena jadrnica. Kajti vsi obroči, ušesa in vrvi bi bile zmrznile kakor kamen; samo ladja brez jadrnic, gnana od električnega motorja, je mogla v teh širinah poskušati uspešno borbo s silami narave. Barometer je kazal zelo nizko. Padel je celo na 73.5. Magnetna igla ni več zanesljivo kazala, čim bolj smo se bližali južnemu magnetnemu tečaju, ki se ne sme zamenjati z južnim tečajem zemlje. Zato smo morali opazovati najrazličnejše kompase, ki so sc nahajali na raznih delih ladje, da smo dobili povprečne številke. Končno je »Nautilus« popolnoma obtičal. Bilo je 18. marca. Pred nami niso bile več ledene gore, niti dotikajoča se posamezna polja, ampak neskončna in negibna ledena bariera iz samega skladnega ledu. To je bila nepremagljiva ovira. Ker se je opoldne solnce za nekaj časa prikazalo, je Kapitan Nemo določil precej natančno lego naše ladje, ki je bila 51 stopinj 30 minut dolžine in 67 stopinj 39 minut južne širine. Torej smo bili že precej daleč. •AS "O i??" C •v. _ i_ o O o«, s . gN^" "srš: s. -s-:«3- t -3 a o co - £ :o s.® S a jsco EeS - S „- •M . g- . I ftS . O 5 (M 1 t- >»uco O ffi 1 § 1 c "S a . o ^ x l|eSs?8 ■■ ca k« ** N > -a , 1 N . H N > 1 c K •H a; n » .5 cj — » ,r- > a r^. d N N « tc o r. tO A sip S č e ^ > j,j 5 S I -i