• VELENJE DELAVSKA ENOTNOST ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Čez leto in dan i! < Število žensk in mladine, ki stalno delajo na tri izmene, torej tudi ponoči, se zadnja leta sicer počasi zmanjšuje. Kljub mednarodnemu dogovoru, ki prepoveduje tako delo in katerega podpisniki smo, pa je v naši republiki še vedno kakih 18.000 žensk in mladine, zaposlenih v delovnih organizacijah, ki jim je stalno nočno delo vseeno dovoljeno. Največ, skoraj polovico vseh zaposluje tekstilna industrija kot delovno najbolj intezivna industrijska dejavnost. O škodljivosti nočnega- dela na sploh, še posebej pa o posledicah takega dela na psihofizično in zdravstveno stanje žensk in mladine, ki morajo delati tudi ponoči, na tem mestu ne bi govorili, saj so to škodljivost z vsemi posledicami že dokazali številni znanstveni elaborati. Vprašali pa bi se, kaj smo že storili, da bi to zlo vsaj omejili na najmanjšo možno mero, če ga že odpraviti ne bi bilo mogoče in, drugič, kakšno nadomestilo lahko nudimo in tudi moramo dati ženskam in mladini, ki se prekomerno izčrpava ob nočnem delu. Nihče ni oporekal sindikatom, da nimajo prav, ko so že pred leti sprejeli stališče, da nočnega dela žensk in mladine zaradi materialnih, socialnih in političnih vzrokov ni mogoče prepovedati ali ukiniti kar čez noč, temveč da lahko gre samo za postopno odpravljanje nočnega dela, ki pa naj temelji na ustreznih programih, ki jih obvezno morajo obravnavati in sprejeti tudi osnovne sindikalne organizacije in ne le samoupravni organi prizadetih delovnih skupnosti. Nihče tudi ni oporekal še tistemu stališču sindikatov, po katerem je treba delovnim organizacijam, ki odpravljajo nočno delo, nuditi kar največjo možno pomoč. V praksi, žal, ne gre tako preprosto. Res je, da soglasje za stalno nočno delo ni izdano kolektivu, ki nima vsaj formalnega programa za odpravo takega dela, ki nočnega dela ne nagradi vsaj s pribitkom na osebni dohodek v znesku, določenim s samoupravnim sporazumom; ki ne zagotovi prevoza na delo in z dela za zaposlene v nočni izmeni; ki tem ljudem ne zagotovi vsaj toplega napitka. Vendar pa je res tudi to, da se v mnogih podjetjih za nočno delo žensk in mladine največkrat odločajo v najožjem krogu vodilnih ljudi, ne da bi ta podjetja razpolagala s kakršnimikoli uporabnimi analizami o racionalnejših organizacijskih in tehničnih rešitvah. Zanimiv je podatek, da ima denimo le 22 izmed 40 tekstilnih delovnih organizacij, ki so letos vložile zahtevek za podaljšanje dovoljenja za nočno delo žensk in mladine, izdelan tudi konkreten program postopnega ukinjanja nočnega dela; da kar četrtina vseh zahtevkov ni „pokrita“ s sklepom delavskega sveta in da sta zahtevek za podaljšanje nočnega dela obravnavali le 2 od 40 osnovnih sindikalnih organizacij podjetij, ki prosijo za dovoljenje za podaljšanje nočnega dela žensk in mladine. < > Navedeni podatki opozarjajo, da bo šele ob spremenje-n nem razpoloženju v delovnih organizacijah, pri čemer pa vse odgovornosti nikakor ne bi smeli prevreči te na sindikat, ,, možno pritisniti tudi na tiste gumbe, ki bi sprožili nastajanje J; Podobnega ozračja tudi v širšem družbenem okolju in ki bi n vplivali na to, da bi kolektivi, ki načrtno in programsko ] | odpravljajo nočno delo žensk in mladine, zaradi širših druž- < > benih ukrepov bili deležni tako ustreznih finančnih kreditov za nujne investicije kot carinskih in drugih oprostitev pri uvozu opreme. Takrat bi zares lahko rekli, da si skrb za < > odpravo nočnega dela žensk in mladine solidarnostno delita J | gospodarstvo in širša družbena skupnost. n Bomo čez leto in dan govorili in ugotavljali enako, ali pa ] [ se bo medtem kaj spremenilo? M. G. Pogovor s po- K hticmm aktivom FOTO VEST Srečanje z Italijani LJUBLJANA, 13. aprila: Danes je bilo v Domu sindikatov srečanje slovenskih sindikalnih delavcev s predstavniki italijanskih sindikalnih organizacij vseh treh sindikalnih central (CG1L, CISL, UIL) dežel Furlanije in Julijske Krajine ter Veneta in Emilia-Romagne. Mimo drugih oblik sodelovanja so ta srečanja stalna oblika medsebojne izmenjave izkušenj in pogledov. Na petkovem srečanju so slovenski sindikalni delavci seznanili svoje tovariše onstran meje z uveljavljanjem ustavnih sprememb in z drugimi aktualnimi vprašanji, ki jih v tem času obravnavajo slovenski sindikati, italijanski sindikalni delavci pa so na srečanju spregovorili o najpomembnejših problemih v italijanskem sindikalnem gibanju. Več o vsebini tega zanimivega pogovora bomo poročali v naslednji številki našega tednika. Sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič in podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov ; Slovenije Jože Globačnik i sta pred dnevi obiskala Velenje in se s tamkajšnjim družbenopolitičnim : ; aktivom pogovarjala o družbenopolitičnem po-, ložaju v Jugoslaviji ter o nalogah in vlogi Zveze sindikatov. Med enodnevnim obiskom v Velenju je V cerkniškem splošnem gradbenem podjetju Gadišče bodo naslednji mesec začeli izdelovati suho malto (granol) za notranje omete. Po tuji licenci, s katero so odkupili tudi ekskluzivno pravico proizvodnje in prodaje v Jugoslaviji, bodo izdelali dnevno 40 ton granola, ki zadostuje za dva do tri tisoč kvadratnih metrov ometa. Razmišljajo pa tudi že o organiziranju ekip in nabavi strojev, enega vidimo na sliki, s katerimi naj bi opravljali tovrstna dela tudi za druga gradbena podjetja — Foto: A. Agnič kolikšna? kdaj? Brošura, ki jo je založilo ČZP Delavska enotnost izide 20. aprila letos Mercator Prašek xa pripravo umetne brezalkoholne pijoče okusi: limono, pomaranča, jagoda, malina, češnja Prehrambena industrija Portorot bi! Maijan Rožič tudi v Rudniku lignita Velenje, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, pogovarjal pa se je tudi s predstavniki termoelektrarne Šoštanj. Ker poročamo o razgovoru v rudniku in v termoelektrarni Šoštanj na strani 13, bomo tukaj povzeii le glavne misli iz razgovora v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Ob srečanju s člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata so Marjana Rožiča zanimala predvsem prizadevanja sindikalne organizacije pri uresničevanju delavskih ustavnih dopolnil in ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Seveda je bila tema razgovora tudi prihodnja organiziranost sindikata v velenjskih tovarnah Gorenja in združenega podjetja Gorenje Velenje. M. L. pravi naslov za denarne zadeve ; ljubljanska banka STE ŽE PODPISALI PRISTOPNO IZJAVO DOGOVORA 0 DELAVSKI ENOTNOSTI? VSEM PODPISNIKOM DOGOVORA ZAGOTAVLJAMO PRI OBJAVI RAZPISOV 50% POPUST | UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE] DELEGATI GOVORE JANKO MLADIČ: S predvideno reorgoni-zacijo bi lahko dosegli, da bi se organizacija dejansko približala članstvu in postala vsaj toliko, če že ne bolj »njegova«, kot je bila takrat, ko smo še volili delavske zaupnike. Zato je uvajanje delegatskega sistema v sindikalno delovanje ne le potrebno, temveč naravnost nujno! INŽ. METKA RUTAR: Radovljiška kulturna akcija, ki se je na pobudo občinskega sindikalnega sveta rodila pred tremi leti, dobiva nove'razsežnosti. Programsko politiko akcije naj bi odslej določal samoupravni organ sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. ANTON JEREB: Kranjsko kmetijstvo nima denarja za vlaganja v živinorejsko proizvodnjo. Kmetijci pa vemo, da bi morali prav v to proizvodnjo vlagati veliko več, kot smo vlagali v zadnjih letih, če ne bomo v kratkem deležni družbene podpore, bomo prisiljeni zmanjšati že tako skromno živinorejsko proizvodnjo. Bliže članstvu! »Na vprašanje, kakšne družbenopolitične dolžnosti in koliko časa sem opravljal poleg rednega dela v teh štirinajstih letih, odkar sem zaposlen v tovarni PEKO, pri najboljši volji ne morem odgovoriti, ker je bilo vsega tega veliko in preveč. Zares v spomin pa so se mi vtisnile najvažnejše: bil sem predsednik delavskega sveta in upravnega odbora, sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik osnovne organizacije sindikata, izven podjetja pa odbornik zbora delovnih skupnosti občine Tržič, član predsedstva ObSS Tržič in delegat zadnjega kongresa Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije,« se je predstavil tovariš JANKO MLADIČ, šef konstrukcije v tovarni PEKO in delegat na Vili. kongresu ZSS. „Kaj pričakujete od kongresa in kako se nanj pripravljate? “ „Če s tem, ko vprašujete, kako se pripravljam na kongres, merite na to, ali že razmišljam o morebitnem lastnem prispevku k razpravi na kongresu, moram poudariti, da o tem še nisem razmišljal niti me k temu ni spodbudila osnovna sindikalna organizacija, katere član sem. Zato pa smo o pripravah na kongres toliko več govorili v organih občinskega sveta zveze sindikatov. Izrečeno je bilo mnenje, s katerim se povsem strinjam, da smemo veliko pričakovati od kongresa in da naj bi naš VIII. kongres pomenil tisto prelomnico, po kateri se bo organizacija bolj približala članstvu." „Bi bili bolj konkretni in povedali, kaj si v tem primeru predstavljate? “ „Lahko, zakaj ne! Poglejte: današnji sindikat je organiziran tako, da je od ljudi, se pravi od članstva preveč odmaknjen. Veliko premalo je, če se njegovo članstvo vsaki dve leti zbere na občnem zbom in če se njegovi predstavniki v višjih organih sestanejo na seji po dva ali trikrat na leto, medtem pa sindikalno življenje v kolektivu bolj ali manj spi. S tem nočem reči, da izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije sploh ne dela, da se ne sestaja, ne sprejema različnih sklepov, priporočil, zahtev in podobnega. Toda izvršni odbor še ni sindikat;ne more govoriti v imenu članstva, če z njim ni najtesneje povezan. Včasih, ko smo še poznali tako imenovane delavske zaupnike, so ljudje vedeli, koga ti ljudje predstavljajo in kakšne so njihove dolžnosti ter v kakšnih zadevah se lahko nanje obrnejo. Kako je dandanes, raje ne bi govoril, mislim pa, da bomo s predvideno reorganizacijo sindikatov dosegli, da se bo organizacija bolj približala članstvu, da mu bo vsaj toliko blizu, če že ne bolj, kot mu je bila v času, ko smo še volili delavske zaupnike. K temu pa bo, po mojem, še najbolj pripomogla uvedba delegatskega sistema v sindikalnem delovanju." ! „Če prav razumemo, ste prepričani, da si sindikat ne le mora povrniti zaupanje med delavci in vplivnost na posameznih področjih delovanja, temveč naj bi v obojem postal še močnejši? “ 1 „Natančno tako! Bom kar naravnost povedal, kako si delegatski sistem predstavljam v sindikalni praksi. Torej: po novem bi v tovarni za bodoče vodstvo sindikalne organizacije ah organizacij, če jih bo morda več, to je odvosno od števila temeljnih organizacij združenega dela volih delegate. Ljudem bi pri teh volitvah natančno povedali, za kakšno področje delovanja je vsak delegat še posebej odgovoren. S tem bi članstvo vedelo, na koga naj se obrne, če bo, denimo, treba razrešiti take ali drugačne probleme s področja delitve po delu, rekreacije, varnosti pri delu in podobno. S tem ne bo le ustvarjena vez s članstvom, ampak bo tudi odgovornost za delo bolj konkretizirana in se v nobenem primem ne bo mogla strniti na predsedniku in še nekaj najbolj prizadevnih članih izvršnega odbora, kakor se zdaj dogaja praviloma v vsakem podjetju. S tem bi torej ustvarili podlago, da bi delo sindikata lahko zaživelo na povsem novih osnovah, organizacija kot takšna pa bi se približala članstvu. Ljudje bi vedeli, da sindikat še obstaja in da se v osebi njihovega delegata, v konkretnih primerih seveda vsakič drugega, odvisno pač od problematike, prizadeva za ureditev tistih vprašanj, ki jih motijo, težijo ali kako drugače prizadevajo. Tako kot v delovni organizaciji pa naj bi zgradba organiziranosti sindikatov zrasla tudi v občini, v republiki in v zvezi. mr ■ m m M® Najin pogovor se je zavrtel okrog kulturne akcije radovljiških sindikatov, občinske kulturne skupnosti in občinske Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij. Bržkone edinstvena akcija, namenjena zaposlenim v delovnih organizacijah, je naletela v zadnjih dveh letih, kolikor že traja, na izredno ugoden odmev ne samo v radovljiški občini, temveč tudi drugod po Sloveniji. ,JVaša kulturna akcija predstavlja nadvse uspelo obliko družbenega dogovora med delovnimi organizacijami in njenimi organizatorji. Ideja o akciji se je porodila v sindikalnih vrstah. Ko smo pred leti vsevprek iskali zdravilo za obuditev gledališke tradicije v Radovljici in v krajih okrog nje, smo se spomnili, da bi lahko s posebno vsakoletno kulturno akcijo znova poživili med delavstvom zanimanje ne samo za gledališko umetnost, marveč nasploh za kulturo. Izkušnje zadnjih let pričajo, da je akcija dosegla svoj namen. Zdaj jo bo treba obogatiti še z drugimi kulturnimi manifestacijami, denimo s slikarskimi in kiparskimi razstavami, literarnimi večeri, nastopi reproduktivnih umetnikov in morda še s čim. “ Lani je dogovor o programu kulturne akcije in o oblikah zbiranja sredstev za kulturno življenje podpisalo 44 delovnih organizacij. To so z izjemo dveh podjetij, ki se bosta v akcijo vključili letos, vse večje delovne organizacije v radovljiški občini. Oblika dogovora ustreza delovnim kolektivom, saj je prispevek 4 dinarje na zaposlenega za predstavo po mnenju organizatorjev realen in zmeren. ..Pristopanje k družbenemu dogovoru poteka v delovnih organizacijah po samoupravni poti. Dogovore potrjujejo delavski sveti, potem ko £p» lil Akcija se širi Dipl. Inž. Metka Rutar ni v Radovljici znana le kot odličen gradbenik, ampak tudi kot dolgoletna sindikalna delavka. Kot gradbeni inženir je že deveto leto zaposlena v SPG »Gorenje«. Pred časom so ji v delovni organizaciji zaupali odgovorno mesto vodje gradbišča. Za inž. Rutarjevo je v zadnjih letih tako rekoč sleherni njen delovnik razpet med gradbiščem in občinsko sindikalno organizacijo. V radovljiških sindikatih dela namreč že šest let, vsa leta, odkar je v SGP »Gorenje«, pa aktivno sodeluje v delu osnovne sindikalne organizacije. Zdaj ima, kot sama pravi, še dve odgovorni »dodatni obveznosti«: je predsednica komisije za kulturo, šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu in delegat na kongresu slovenskih sindikatov. aajo svoje soglasje tudi osnovne organizacije sin-dikatov. Oba organa sta tudi podpisnika dogovora in pogodbe. Način zbiranja sredstev je različen. Ponekod odobrijo potrebna sredstva delavski sveti, drugod pa jih iz svojih proračunov zagotovijo sindikalne organizacije in potem obremenijo člane za določen lastni prispevek za vstopnice. “ Vsebinsko je program radovljiške kulturne akcije gledališko obarvan. Skoraj 7000 delavcev, med njimi največ iz neposredne proizvodnje, si je lani ogledalo 19 predstav Mestnega gledališča ljubljanskega, Prešernovega gledališča iz Kranja in gledališča Tone Čufar z Jesenic. Ansambli teh treh gledališč so bili doslej namreč najpogosteje v gosteh na predstavah za člane delovnih kolektivov. In z veseljem prihajajo med kolektive radovljiških delovnih organizacij, saj so vse njihove predstave razprodane že vnaprej! Akcijo, ki je lani presegla pričakovanja, bo ztreba med delavstvom uveljavljati in negovati še naprej. Mar zgolj z gledališkimi predstavami? To nekolikanj izzivalno vprašanje seje kar samo ponudilo v pogovoru z inž. Rutarjevo. ,Daleč od tega. Delavci zahtevajo veliko več. Da bi zagotovili ustrezno repertoarno politiko naše kulturne akcije, so delovne organizacije že delegirale svoje člane v samoupravni organ sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti v delovnih kolektivih. Zdaj bomo morali opredeliti še njegovo vlogo in vpliv na vsebinske zasnove vsakoletne kulturne akcije. Samoupravno vodenje, vplivanje na izbiro repertoarja in kulturne akcije kot celote, bomo skušali uveljaviti v vseh delovnih organizacijah kot novih žariščih kulturnih dejavnosti v občini. “ -iv Položaj kmetijstva v kranjski občini, kije neločljivo povezan s slovenskim kmetijskim prostorom, je bila tema, ki je bila „umevna“ ii razgovor z njim. Morda v tem trenutku aktualna bolj kot kdajkoli poprej, saj so možnosti za razvoj kmetijstva ne samo v kranjski občini, temveč tudi na Gorenjskem in v Sloveniji zaskrbljujoče omejene in jih sodeč po današnjem odnosu družbe do kmetijstva, še dolgo ne bomo uskladili z naraščajočimi potrebami po kmetijskih pridelkih. Kmetijstvo - še vedno pastorek v družbi Delegat Anton Jereb, kmetijski tehnik in vodja delovišča Sorško polje Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, je že dvanajsto leto tesno povezan s kmetijstvom Gorenjske. Toliko časa je namreč že zaposlen v kranjskem kombinatu, in samo nekaj let manj je bil v tej delovni organizaciji predsednik osnovne organizacije sindikata. Zdaj je član republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije in obenem predsednik občinskega odbora tega sindikata v Kranju. Je tudi član predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Kranju, čeprav dodobra obremenjen z delom v kombinatu, je za sindikat vedno našel čas, saj ga je, kot zatrjuje sam, delo v sindikatih posebno veselilo. n< sa de kc na da ka sk lo di di, vo če Pc Vsi na Za vo jei ,JProbleme našega Janeti jstva bi morali Te^ vati sistemsko in veliko hitreje kot doslej,“pn poveduje tehnik Jereb, „hkrati pa bi kazati čimprej ustaliti cene kmetijskih pridelkov. -M tako bi kmetijske proizvajalce spodbudili | večji, predvsem pa k trajnejši proizvodnji vself tistih pridelkov, ki so na trgu čedalje boi iskani. Pa še na nekaj velja opozoriti. Cene inda sirijskih izdelkov so zadnja leta bliskovito na\ raščale, cene kmetijskih pridelkov pa so ostali skorajda nespremenjene. Vse to je vplivalo ^ kmetijsko proizvodnjo — ne samo v naši delovtj organizaciji, marveč tudi v drugih kmetijski delovnih organizacijah - na zmanjševanj*, živinorejske proizvodnje, predvsem pa na zasm v pitanju govedi in v mlekarski proizvodnji." Kje bi potemtakem morali zastaviti široko družbeno akcijo za postopno odpravo problemov kmetijstva? „Kje? Težko je reči. Mislim, da naša družbi ne bi smela dovoliti zapiranja živinorejski/' farm, v katere smo vložili ogromna sredstva Koliko denarja je šlo ne samo za farme, tetnvaf tudi za strokovnjake, za gospodarska poslopja ra: za kmetijsko mehanizacijo...! Smo tjavdan vrgli težke denarje, za katere spet nihče ne b<> vo nosil družbene odgovornosti?! Razmišljati b[ no morali o bolj načrtnem, strokovnem in skup' “E nem delu v načrtovanju kmetijstva ne samo '< kranjski občini in na Gorenjskem, marveč v vsel pri Sloveniji!" prv Ob tej kritični oceni položaja živinorejske var proizvodnje vendarle ne kaže prezreti dejstva- stv da so bile farme s svojo sodobno tehnologijo( 'Jp< proizvodnji kljub vsemu „barometer“ doseda- na njega razvoja zasebnega kmetijstva. To ne velja'dru samo za kranjsko občino, temveč za vso Slove- mi. nijo. yse: ..Zavoljo razmer, s katerimi se otepa kmetij in i stvo, bi morale imeti občine več razumevanja ^ rep vlaganje v kmetijsko proizvodnjo. Samo takfi nsk bomo namreč spodbudili proizvajalce v družbe beg nem in zasebnem sektorju k večji proizvodnji ^ Se 1 široko porabo. To še posebej velja za kranjska | občino, ki ima danes samo še 8% aktivnega kmečkega prebivalstva, pa še to je v nenehne^ je razslojevanju. Sprašujem se, kdo bo obdelovd opuščeno zemljo, da bo dajala tisto, kar od tijt jev pričakujemo..." _ (L V 700-članskem kolektivu KŽK Kranj so te rne dni potekale razprave o nadaljnjih investicijahv SpQ kmetijsko in živinorejsko proizvodnjo. Ugotav- ^ Ijali so, da so investicijska sredstva omejena-zato bodo vlagali le v tiste TOZD, ki poslujej0 pQ rentabilno. Potemtakem za naložbe v živino- I rejsko proizvodnjo spet ne bo denarja. To p3 p^ pomeni, da se obeta kranjskemu kmetijstva novo nazadovanje v že tako osiromašeni živino-rejski proizvodnji. 2a, Vlil. KONGRES ZSS UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE IVAN GREGORC, vodja montažnega oddelka: Mislim, da smo s samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov dosegli to, da so se na splošno Zmanjšali razponi med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki, tako da imamo zdaj v vseh panogah nekakšno ..uravnilovko". Kakor vsak sklep ali odločitev ima tudi „uravni-'°vka“ svoje dobre in slabe posledice. Predvsem zaradi slabih posledic, o katerih ne bi podrobneje go-v°ril, se mi zdi, da bi bilo bolj prav, de bi s sporazumi najprej ustvarili Pogoje za to, da bi bilo enako delo v Vseh panogah v osnovi tudi enako nagrajeno. Tega še nismo storili in Zato imamo veliko ljudi na odgovornih mestih, ki jim ..uravnilovka" jemlje voljo do dela. JOŽICA KOGOJ, Zaposlena pri tanjšanju kapic: O samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ne vem dosti. Mislim pa, da samo po sebi nikomur ne bo nič dalo, ampak si bo tisto treba najprej zaslužiti. Pri nas je tako, da lahko zasluži tisti, ki hoče delati. V tem primeru njegov zaslužek ni slab. Vseeno pa bi pripomnila, da nekaj v sporazumih in tudi v našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov vseeno ne more biti prav. Mislim na to, da bi morali vsebovati neke vrste avtomatizem, s katerim bi sproti uravnavali osebne dohodke glede na naraščanje življenjskih stroškov. Zdaj je tako, da osebni dohodki vsaj za pol leta zaostajajo za rastjo stroškov. ALOJZ KOČEVAR, kontrolor podplatov: Odkar obstajajo samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, imam občutek, da se povsod, tudi v našem podjetju čuti, da tudi delavec nekaj pomeni. Dolgo je trajalo, da seje to zgodilo, ampak na dobri poti vendarle smo. Če ne verjamete, primerjajte prejšnje in sedanje delitvene razpone, pa se ooste sami prepričati: No, če smo že pa tej poti, ki se je izkazala kot dobra za delavca, potem vsaj v prihodnje ne bi smeli požreti takih obljub, kot so že bile izrečene, da se bodo sporazumi valorizirali glede na rast življenjskih stroškov. Z njimi bo tudi treba uzakoniti način, kako urejevati osebne dohodke starejših, fizično izčrpanih delavcev." JANEZ BONCELJ, sekalec: V tovarni imamo ljudi, ki zelo dobro zaslužijo; ljudi, katerih osebni dohodki so zelo nizki in ljudi, ki se po plačah uvrščajo v zlato sredino. Če so naši poprečni zaslužki še kar dobri, mislim na našo panogo, to pomeni, da najbrž ne delamo slabo, temveč bolje in več kot sorodna podjetja. Po mojem pa bi bilo povprečje kot pojem, ki ..pokriva" visoke, srednje in nizke zaslužke, v naši tovarni še dosti višje, če razpon, kot ga dovoljujeta samoupravni sporazum in naš pravilnik o delitvi osebnega dohodka, ne bi bil tako velik, če, skratka, ob sorazmerno visokih najvišjih dovoljenih zaslužkih najnižji osebni dohodki za normalni delovni čas ne bi bili tako nizki kot so! VILI ALJANČIČ, ostrgovalec: V našem podjetju nikoli nismo šarili pri delitvi osebnega dohodka in tudi sedanji delitveni razpon je raje premajhen kot prevelik. Trdim tudi, da smo pri nas pravilnike o delitvi osebnih dohodkov vedno sprejemali po demokratični poti. Če bi bilo povsod tako in če bi povsod imeli take vodilne, sicer ..študirane" in vendar zelo dostopne ljudi, kot jih imamo pri nas, samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov sploh ne bi bilo treba sprejemati. Zaradi njih se ni pri nas nič spremenilo. Se naprej se držimo tistega, kar smo vedeli že poprej: več bomo naredili in bolje bomo dejali, bolje bomo zaslužili. Je kaj čudnega, če smo z osebnimi dohodki na „špici“ panoge? Vse dosedanje ocene rezultatov samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov opozarjajo, da smo z njimi sicer dosegli večji red in delitveno disciplino v delovnih organizacijah, povezanih v istih krogih sporazumevanja, da pa smo vendarle storili šele prvi korak na poti, po kateri naj bi bil slehernemu delavcu pod enakimi strokovnimi, izobrazbenimi in drugimi pogoji zagotovljen v osnovi enak zaslužek ne glede na to, v kateri panogi gospodarjenja ali družbene dejavnosti je zaposlen. Prvi korak je navadno najtežji; ta, o Brez zadostne domače surovinske osnove, ob precejšnji zastarelosti os-novih sredstev in dokaj nezanesljivem trgu šteje slovenska usnjarsko predelovalna industrija med tiste gospodarske dejavnosti, ki morajo nadvse skrbno obrniti vsak ustvarjeni dinar, da bi lahko zdržale tekmo s časom, se modernizirale in zaposlenim nudile primerne osebne dohodke. Dolgoletna navajenost na skrbno gospodarjenje in prepričanje, da smejo računati predvsem in najprej na lastne sile sta pomenila tisti vzrok, da se priprav na sklepanje samoupravnih sporazumov v vseh 15 industrijskih in obrtnih podjetjih usnjarske, obutvene in galanterijsko predelovalne industrije niso niti najmanj prestrašili, temveč so začetek sporazumevanja o delitvi sprejeli kot realnost, ki lahko veliko pripomore k splošni stabilizaciji razmer v nflši družbi. Zato ne preseneča, če je ta panoga med prvimi pripravila predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in če je ta sporazum potem pomenil osnovo, na kateri so gradile komisije za pripravo sporazumov drugih dejavnosti. »Drugače bi začeli, če ...« Skupno komisijo za pripravo samoupravnega spo-razuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v slovenski usnjarsko predelovalni industriji in obrti je v°dil in jo še vodi Janko ROZMAN, svetovalec za ekonomska in poslovno organizacijska vprašanja v tovarni pEKO Tržič. . >,Če bi danes še enkrat začeli, si zanesljivo ne bi več Prizadevali, da bi bil naš sporazum pripravljen med Prvimi,“ nam je pripovedoval. „Veste, zdaj spoznavamo, da smo bili v marsičem preveč pošteni, da smo ^vari idealizirali, da smo, denimo, veliko premalo Upoštevali delovne razmere in različne druge dodatke, na katere pa so se spomnili in so jih tudi upoštevali v 'Urugih panogah, enako utemeljeno pa bi jih lahko tudi mi. Ker smo se sporazumevah po panogah, mi je povsem razumljivo, da so bila izražena različna gledanja 01 mišljenja. Ni pa mi razumljivo, zakaj nam potem na rePubliški ravni teh pogledov in mišljenj ni uspelo Uskladiti v tolikšni meri, da zdaj ne bi imeli zelo sla-Dega občutka, da smo preveč zaupali v nekaj, kar pa Se Potem ni zgodilo. Kdo je tega kriv: skupna komisija naše stroke ali kdo drugi ne vem in tega niti ne bi ugibal. Dejstvo pa Je’ da slovenska usnjarsko predelovalna industrija po Podatkih za leto 1972 dosega povprečno 1043 dinarjev kalkulativnega osebnega dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca; daje to poprečje komaj še primerno glede na položaj in mesto panoge v sklopu gospodarstva ter glede na čas, ko nam stabilizacija nalaga n°va in nova bremena. Dejstvo pa tudi je, da imamo Pr' nas gospodarske panoge, ki brez težav dosegajo Poprečni kalkulativni osebni dohodek na pogojno ne-2aposlenega delavca v višini 1300 dinarjev in več ter Pn tem mislijo, da je to premalo. Nekaj pri tem ni fav, to še enkrat poudarjam, da bi me razumeli, zakaj em rekel, da ne bi več hiteli, če bi še enkrat od aoetka pripravljali naš sporazum". r • TEORIJA IN PRAKSA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA 0 DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV V SLOVENSKI USNJARSKO PREDELOVALNI INDUSTRIJI Zaupanje s pomisleki Iz izjave JANKA ROZMANA, predsednika skupne komisije za pripravo samoupravnega sporazuma: »Za usnjarsko predelovalno industrijo samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ne pomeni bremena, temveč uzakonitev že doslej veljavnih načel o smotrnem gospodarjenju. Vseeno pa nas motijo razlike, ki smo jih s sistemom uzakonili in zaradi katerih še ne moremo reči, da je pod enakimi pogoji vsako delo - ne glede na to, kje ga kdo opravlja - v osnovi enako vrednoteno.« Med množico glav so tudi pametne in nesebične S tem, da je slovenska usnjarsko predelovalna industrija po samoupravnem sporazumu delila dohodek in izplačala poprečno 1170 dinarjev osebnega dohodka na zaposlenega, hkrati pa v vsem letu ustvarila po 156.000 dinarjev akumulacije na zaposlenega, je nedvomno dokazala, da je smotrno gospodarila, saj je precej dejavnosti, ki imajo „ugodnejši“ sporazum, ostalo za njimi. Pomemben je še podatek, da noben kolektiv te panoge ni prišel v položaj, ko ne bi mogel pokriti kalkulativnih osebnih dohodkov in ustvarjati sredstev za sklade, niti noben kolektiv ni izplačeval toliko — čeprav bi lahko — da bi bodisi dosegel najvišji dovoljeni osebni dohodek ali pa celo plačal davek zaradi previsokih izplačil. Take stvari pa so se dogajale v drugih panogah, ki so se in se še izgovarjajo na težje pogoje gospodarjenja . .. „Naše stališče je bilo in ostaja, da samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov predstavlja metodo opredeljevanja meril delitve, ki pa morajo biti v osnovi enotno določena za vse,“ je poudaril Janko ROZMAN. „Zato zagovarjamo mnenje, da je treba čimprej popraviti vse grobe kršitve sporazumov, ki so nastale na račun nekritičnega vrednotenja delovnih razmer, ter razmisliti o realnem vrednotenju obračunskih postavk za posamezne kategorije delavcev, kar je tudi krivo, da smo še zelo daleč od tega, da bi v osnovi lahko enako nagrajevali enako delo ne glede na to, kje ga kdo opravlja. Mislim, daje to osnovno, kar je treba storiti, če naj bi ljudje dejansko zaupali v sistem samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in če naj objektivno deluje novi davčni sistem, po katerem tudi višina kalkulativnega osebnega dohodka predstavlja eno od meril obdavčitve dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Drugo vprašanje, o katerem bi se morali čimprej sporazumeti, pa po mojem prepričanju predstavlja učinek tako imenovanega faktorja stimulacije. Dohodek proizvajalci ustvarjamo na trgu, vendar pod zelo različnimi pogoji. Sodim, da bi sporazumi v osnovi morali biti taki, da podjetjem-podpisnikom dovoljujejo, da smejo vse dotlej, dokler ustvarjajo malo dohodka, večino tega dohodka porabiti za pokrivanje osebnih dohodkov do družbeno sprejete in dogovorjene meje. Ko pa dohodek postane večji, bi ga v vseh primerih morali sorazmerno več in več namenjati za sklade. V sedanjem času, ko se borimo za stabilizacijo gospodarstva, se mi namreč nikakor ne zdi sprejemljivo stališče, naj bi osebni dohodki naraščali vzporedno z rastjo družbenega produkta v vsaki konkretni delovni organizaciji posebej. Če bi to dopustili, bi namreč dovolili, da sproti pojemo vse, kar ustvarimo; s tem pa nikoli ne bi dosegli stabilizacije. Upam, da se bo to spoznanje vsaj zdaj le uveljavilo! V to smer so, denimo, že usmerjena najnovejša sindikalna stališča o bodočem razvoju sistema samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter jih zato kajpak podpiram!" Sporazumi in delitev v delovnih organizacijah Zanimalo nas je še, kako predsednik skupne komisije za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v slovenski usnjarsko predelovalni industriji in obrti ocenjuje neposredni vpliv sporazuma na interno delitev v delovnih organizacijah. „V naši panogi smo že tako navajeni skrbnega gospodarjenja, da določila sporazuma pravzaprav nikogar niso omejevala v njegovi politiki delitve dohodka in osebnih dohodkov. Torej se mi zdi, da je naš sporazum realen. Zelo prav pa nam je prišlo, da so z njim poenotena izplačila v breme materialnih stroškov in sklada skupne porabe, višina dodatkov za nedeljsko, praznično in nadurno delo. Morda je katero teh izplačil ali nadomestil tudi nizko ob današnjih življenjskih stroških, vendar vsaj v tem smo si povsod že enaki 44 MILAN GOVEKAR katerem govorimo, je bil storjen v času pred sprejetjem delavskih ustavnih dopolnil. Zato danes ne moremo mimo resnice, da samoupravni sporazumi, kakršni 4 pač so in karkoli smo z njimi dosegli, ne izhajajo iz združenega dela, ne omogočajo teritorialnega sporazumevanja in, končno, bolj urejajo delitev dohodka, ustvarjenega na trgu, kot pa delitev dohodka, ustvarjenega z delom. Prav gotovo bo držalo, da dober gospodar ne hlasta za trenutnimi učinki, temveč teži predvsem k ustvarjanju kar najbolj stabilnih dolgoročnih osnov gospodarjenja; njim prilagaja tudi interno delitev dohodka, če zdaj kolektivi, ki tako ravnajo, trdijo, da jih samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ne utesnjuje pri interni delitvi, ampak še bolj spodbuja in uzakonja interes za dobro gospodarjenje, pač ni vzroka, da jim ne bi verjeli. Verjeli in pritrdili njihovi zahtevi, naj tisto, kar je dobro in splošno koristno, postane obvezno tudi za tiste, ki so si ustvarili sistem lagodnega življenja iz rok v usta, od danes do jutri. Po vsem tem, kar smo zapisali, pač lahko trdimo, da obstaja dovolj resnih vzrokov, ki terjajo, da bi pospešili snovanja na področju izpopolnjevanja sistema samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, če nočemo, da bi se sedanje zaupanje vanj, čeprav ga spremljajo tudi pomisleki, sprevrglo v razočaranje nad praktičnimi rezultati te metode in poti urejevanja delitvenih razmerij v naši družbi. UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE/MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE tovarna baterij in baterijskih naprav • ljubljana ...... "" PLINSKI DETEKTOR SIGNALIZATOR PLINA * % | I I ; f n •I i j i l il 4 i i - butAn za vas° L/W Wl VARNOST DETEKTOR PLINA ZA SKLADEN IN HITREJŠI NAPREDEK OBČINE JESENICE_ NE EDEN -VEČSTEBROV Bodoči razvoj jeseniške občine ne bo slonel le na železarni, pač pa bodo s skupnimi močmi razvijali tudi druge gospodarske dejavnosti • Pomemben je predvsem razvoj kovinske industrije, turizma in trgovine JESENICE. Dimniki in plavži, ki visoko presegajo ostale zgradbe v dolini in rdečkasti dim, ki se vali iz njih, dajejo posebno obeležje temu delu Gornjesavske doline. Svoj pečat pa je železarna pritisnila tudi življenju v tem kraju pod Mežakljo. Pečat, zaradi katerega se v zadnjih letih obeta temu delu doline povsem drugačen razvoj, kot ga je imela do sedaj. Prepustimo besedo načelniku oddelka za gospodarstvo občine Jesenice, Žaretu Klince vu. „Do pred nekaj let je le železarna, ali skoraj izključno železarna dajala pečat družbenemu in gospodarskemu življenju Jesenic in okoliSkih krajev. Njen delež v celotnem dohodku občinskega gospodarstva je dosegel skoraj 90 odstotkov. Ce je Železarni šlo slabo, je šlo slabo tudi kraju samemu. Ni bilo sredstev za gradnjo komunalnih naprav, za gradnjo stanovanj, promet v trgovinah je bil slabši zaradi nižjih dohodkov zaposlenih. Precejšen problem so bile tudi nezaposlene žene. Pred leti je bilo zaposlenih žensk v občini komaj dobra četrtina, slovensko povprečje pa je bilo 41 odstotkov.. Zaradi vsega tega smo se v občini že pred nekaj leti začeli ogrevati za hitrejši razvoj drugih dejavnosti." Tako se je v jeseniški občini razvila osnovna smer bodočega gospodarskega razvoja. Ta temelji na rasti železarne, obenem pa bodo pospešeno razvijali kovinsko predelovalno industrijo, turizem, trgovino ter storitvene dejavnosti, če naštejemo samo glavne razvojne usmeritve. Železarna torej ni več edina opora družbenega in gospodarskega razvoja na Jesenicah. „Seveda pa to ne pomeni, da se je pomen Železarne za naš kraj kaj zmanjšal. Se naprej bomo bedeli nad njeno rastjo, Železarna nam bo še vedno prva skrb. Veliko moči pa smo vložili v razvoj drugih gospodarskih dejavnosti zaradi tega, da bi se naša občina razvijala bolj enakomerno pa tudi hitreje. Biti odvisen od ene same tovarne, čeprav je ta še tako velika, je kajpak slaba usmeritev in to slabost smo na Jesenicah krepko občutili v letih gospodarskih težav naše Železarne." Tako nam je povedal načelnik občinskega oddelka za gospodarstvo. V jeseniški občini so torej načrtno začeli razvijati druge gospodarske dejavnosti, med njimi predvsem kovinsko predelovalno industrijo, turizem in trgovino. Občinska skupščina je svoja sicer skromna sredstva vlagala v gradnjo novih tovarniških objektov ali kako drugače pomagala posameznim podjetjem v njihovem razvoju. Prvi rezultati skupnih naporov gospodarstva in družbeno politične skupnosti pa se že kažejo. „Ne samo, da smo postavili na trdne noge nekaj podjetij kovinske predelovalne industrije, ki jih sedaj tesneje povezujemo med seboj, kasneje pa bo treba poiskati še bolj tesno sodelovanje z Železarno, pač pa je tu zraslo tudi nekaj drugih tovarn. Tako na primer obrat Iskre na Blejski Dobravi, obrat Planike v Žirovnici, obrat plastike pri trgovskem podjetju Zarja." Žare Klincev je te podatke obogatil z nekaterimi obrobnimi številkami, potem pa je še dodal: „Uspešno rešujemo tudi problem zaposlovanja žensk. Pri tem se je močno zavzela občinska skupščina, ki je pomagala posamez- nim podjetjem z ugodnimi investicijskimi posojili. Tako smo v zadnjih letih uspeli na novo zaposliti kakih 1000 žensk in dvigniti odstotek žensk med zaposlenimi od skromnih 28 odstotkov na 35 odstotkov ali na 4500 zaposlenih žensk. To je kar lep rezultat, seveda pa slovenskega povprečja, 42 odstotkov zaposlenih žensk, še ne bomo tako kmalu dosegli." Druga velika preusmeritev gospodarstva jeseniške občine je v turizem. Vsa Gornjesavska dolina je vključena v projekt ..Gornji Jadran", to pa pomeni med drugim tudi možnost za pridobitev inozemskih posojil za razvoj turističnih objektov. Brez pomena bi bilo ponavljati, kakšne ugodne pogoje ima Gornjesavska dolina za razvoj turizma. Dodajmo le, spet po podatkih, ki jih je posredoval načelnik oddelka za gospodarstvo občine Jesenice, da nameravajo naš največji zimski turistični center Kranjsko goro povečati tako, da bodo tu v letu 1980 dosegli milijon nočitev. Za primerjavo, kako obsežen je načrt, naj povemo, da je bilo lani v vseh turističnih središčih v občini le 300.000 nočitev. „Seveda si ne domišljamo, da bi takšen razvoj lahko zagotovili sami, z občinskimi ali republiškimi sredstvi," je dejal Žare Klincev - kot da je prebral naše vprašanje. „Sami smo kajpak mnogo prešibki. Zato ostaja naša občina odprta za gospodarstvo iz vse Jugoslavije. Vsakogar vabimo, da vloži sredstva v razvoj turizma ali kake druge dejavnosti." Treba je pa k temu dodati, da je že Gornjesavska dolina z mnogoterimi oblikami turizma zelo vabljiva za investitorje. Nekatera turistična podjetja iz drugih republik, denimo Kvamer ekspres, so že začela vlagati v turistične zmogljivosti v Kranjski gori in tudi že „žanjejo prvo klasje." Živahen tranzitni promet, ne samo turistični, stacionarni turizem in izletniški turizem spodbujajo tudi k vlaganju v hitrejši razmah trgovine pa tudi storitvenih dejavnosti. Na naše zadnje vprašanje, ali ne bo tako pospešen razvoj gospodarstva pa tudi precejšnja vlaganja v družbeni standard, omajalo trdnosti jeseniškega gospodarstva, so na Jesenicah imeli pripravljen s prepričljivimi podatki podprt odgovor. Doslej razvoj gospodarskih dejavnosti ni šel preko meja zmožnosti gospodarskih organizacij in družbenopolitične skupnosti in prav tako tudi ne razvoj družbenega standarda. Razen Železarne, ki pa je poseben primer, v tej občini niso imeli težav zavoljo nelikvidnosti podjetij ali poslovanja z izgubo. Niso imeli nepokritih investicij. ..Porabili smo toliko, kot smo imeli" je dejal Žare Klincev. „Takšno gospodarsko politiko pa nameravamo voditi tudi vnaprej. Zaradi tega naš gospodarski razvoj in razvoj kraja le ne bo tekel tako naglo, kot se je morda zdelo iz dogovorov. Možnosti za razvijanje gospodarstva so sicer mnogotere in povsem realne. Naše sile bomo usmerjali v širjenje Železarne, poleg tega pa bomo skušali zajeziti del dohodka z večjo predelavo njenih izdelkov, nastavili bomo mreže turistom. Vse to pa kajpak strogo v mejah vsakokratnih možnosti.." * R. B. Postojnski in cerkniški gostinci skupaj! • Zdi se, da je hitra cesta do Postojne izbila sodu dno O Odlašanju je bilo treba narediti konec O V Postojni in Cerknici so gostinski delavci naposled ugotovili, da jih družijo dolgoročni gospodarski interesi Vest prav gotovo ni bila taka, da bi posebej pretresla slovenski turistični prostor, še posebej zato ne, ker se v zadnjem času združevanja v najrazličnejših gospodarskih vejah vrste kar na tekočem traku. In vendar je prineslo združevanje sil gostincev z obeh strani Javornikov številne zanimive značilnosti, ki sijih velja pobliže ogledati. Ob našem obisku v Postojni je zasedala komisija za uveljavljanje ustavnih amandmajev v novem združenem podjetju. Med udeleženci „tozdovske“ seje sta bila tudi Jerko Čehovin in Franc Kampuš, ki sta nam v pogovom pojasnila, zakaj je prišlo do združitve, kaj si postojnski in cerkniški gostinci obetajo od nadaljnjega razvoja novega podjetja in s kakšnimi problemi se bodo morali spoprijeti. Najprej je treba povedati, daje ideja o združitvi že leta visela v zraku in nikakor ni morda stara le nekaj mesecev. Ideje so torej bile in spremljala so jih številna razmišljanja, čeprav ni docela brez pomena, da so turistične razmere v Postojni in razvitost gostinskega gospodarjenja nekaj povsem drugega kot tiste v Cerknici. Na kratko bi lahko dejali, da so v Postojni prišli v svojem razvoju že tako daleč, da se je bilo treba resno zamisliti nad tem, kako naprej, kako razširiti in popestriti turistično ponudbo. In to še posebej zato, ker je nova hitra cesta, ki je pred nedavnim dosegla Postojno, prinesla prav na prag vprašanje, ki Postojnčanom že lep čas ne da spati: „Kako? Se bodo reke turistov zdaj z nad 100 km na uro odlivale mimo nas ali pa bomo morda uspeli, da jih bo tudi v Postojno zaradi ceste prišlo več kot doslej? “ V CERKNICI DRUGAČE Cerkniška razmišljanja so bila malce drugačna. Bližnja in daljna okolica presihajočega jezera ima sicer odlične možnosti za turistični razvoj, vendar je brez prave tradicije in pravih izkušenj. In če bi se to dvoje nekako še dalo premostiti, si pa ni moč ..izmisliti" denarja za prepotrebne večje investicije in strokovnih delavcev tudi ne. Nasloniti se je torej bilo treba na močnejšega. Že iz povedanega lahko s precejšnjo natančnostjo zaslutimo, kam se bodo usmerila prihodnja prizadevanja združenih postojnskih in cerkniških gostincev: ..glavni udar" bo šel na Cerkniško. PRITRDILNA ANKETA Prejšnji mesec je glasilo Zavoda Postojnske jame in hotelsko gostinskega podjetja „Kras“ Proteus prineslo nekaj odgovorov anketirancev na vprašanje, kaj menijo o nameravani integraciji in kaj od nje pričakujejo. Za ponazoritev navajamo nekaj odgovorov: Pepca Peternel, bife Nanos: ..Močnejše podjetje bo imelo ob različnih pretresih trdnejši položaj. Delavci na splošno ugodno ocenjujejo nameravano združitev. Jaz sem med njimi." Mirko Antončič, učenec, motel Proteus: „V Postojni moramo pričeti misliti, kako bomo goste zadržali dlje časa. Močnejše podjetje bo laže zgradilo bazen, igrišče za golf, tenis in drugo." Marjan Černač, gostišče Stari grad: ..Združitev bo prinesla boljše poslovne rezultate in tudi možnosti za nove investicije bodo večje." Janez Vekar, jamski vodnik, TP Postojnska jama: „Me-nim, da je integracija tudi širšega družbenega pomena in da bo tudi posameznik dobil pri tem večji in boljši kos kruha." Ivan Frank, vodja strežbe, TP Postojnska jama: „Z integracijo se mora dvigniti kvaliteta uslug in tudi njihovo število." Zora Bizjak, gostilna Snežnik: „V podjetju delam že 16 let. Združitev je naravna in pametna posledica razvoja turizma na Postojnskem." Vera Sajovec, motel Erazem: „Ko bo zgrajena nova cesta, se bojim, da bo Postojna precej izgubila, če ne bo nastopala enotno." Tina Pangerc, motel Proteus: „Ne bojim se za svoje delovno mesto in tudi drugi se ne bi smeli bati za svojega, saj bo dovolj dela za vse." Zdravko Troha, natakar, restavracija Jezero: „Z integracijo bomo dobili več možnosti za popravilo dosedanjih objektov in gradnjo novih na našem koncu, ker imamo tu še zelo velike neizkoriščene možnosti za razvoj turizma." Vida Ileršič, analitik, TCP Škocjan, Rakek: ..Povezava z Jamo in Krasom bo krepka injekcija našemu gostinstvu, nasploh pa bo vplivala na razvoj turizma v naši občini." Bojan Zalokar, natakar, Delikatesa Cerknica: „V Cerknici bi morali zgraditi kakšen nov gostinski objekt in nekatere popraviti, predvsem hotel v Rakovem Škocjanu." Zinka Lukovič, natakarica, bife Lož: „Želela bi, dabj p nam integracija prinesla malo večje osebne dohodke, ve^ | discipline pri delu in boljšo organizacijo dela." REFERENDUM v Kakor se spodobi, so o združitvi trgovskega podjetja n ..Škocjan", točneje, njegove gostinske dejavnosti, hotel- k sko gostinskega podjetja „Kras" in turističnega podjetja h ,.Postojnska jama" odločali na referendumu. Delavci so 0 se z veliko večino odločili za združitev, kar posredno k govori tudi o tem, da je bilo pripravljalno delo dobro Sj opravljeno. Zanimivo je, da rezultati referenduma niso. ki bili niti približno enaki v vseh treh podjetjih. V Škocjanu cs in Krasu je bilo „za" več kot 90% glasov, v Jami pa le P1 74 %' sl V novem turistično hotelskem podjetju ..Postojnska jama" so že ustanovili 4 temeljne organizacije združenega111 dela, in sicer ..Jama", ..Gostinstvo Postojna", ..Gostil1’,. stvo Cerknica" in „Skupne službe". Prihodnji mesec01 bodo TOZD sklenile samoupravni sporazum, nakar bode ^ imele do konca leta nekakšno poskusno obdobje, prihod nje leto pa, pravijo v Postojni, bo šlo zares. ^ Po navadi je bilo pri združevanjih tako (vsaj pri takih’ ^ kot smo jih srečevali v polpreteklem obdobju), da je bil° najbolj važno, kaj so si o njih mislili vodilni in če so se (ali ne) bali za svoj stolček. Kako je s tem v Postojni iu Čerknici? Zaenkrat imajo na vodilnih delovnih mestih ^ vršilce dolžnosti. Tako bo ostalo vse do rezultatov razpis2 ^ oziroma do odločitev, ki bodo prišle zatem. 2 Nekaj je že bilo govora o tem, kaj v Postojni in Cerk'^ niči hočejo doseči na področju svojega gostinskega u1^ turističnega razvoja. Predvsem je treba poudariti, da je v:izc Postojni že zmagalo spoznanje, da se samo od jame ne d2£i; živeti, oziroma da se ne kaže zanašati samo nanjo. Vpra;so šanje je, koliko je k zmagi tega spoznanja prispevala tudipr( gradnja hitre ceste, ki bi utegnila odriniti Postojno n2cel stranski tir, če se njeni gostinci ne bi pravi čas iztrgalilZ pretirane zaverovanosti vase. L Vsekakor je treba opozoriti na to, da ima Postojnsk3' 1 jama daleč največji obisk v treh poletnih mesecih, kfl * r' lahko govorimo o izraziti sezoni, preostali čas pa je bolj 'J ali manj „mrtev“, čeprav je jama vedno odprta. s ' dil KAKO PODALJŠATI SEZONO cii Samo jama je torej premalo za intenzivno turistično življenje. Pretirana orientacija samo na tistega gosta, k1 c pride obiskat jamo in se nato odpelje naprej, nosi v seb' P° preveč nevarnosti. Vprašanje je torej bilo, kaj storiti, d2 s turistična sezona v Postojni ne bo cvetela samo tri meso- u ce, da se bo „sezona“ razlezla po možnosti na vse leto-j e' Kot odgovor na tako povpraševanje se je nakazala edin2 logična in smiselna razvojna smer: razširiti je treba števil0 in kvaliteto turistične ponudbe, popestriti možnosti. 1° to v Postojni in seveda še bolj v njeni bližnji in daljn* okolici, kjer se možnosti za razmah intenzivnejšega turizma ponujajo kar same od sebe. Ze> ■ 0rl Podaljšanje sezone na vse leto bo prineslo post oj U’ ra; skemu gostinstvu še eno prednost, ki je doslej ni bilo in j£ p0 v resnici bila huda ovira pri zaposlovanju. Zaradi izrazit0 j,Q sezonskega značaja obiskov jame se je največkrat dog2’^ jalo, da so imeli poleti v Postojni gostincev in sploh tuf1' SV( stičnih delavcev prej premalo kot dovolj, pozimi pa nis° ]j skupno reševali za gradbeništvo specifično le Problematiko izobraževanja. Da bo zadeva razumljiva, J® freba seveda povedati, da ta interesna skupnost dota slej ni vključevala izobraževalnih delovnih organizacij, ga Marveč samo delovne organizacije v gradbeništvu, ifl’ . Motivov za ustanovitev take interesne skupnosti je ec “uo več. Predvsem želja, da bi odločali o sredstvih, ki Jo ^ se iz njihovih delovnih organizacij stekala v repu-d- pjjko izobraževalno skupnost. In drugo, da bi skrbeli ,U(li za smotrno izkoriščanje tistih dodatnih sredstev, ' so jih za izobraževanje izločale delovne organizacije |0 ®adbeništva po samoupravnem sporazumu. ^ Septembra naj bi začeli ih ^daj so stvari tako daleč, da o posebni izobraže-sa ™ni sk.ipnosti za gradbeništvo lahko že resno govo-"ho. Pripravljen je osnutek samoupravnega spora-a o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti iiip gradbeništvo in osnutek začasnega statuta te skup-V^i. 9 njih Je že razpravljal izvršni odbor republiške ja£,0 ,aževalne skupnosti, ki je priprave dobro ocenil. a.,. asti analiza o izobraževanju v gradbenih podjetjih, ki d*D k narec^b daje bodoči skupnosti dober vpogled v iScei erna*ik° ’n odtod možnost smotrnega planiranja jZ otnega izobraževanja. Osnutek dokumentov imajo zdaj v razpravi neka-.jitere večje delovne organizacije. Že v mesecu aprilu in :o Predvsem v maju pa bodo o tem samoupravnem spora-djl^-imu razpravljali vsi kolektivi, njihovi samoupravni trgani in sindikalne organizacije. Ze sedanje priprave s° potekale v sodelovanju z republiškim odborom sindikata gradbenih delavcev. Sindikati in tudi organiza-Clje Zveze komunistov pa bodo morali zdaj to akcijo ,o Sradbincev podpreti v kolektivih, da bi jih čimveč pri-■d topilo k sporazumu. Samoupravni sporazum bodo [)i Poslali 191 organizacijam združenega dela v gradbe-|a arštvu in 12 ustanovam in organizacijam, ki izobra-e- 9‘jejo kader za gradbeništvo, vštevši fakulteto za arhi-j. tekturo, gradbeništvo in geodezijo. Skupnost naj bi ia Ustanovili predvidoma septembra, lo l Ostali bodo brez svojega delegata d' Zavoljo dosedanjih izkušenj izražajo gradbinci boja-Zen, da k sporazumu ne bi pristopilo dovolj delovnih 0rganizacij. V 22. členu osnutka samoupravnega spo-razuma so zapisali, da sporazum začne veljati, ko ga o P°dpiše vsaj toliko organizacij združenega dela, koli-a. L0r.Jih zaposluje vsaj polovico vseh zaposlenih vgrad-■j. ben'štvu. Iniciativni odbor je tudi poslal pismo pro-,0 ?vetnokulturnemu zboru Skupščine SR Slovenije, v ;0 ya9rem opozarja, da zakonsko ni rešeno vprašanje, je Kak° obravnavati tiste delovne organizacije, ki ne bi e. Pristopile k sporazumu. [h Strah je in ni utemeljen. Utemeljen je zato, ker je 1^ U(k v sedanji interesni skupnosti za izobraževanje jh ^dberiih delavcev sodelovalo le 83 delovnih organi-Ni pa utemeljen, če se bo posebna izobraževalna jkupnost gradbeništva pogodbeno dogovorila z repu-kško izobraževalno skupnostjo, da ji ta nakazuje pridevke od tistih delovnih organizacij, ki ne bi pristo-We k samoupravnemu sporazumu. S tem pa bodo de-°vne organizacije seveda prikrajšane, saj jim bo denar Za izobraževanje še naprej odtujen in v posebni izobra-Zevalni skupnosti ne bodo imele svojih delegatov, ki bi .anko zagovarjali tudi njihove interese. Dejstvo je, da j® tudi precej delovnih organizacij, ki za izobraževanje v® dajejo niti 1,5 % sredstev od osebnih dohodkov, ®cprav bi to po samoupravnem sporazumu morale. Po-®bna izobraževalna skupnost gradbeništva, ki bo v ce-°ten program dela in financiranja vključevala tudi de-^'Odske šole in izobraževanje kadra ozkih in širokih profilov, seveda ne bo dolžna skrbeti za tovrsten kader za potrebe tistih delovnih organizacij, ki k sporazumu ne bodo hotele pristopiti. Bojazen je odveč Strah pa odražajo tudi nekatera druga vprašanja, ki jih zastavljajo študenti oziroma univerzitetni delavci: Ali bo ta posebna izobraževalna skupnost vključevala v svoj program in finančni načrt tudi znanstveno-raz-iskovalno delo na visokošolskih zavodih? Ali bo prevzela v celoti skrb za študentski standard? Ali bo spoštovala dosedanje enotne osnove meril za financiranje izobraževalnih dejavnosti v Sloveniji? Ali bo skrbela za stanovanja učiteljev itd. Na ta vprašanja so v razpravi na izvršnem odbom Republiške izobraževalne skupnosti nemara že odgovorili. Enotnost pogojev izobraževanja ni v enotni blagajni, pač pa v spoštovanju enotnih meril, poslej dogo- vorjenih tudi v soglasju z vsemi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Pogodba med republiško izobraževalno skupnostjo in posebno izobraževalno skupnostjo za gradbeništvo pa bo tudi določala, katere obveznosti sprejema posebna izobraževalna skupnost, zato ni razloga, da ne bi tudi financiranja znanstvenoraziskovalnega dela na visokošolskih zavodih, če ji bo odstopljen doslej za to namenjen del sredstev. Bojazen zavoljo študentskih štipendij je prav tako odveč, saj so gradbena podjetja že doslej za to namenila veliko sredstev. Intervencijska sredstva za štipendije pa bodo še vedno ostala pri republiški izobraževalni skupnosti kot sredstva za solidarnostno akcijo. Tudi sredstva za stanovanja učiteljev bodo zaenkrat v solidarnostnem republiškem skladu, saj ne bi bilo prav, da bi že ob samem nastajanju posebnih izobraževalnih skupnosti nanje prenesli tudi te obveznosti. SONJA GAŠPERŠIČ Koordinacijski odbor stalne konference interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev je pred časom pripravil analizo o izobraževanju v gradbenih podjetjih. Zajela je 31 gradbenih podjetij, kar je več kot polo- Majska akcija gradbincev • Dobra polovica gradbenih podjetij daje danes za izobraževanje še enkrat več denarja, kot jih zavezuje zakon • Že v aprilu, predvsem pa v mesecu maju bodo kolektivi gradbenih podjetij in kolektivi ustanov in organizacij, ki izobražujejo kader za gradbeništvo, razpravljali o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za gradbeništvo Podatki popisa izobraževanja v gradbenih podjetjih in zbrana mnenja prav tam potrjujejo upravičenost naloge, ki si jo je zadal koordinacijski odbor stalne konference interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev in jo tudi opravil. Posneta slika stanja in zbrana problematika o izobraževanju v gradbenih podjetjih opozarjata, da se bo moralo to področje izobraževanja v bodoče hitreje razvijati, predvsem z načrtnejšim prizadevanjem delovnih 'organizacij samih pa tudi njihovih širših asociacij, kakršna bo vsekakor tudi posebna izobraževalna skupnost gradbeništva. Anketa je pokazala, da v podjetjih obravnavajo izobraževanje v delovnih organizacijah kot pomembno sestavino vzgojno-izobra-ževalnega sistema, čeprav je v družbi to izobraževanje zapostavljeno. Interes delovnih organizacij pa je, da se izobraževalna problematika obravnava celovito. Med drugim terjajo, da se družbeno legalizira izobraževanje za poklice ozkega in širokega profila, ki ga programsko izvajajo v podjetjih. Sicer pa si poglejmo nekaj iz celote iztrganih ugotovitev, ki jih razkriva slika o izobraževanju v 31 gradbenih podjetjih. Toliko so jih namreč anketirali. Idealno bi bilo, da bi v podjetjih z več kot 500 zaposlenimi delavci imeli zaposlenega organizatorja izobraževanja, v podjetju z več kot 1000 zaposlenimi pa oddelek ali center za izobraževanje. Popis stanja pa je pokazal, da je v štirih podjetjih z več kot 500 zaposle- nimi izobraževanje še vedno le dodatna naloga enega izmed strokovnih delavcev podjetja. V 12 podjetjih z več kot 1000 zaposlenimi pa imajo v šestih primerih lasten izobraževalni center, v treh primerih izobraževalno službo in kar v. treh primerih je izobraževanje še vedno le dodatna naloga enega izmed strokovnih delavcev. Pri pregledu, kateri samoupravni akti urejajo izobraževanje v podjetju, so ugotovili, da ima od 31 le 20 podjetij namenske pravilnike o izobraževanju, štipendiranju in učencih, druga podjetja pa imajo glede tega le širša določila v splošnih samoupravnih aktih. Letni plan kadrov ima in se ga poslužuje le 19 podjetij, v 12 podjetjih pa izobraževanja še vedno ne planirajo. V šolskem letu 1971/72 se je izobraževalo 60 % vseh delavcev v anketiranih podjetjih. Na poklicnih šolah in praktično se je usposabljalo poleg tega še 2140 njihovih učencev. Na srednjih, višjih in visokih šolah so štipendirali 810 dijakov, študentov in zaposlenih delavcev. Po.čitniško prakso pa so podjetja organizirala za 1295 dijakov in študentov. Iz razgovorov ter letnih planov izobraževanja je mogoče sklepati, da dajejo podjetja prednost po takem zaporedju: izobraževanju učencev, takoj zatem izobraževanju zaposlenih, nato pa štipendijam. Interno izobražuje za poklice le 14 od anketiranih podjetij. Ne glede na to pa je očitno, da izobraževanje za poklice v podjetju glede na celotni obseg izobraževanja v podjetjih močno prednjači. In prav to terja, da se to izobraževanje za- konsko uredi, družbeno legalizira in da se učni programi verificirajo. Poklicne šole dajejo namreč premalo kadra. Hkrati pa mnogo mladih ljudi, ki niso uspešno dokončali osemletke, nima vstopa v poklicne šole. Mnogi se vključujejo v poklice prav skozi interne oblike izobraževanja podjetij. Gradbena podjetja opozarjajo na to, da je poseben problem izobraževanje strojnikov. Za te pri nas sploh nimamo verificirane oblike izobraževanja in jih morajo podjetja strokovno usposabljati v tečajih; 31 anketiranih podjetij pa zaposluje 758 strojnikov težke gradbene mehanizacije in 807 strojnikov lahke gradbene mehanizacije. Družbenoekonomsko izobraževanje je v strukturi izobraževanja na dnu lestvice. To izobraževanje se omejuje na člane samoupravnih organov, predsednikov sindikalnih odborov in člane ZK. V osmih podjetjih to izobraževanje sami organizirajo, v 11 se poslužujejo seminarjev izven podjetja, kar v 12 podjetjih pa ni nikakršnega družbenoekonomskega izobraževanja. To izobraževanje je sploh v podrejenem položaju. Kje so vzroki za to, je vprašanje, na katero bo treba hitro poiskati odgovor. Za konec še podatek: celotno gradbeno šolstvo od poklicnih šol do fakultete je prejelo in poslovalo leta 1971 s 23,948.386 din. Samo 31 gradbenih anketiranih podjetij pa je dodatno izločilo za izobraževanje še 26,396.266 din, kar predstavlja 110% sredstev, ki jih je za celotno gradbeno šolstvo prispevala republiška izobraževalna skupnost. vica vseh, vključuje pa tri četrtine vseh zaposlenih v gradbeni operativi. Zbrani podatki povedo, da so ta podjetja dajala že doslej kar 7,5 % od bruto osebnih dohodkov za izobraževanje: 3,44 % kot zakonsko obveznost, dodatno pa še 4,1 %, čeprav jih samoupravni sporazum zalezuje le za 1,5%. Gradbenišvo z denarjem torej res ni skoparilo. Zato je tudi odveč bojazen katerekoli od izobraževalnih ustanov, ki izobražujejo kader za gradbeništvo, da pomeni njihova vključitev v posebno izobraževalno skupnost gradbeništva poslej manjšo varnost ali slabšo perspektivo. Prav nasprotno. 7 DNI V SINDIKATI LITIJA Junijski rok velja! Na nedavnem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta so kritično ocenili tudi uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil. Vse kaže, da v nekaterih večjih delovnih organizacijah, med katerimi prednjačijo Mercator, Stanovanjsko komunalno podjetje, Gradbeno industrijsko podjetje „Beton“ iz Zagoija in Zdravstveni dom še lep čas ne bodo uveljavili ustavnih sprememb glede na organizacijo svojega poslovanja drugače kot po poslovno funkcionalni poti. V teh delovnih organizacijah očitno namerno zavlačujejo z uresničevanjem ustavnih dopolnil, zato so bile deležne tudi ostre kritike delegatov na občnem zboru litijskih sindikatov. Zlasti zaskrbljujoče je dejstvo, da so v delovnih organizacijah litijske občine v precejšnjem zaostanku z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji. Doslej so le v Lesni industriji ustanovili TOZD in sprejeli samoupravni sporazum o združevanju med TOZD, drugod pa so še vedno, kot so to zatrjevali tudi na zadnjem občnem zbom ObSS, „sredi dela“. Občinski sindikalni svet in njegovi organi, ki so spremljali in sodelovah v pripravah na uresničevanje XV. dopolnila k zvezni ustavi, ugotavljajo, da so v mnogih delovnih organizacijah pravzaprav le razmejili pristojnosti med organi upravljanja in kolektivnimi oziroma posameznimi izvršilnimi organi. Znani so primeri, da se je v nekaterih delovnih organizacijah močno okrepila pristojnost izvršilnih organov, zmanjšala pa pristojnost delavskih svetov in predvsem neposrednih proizvajalcev. To pa še zdaleč ni bil cilj te ustavne spremembe. Zavoljo teh in podobnih pojavov, predvsem pa zavoljo občutne počasnosti pri ustanavljanju TOZD so na občnem zboru sklenili, da sindikati ne bodo odstopili od zastavljenega akcijskega programa. Po tem programu naj bi namreč z ustanavljanjem TOZD v občini končali do 30. junija letos. V litijskih sindikatih prevladuje prepričanje, da seje treba v delovnih organizacijah zavzemati za dosledno uresničevanje sedanje faze ustavnih sprememb. Časa ni v izobilju, zato bo treba zlasti v tistih delovnih organizacijah, kjer doslej še niso začeli s konkretnim delom, pohiteti! .jv 'Urine m v?..inosti ^ ZASAVJE Besedo vsem V Zasavju poudarjajo, daje javna razprava o nadaljnji organiziranosti sindikatov zelo pomembna, saj bo končno reorganizacija sprožila tudi globoke vsebinske spremembe v delovanju sindikatov. Vsak član mora imeti možnost, da pove svoje mnenje o bodoči organiziranosti. Sindikalna vodstva naj bi vestno zbrala vse predloge in pripombe. Hkrati poudaijajo v Zasavju, da bi se morah posvetovanj o nadaljnji organiziranosti sindikatov udeleževati tudi člani republiških sindikalnih vodstev, saj bi lahko ti najbolje povedali, kako drugod v drugih slovenskih delovnih skupnostih potekajo razgovori na to temo in kaj predlagajo člani sindikata. Skratka, vsa posvetovanja naj bi bila posebna priložnost za to, da člani skupaj poiščejo najboljše rešitve, kako organizirati sindikate v posameznih panogah gospodarstva in negospodarstva, in da izoblikujejo vlogo, ki jo bo imel član sindikata v prihodnje v tej družbenopolitični organizaciji. -m- MARIBOR Nepopolno gradivo Ko so na seji plenuma osnovne organizacije sindikata TAM razpravljali o predlogih za uvedbo TOZD v TAM, so menili, da precej stvari še manjka, če bi hoteli tvorno razpravljati o predlogih. Zlasti manjka, po mnenju članov ple- numa, ekonomska plat ustanavljanja TOZD, ki jo bo vsekakor treba podrobneje obdelati. Prav tako so v pripravljenem gradivu premalo obdelane pravice in dolžnosti posameznih TOZD glede na druge TOZD v podjetju. V gradivu tudi nista pojasnjena organizacija skupnosti TOZD in poslovanje teh skupnosti ter merila, po katerih se bodo posamezne TOZD povezale v skupnosti TOZD. Gadivo, ki ga bo treba še pripra-. viti, naj bi po mnenju članov plenuma OOS jasneje pokazalo razliko med sedanjimi delovnimi enotami in bodočimi TOZD pa tudi to, kaj bodo prinesle TOZD s samoupravne in ekonomske plati glede na to razliko. Po mnenju članov plenuma je v sedanjem predlogu tudi obseg TOZD skupnih služb preobsežen in bi bilo treba pred začetkom javne razprave TOZD skupnih služb bolj razumljivo in podrobneje obdelati. SLOVENSKE KONJICE Seminarji za vodstva V območju Občinskega sindikalnega sveta Slovenskih Konjic je več kot 40 osnovnih sindikalnih organizacij in skoraj prav toliko novih predsednikov in tajnikov teh organizacij. Zato je razumljivo, da na občinskem sindikalnem svetu že pripravljajo seminar za novoizvoljene predsednike in tajnike. Razdelili ga bodo v dve skupini, predlagali pa so, da bi imeli vsa predavanja strnjeno, in sicer v dopoldanskih urah. Seminarji pa naj bi bili končani do sredine maja letos. V. L. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE METALNE MARIBOR Prav je, da se tovarniški odbor sindikalne organizacije poglablja v gospodarsko problematiko podjetja, delitev osebnega dohodka, razreševanje stanovanjskih in drugih vprašanj zaposlenih, v uresničevanje neposrednega samoupravljanja, napak pa je, da pri svojih prizadevanjih sledi že kar udomačeni praksi v delovni organizadji, ko se samoupravni organi, strokovne službe v določenem trenutku sicer angažirajo pri razreševanju posameznih zadev, vendar pa nobene predlagane zamisli niti približno ne izpeljejo do konca. Zato kar naprej nekaj govorimo in nekaj tudi naredimo, vendar pravega rezultata, takega, ki bi obetal boljše čase, ne dočakamo! S to kritično ugotovitvijo bi lahko povzeli vse- mer vt »POHIŠTVU bino občnega zbora sindikalne orga-nizadje v mariborski Metalni. Takoj je treba povedati, da so vsi, ki niso izbirali besed za kritiko načina dela, organizacije poslovanja in ureditve notranjih odnosov v tovarni, dejansko razpolagali s podatki in dejstvi, s katerimi so take trditve tudi dokazovali, da pa so bile njihove kritične pripombe po svoje tudi enostransko uglašene. Naj o obojem povemo nekaj več! Prav gotovo je res, da so v Metalni pri iskanju izhoda iz finančnih težav, ki se vlečejo že nekaj let in so se, denimo, nelikvidnosti rešili šele „minuto pred dvanajsto", storili tudi nekaj napak, ki jih kolektiv upravičeno kritizira in krivce kliče na odgovornost. Med te napake bi nemara najprej lahko šteli dejstvo, da v tej delovni organizaciji ob vsakokratnem spreminjanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov razdelijo med zaposlene najvišje možne zneske, potem pa pravilnika tudi po več let sploh ne spremenijo. Tako delitvene odnose za več let - navadno tudi do štiri leta - dokončno zakoličijo, kar ni spodbudno niti za strokovni kader niti za neposredne proizvajalce. S takim urejanjem delitve torej ne le povzročajo močno fluk-tuacijo z vsemi posledicami, temveč tudi težak materialni položaj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. Če 2600-članski kolektiv kar 125 svojih članov celo v tem času „pušča“ pri zaslužku pod 1000 din mesečno, gre za resen problem, ki ga s čakanjem ne bo mogoče razrešiti, temveč bo treba nekaj storiti. Dejstvo, da takim članom kolektiva sindikalna organizacija daje materialno pomoč, je sicer hvalevredno, vendar pa rešitev ni in ne more biti samo v tem. Za zdaj, torej do spremembe pravilnika, ki jo pripravljajo, pa je edino v tem! Naslednji tak problem je, sodeč po razpravi na občnem zboru, organizacija dela, vštevši odgovornost za dobro opravljanje delovne dolžnosti. Vse prevečkrat se dogaja, da v matičnem podjetju ni dela, kooperanti pa ga imajo dovolj. Kadar pa že je delo, je marsikdaj razdeljeno tako, da ga v nekaterih enotah imajo toliko, da je treba delati nadure, v drugih pa komaj za sproti. Čeprav je v odnosu do kooperantov nedvomno treba upoštevati sprejete pogodbene obveznosti in čeprav drži, da dinamika naročil za različne vrste del iz programa Metalne dejansko precej niha ter sami na to ne morejo vplivati, je res tudi to, da bi se z večjo preudarnostjo pri sklepanju pogodb in s smotrnejšo porazdelitvijo naročil med obrate in oddelke lahko izognili marsičemu, kar kolektiv zdaj kritizira. Vendar pa tistemu, ki opozori na ta vprašanja, navadno zavežejo jezik s pojasnilom, da ga danes polomim jaz, jutri pa ga boš ti, torej teh stvari ne kaže obešati na veliki združenega dela, ki pa obstajajo le na papirju. Storili so namreč samo to, da so ljudi razdelili po temeljnih organizacijah in jim dali ime, niso pa razrešili njihovih medsebojnih, predvsem ekonomskih odnosov. S takim „modnim“ pristopom k uveljav- melbrosia® zvon. Nedoslednost pri izvajanju sprejetih dogovorov naj bi se izražala tudi v tem, da v Metalni sicer imajo ustanovljene temeljne organizacije SINDIKATI NA OBALI ZA DELAVSKI KLUB NOVA POTA KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ob združitvi sindikatov na obali v letu 1967 je bilo v programski osnovi bodočega delovanja sindikatov v občinah Izola, Koper in Piran zapisano tudi naslednje: „V zadnjih letih smo v sindikatih zanemarili kulturnopro-svetno delo, ker stare oblike niso več privlačevale ljudi, sodobnih pa nismo razvijali. Kot začetek in žarišče kultumo-prosvetne dejavnosti naj bi na obali organizirali delavski klub, ki naj razvija in pospešuje najrazličnejše oblike kulturno-prosvetnega udejstvovanja delavcev. “ Kako iz lastne kože? Včasih je dobro prelistati stare dokumente in stare sklepe. Tako so storili tudi obalni sindikati in „zbrskali“ navedeno stališče. Vnovič so ga obravnavah na zadnji seji sveta zveze sindikatov obalnih občin Izola, Koper in Piran, ga ocenih kot še vedno aktualno in se izrekli — čeprav šele zdaj, toda tembolj zares —, da ga je treba čimprej uresničiti. Probleme poznajo vsi, toda vsi tudi čakajo, da se bo z njimi spoprijel kdo drug! • Sindikat mora zlesti iz svoje kože - kako naj to stori in kaj naj ukrene, pa tudi nismo slišali Ijanju ustavnih dopolnil se vsaj sindikalna organizacija Metalne ne bi smela strinjati, če so že tako storili drugi dejavniki v delovni organizaciji. Omenili smo tudi enostransko uglašenost kritičnih pripomb. Gre za to, da vse te stvari in verjetno še kakšno drugo vsi v podjetju dobro poznajo, vendar se hkrati tudi zanašajo, da bo pač nekdo že poskrbel, da bo drugače. Kritika zato v bistvu pomeni samo govorjenje v prazno; kopičenje novih sklepov, ki skoraj zanesljivo ne bodo uresničeni vse dotlej, dokler „nekdo“ zadeve ne bo zaostril. Ta „nekdo“ naj bi bil, sodeč po razpravi na občnem zboru, sindikat v Metalni. Upoštevaje prakso in navade v kolektivu pa je vprašanje, kako naj sindikat pride iz svoje „sedanje“ kože. Dovolj konkretnega odgovora na to vprašanje na občnem zboru, žal, nismo slišali. I*raviui |iosv4»lovaliii<*a IIK tev, na katerih bi se amatersk dejavnost neposredno tudi uve Ijavljala. Naslednjo obliko del turno skupnostjo in z vsem1 drugimi dejavniki na kulturno-prosvetnem področju. _jji( 1 d V! bi jil r PODOBE NAŠEGA ČASA Dolgo ni vedel, kam bi bilo bolje kreniti: nekoliko na levo ali nekoliko na desno. Zdaj ve in hodi hitro in vzravnano. Govori počasi, umirjeno, z ustvarjalnimi premori med stavki, a če^terja situacija, zviša glas. Ljudje s* med njegovim izvajanjem ne drznejo krehati, kaj šele zehati. Pravijo, da stoji za njim sam direktor Tomaž. Bo najbrž že res, sicer bi ne Pravil tako ostrih na račun kolegija. Skratka: referent Štefan je postal vest upravnega vodstva in delovnih ljudi centrale ter vseh dislociranih obratov. Kaj vse ni! Dobil je referat za medčloveške odnose, personalne pritožbe, korekture pravilnikov OD, predno gredo na svet, izključno kompetenco za stik z javnostjo in uredništvo tovarniškega glasila. Duša kolektiva! Namesto predsednika sindikata govori tudi ženam °b 8. marcu, upokojencem na novoletnih tovariških srečanjih in kolektivu lokalnega tiska, ki mu daje tovarna za kakšnih 20 starih milijonov dinarjev oglasov. Vsi nagovorjeni mu hvaležno Prikimavajo, lokalni tisk pa ga objavlja vsaj enkrat mesečno v rubriki „Iz delovnih kolektivov". Dolgo sem si razbijal ^lavo z vprašanjem, kako si je mogel Štefan tako nahitro nabrati ugled v podjetju in utreti pot navzgor, a včeraj se mi je posvetilo. Bilo je takole. Kot običajno sedimo ob osmih na delovnem dogovoru, kaj naj kdo počne, da bo izpolnjen dnevni plan, ko začne Stefan praviti s svojim značilnim, akcijsko predanim glasom: — Tovariši, mislim, da si ne smemo več zapirati oči in zatiskati ušes pred otiplji- kor se je dalo, pojasnjeval, reševal situacijo, toda kaj morem sam proti večini. Tebi, Peter, pa očitajo ... Lepa reč, tudi o meni ve vse. Srce mi začne močneje biti, roke se mi znojijo. Le kdo jim pripoveduje, če ne on!? Le zakaj smo ga volili v forum!? Vsem nam v kolegiju je zelo mučno; nemirno se presedamo. A Štefan se nasmehne zdaj temu zdaj onemu in pripoveduje: — Potem sem jim rekel, da je treba tudi še kam drugam pogledati, da si je odstranilo določena strokovna razhajanja glede možne perspektive ... Takrat se v meni zablisne spoznanje: v sredi hodi, ne po levi, ne po desni, a tudi cikcak hoje si ne privošči. Zravnano in točno po svoji liniji! Trepetamo mi, ker veliko ve o nas, trepetajo oni zgoraj, ker se boje, da bodo ob podporo baze, če ga ne bi poslušali. Baza je in forum hkrati, kako imenitna pogruntacija! Ideja ni od muh, splačalo bi se jo tudi uporabiti. Kot vimi dejstvi. Ko smo zadnjič na komiteju analizirali situacijo, smo prišli tudi mi na vrsto. Odkrito rečeno: bilo me je sram! Nikoli bi si ne mislil, da toliko vedo o nas. Le kdo jim nosi naše perilo na nos. O tebi, Tomaž, se govori, da si se meni nič tebi nič požvižgal na vse reelekcije in sediš že šestnajst let v tem fotelju. Le kaj se ti je bilo treba fotografirati za tisto propagandno brošuro skupaj z Lenartom, ki se je kompromitiral v triindvajseti ali petindvajseti, ne vem več kateri poslanski aferi. A ti, Boštjan, se vse preveč kažeš ljudem v družbi z našim kooperantom Milanom, ki dela pokrovčke za naše artikle. No, miril sem jih, koli- ne smemo več zapirati oči in zatiskati ušes, da je naš delavski razred zrel delavski razred ... Hudi časi, naporna služba! Popoldan navadno za kakšne pol ure ležem in listam po pošti in lokalnem glasilu. (Delo preberem že v službi, ob kavi.) Jasno, spet Štefan, tokrat na tretji strani zgoraj desno v rubriki. „Naš intervju". No, le kaj spet tu melje? Glej, glej! — Pri nas v bazi so stvari jasne! odgo-vaija novinarju. — V kolektivu potekajo priprave za formiranje TOZD. Gospodarska situacija se konsolidira. Največ nam je pomagala odkrita in samokritična konfrontacija s perečimi proizvodnimi problemi, kar pravnega referenta me v podjetju ne cenijo kaj prida, a če bi začel kot predsednik sindikata... Za vsak primer se postavim pred ogledalo, se slovesno napetelinim kot naš Štefan vsak dan in pravim: — Naš delavski razred, tovarišice in tovariši, je zrel delavski razred in kot tak avtentični nosilec permanentnega progresivnega razvoja celotne naše družbe. Naš delavski razred ... — Ja, kaj pa je za božjo voljo! Ti je slabo? vzklikne žena. Otroka zajočeta. — Nič, nič! se zmedem in utihnem. Pa ni bilo slabo. VINKO BLATNIK ^rečko JURIČ je doma iz Kranja. Star je petnajst let in ima pred seboj še tri Mesece enoletne gumarske šole. i.Danes delam pri stroju za brizganje cevi. To je eno najbolj zoprnih delovnih mest. Drugje je pa kar „prima“. Za ta poklic sem se odločil pred-''setn zaradi tega, ker že po enem letu pridem do kruha. Na vsak način pa bi vil rad čimprej samostojen. Sedaj dobivam mesečno 410 dinarjev, potem pa 1’h bom zaslužil okrog 2000." : vi TRTNIK je star sedemnajst let. Preden je prišel v enoletno šolo v Savo, J “il nekaj časa zaposlen v Iskri. I3nn -k°m k°nčal šolo, bom dobil polkvalifikacijo. V Iskri sem zaslužil biv d*naDev’ tu jih bom 2000, pa se to delo me bolj veseli. Čeprav do-izt?11- sedaj eno leto samo 400 dinarjev na mesec, mislim, da se mi ta šola j P aca, saj bom potem zaslužil toliko več. Pri teoretičnem delu v šoli Vari?0 enaist predmetov, zaključni izpit pa delamo le iz praktičnega dela, “tstva pri delu, gumarske tehnologije in predmeta o gumarskih strojih." Prisluhnimo željam mladih „V Savi se zasluži bolje kot drugje, zato sem se odločil za gu-marja." „Na šolo sem se vpisal, ker se je. tudi prijatelj."’ ,jBrez dokončane osemletke se mi je to še najbolj izplačalo." „Bil sem že v službi, pa se mi vseeno splača živeti eno leto ob nagradi, saj bom potem zaslužil veliko več." „Tu bom najhitreje prišel do zaslužka." Tako in podobno so pripovedovali učenci enoletne šole za gumarske delavce in dvoletne poklicne gumarske šole pri tovarni Sava v Kranju. Hitra pot do kruha in pa možnost, da se v to šolo lahko vpišejo tudi tisti, ki jim iz različnih vzrokov ni uspelo dokončati vseh osmih razredov in seveda ne nazadnje dober zaslužek so bili razlogi večine, ki so se odločali za to šolo oziroma za gumarski poklic. Industrijsko-gumarsko šolo so pri Savi ustanovili že leta 1947. Kot 3-letna šola je delala štirinajst let in dala gumarski industriji v vsej državi 214 absolventov. Leta 1962 so ustanovili dvoletno poklicno šolo in pred dvema letoma še enoletno šolo za domače delavce. Poleg teh dveh šol imajo pri izobraževalnem centru Save še oddelek srednje tehniške šole in pa oddelek za nadaljevanje poklicne šole za zaposlene. / Podjetje Sava iz Kranja, ki je mimogrede povedano najstarejše jugoslovansko gumarsko podjetje, se posebno v zadnjem času zelo hitro razvija in širi. „Vsako leto potrebujemo več kvalificiranih delavcev," je povedal predstojnik izobraževalnega centra JOŽA KOCIJAN. ,.Naloga našega centra je, da jih dobimo in izšolamo. To pa ni lahka naloga. Mladi se za gumarski poklic neradi odločajo. Lani smo, na primer, razpisali 90 mest na naših šolah. Toliko približno potrebujemo vsako leto novih delavcev. Prijavilo pa se jih je samo 21 in to za enoletno šolo." Gumarski poklic je bil včasih znan kot eden najbolj umazanih in napornih. Delo pa se je posebno v zadnjih letih z uvedbo modernih strojev bistveno spremenilo. Stara miselnost pa je v glavnem še vedno ostala. So pa seveda še drugi razlogi, zaradi katerih Savi manjka mladih delavcev. „Povsod je težko za delavce, pri nas pa je še teže, saj se mladi raje odločajo za avto ali pa elektromehanike. In to zato, ker imajo tam možnosti postranskega zaslužka. Pri nas pa tega skoraj ni. Pa še nekaj je najbrž, kar vpliva na odločitve mladih. Gumarski poklic je dokaj ozko specializiran in veže delavca praktično na eno samo podjetje. To pa vzbuja, posebno pri mladih, občutek utesnjenosti, ki pa tudi dejansko obstaja. Napreduje lahko le v omejenem obsegu. Prisluhniti bo treba želji mladih po širokih možnostih napredovanja. To pa je stvar šolskega sistema, kije sedaj v mnogih dejavnostih razdrobljen, predvsem pa s stališča celotnega gospodarstva sistemsko neobdelan. To velja skoraj za vse strokovne šole. Kar poglejte, do česa nas je to pripeljalo. Tehniške srednje šole ne morejo sprejeti vseh kandidatov, poklicne šole pa so napol prazne. Posebno velja to še za nas gumarje, saj kljub temu, da zahtevamo samo šest razredov osnovne šole, na razpise še zdaleč ne dobimo dovolj učencev." Tako pri Savi že sedaj ugotavljajo, da imajo le še dve možnosti. Ali proizvodnjo še bolj mehanizirati z avtomatskimi stroji, za kar so seveda potrebna znatna sredstva, ali pa in s tem so tudi že začeli, vse več zaposlujejo ženske. To jim namreč omogočajo stroji, ob katerih je delo primerno tudi za njih. Zato torej ni čudno, če so med učenci Savine šole dekleta v večini. Pismo nekdanjim sodelavcem Tovariši! Na ulici sem slišal: Včeraj smo imeli občni zbor naše sindikalne podružnice. Obstal sem in se zamislil Sedemindvajset let sem bil član sindikata, predsednik, tajnik, pa referent v dobrem in v slabem. Toliko let in še več sem se boril za pravice človeka, za tovarištvo, za boljši jutrišnji dan nas vseh. Misli šo mi pohitele na prve dni po osvoboditvi, na delovne akcije za obnovo, na nešteto ur prostovoljnega dela, m sestanke, tečaje, občne zbore, skupne izlete.. . Vseskozi smo govorili: „Skrb za človeka. “ Včeraj smo imeli občni zbor! Kot nož so se mi v srce zarezale te besede in onemel sem. Vprašal sem se: „Je to sploh mogoče? “ Od 1. decembra 1961 sem bil član tega kolektiva in 1. julija 1972 sem se upokojil. V petnajstkrat povečano realizacijo od 600.000 milijonov na skoraj 10 milijard dinarjev sem vil letih vpletel precejšen del svojega življenja. Vprašam te tovariš: kako ti bo pri srcu, ko boš mogoče tudi ti slišal nekoč te besede: „lmeli smo občni zbor? “ Pred dnevi se je smrtno ponesrečil bivši član tega kolektiva. Pogreba sta se od več kot 300-članskega kolektiva udeležila le dva. Kljub sončnemu toplemu dnevu me je stresel mraz in grenko mi je bilo pri srcu! Imeli ste občni zbor! Tovariški pozdrav! J. T. KOPER Pripis uredništva: Pismo je bilo objavljeno v informacijah Obalnega sindikalnega sveta Koper. Povzeli smo ga zavoljo tega, ker je takih primerov še veliko. Objavili smo ga zato, ker je veren dokaz, kako tekma s časom in tek za denaijem, ki vse prevečkrat prehaja v lakomnost, ubija v nas tisto, kar je največja človekova vrednota — človečnost. Vsaj sekundo časa si odtrgajmo od pomembnega in prenatrpanega poslovnega urnika in se zamislimo nad tem. Ne zavoljo očitkov, temveč zavoljo tega, da bi ostali vsaj malo človeški, človeški med seboj in v vsakdanu. PORTRETI IN SREČANJA Gorska stena je življenje Alenka KERŠOVAN iz Mladinske ulice v Murski Soboti je prva slovesnka muzikoterapevt-ka. Zaposlena je v ljubljanskih’ kliničnih bolnišnicah,_ v oddelku za psihiatrijo v Škofljici. Je Hearderjeva štipendistka in še naprej študira v Ljubljani psihologijo, na Dunaju pa primerjalno muzikologijo, splošno psihologijo, muzikalno sociologijo ter muzikalno terapijo. Za sedaj naj bo dovolj naštevanja. Tokrat teče beseda o nečem povsem drugem. Alenka je namreč hči prekmurske ravnine, ki so ji slovenske gore nadvse prirasle k srcu. V hribe je zašla prvič kot desetletna pionirka. Tri dni je takrat občudovala lepote Pohorja. Potem je 1962. leta krenila v Robanov kot. Vsedno bolj jo je vleklo v gore. Postala je članica akademskega alpinističnega odseka. Vpisala se je v plezalno šolo. Začela je spoznavati Kamniške Alpe in Julijce. Ko je plezalno šolo uspešno končala, je začutila, da ji je postalo v življenju vse laže premagljivo. „Gorska stena je življenje — življenje je stena ...,“ razmišlja Alenka. Tako premaguje ovire, ki jih srečuje ob vzponih po navpičnih stenah, pod katerimi se v neskončnih globinah odražajo trdna tla. Alenkin moto je: „Glasba odmeva od gora. Med njimi se rojevajo akordi simfonij in gore so kakor note na notnem čr-tovju ... Le poglejte Kugyjevo pot s Triglava — prav taka je, kot notni sistem v durovih skalah!" Zvesta je slovanskim goram in z Dunaja se vedno rada vračala v domače kraje. Kljub temu, da se v hribih srečuje z dežjem, snegom, meglo, vetrom in drugimi ovirami, ne preneha zabijati klinov v trde stene. Ti ji ponazarjajo četrtinke in osmin-ke na notnem črtovju severne _stene Triglava. Za njo je najtežja plezalna smer na Viranj v Kogelj. To je četrta težavnostna stopnja v alpinistiki, ki jo je že nekajkrat premagala. Neutruljiva je soboška Alenka. Kadar ima le čas, si oprta najlonske vrvi, lestev, kline, kladivo in kdo bi vedel, kaj še vse in s tovariši krene v planine. Včasih je hudo, zelo hudo. Zgodi se, da koga globel potegne vase. To se je pred leti zgodilo Maticu Koširju, ki se je z Alenkino skupino vzpenjal v smeri Pahljače. Taka izguba je težka in nikoli je ne pozabiš. „Sedaj, ko imam četrto stopnjo, si želim osvojiti še peto in morda še šesto ... Kdaj bo in kako, še ne vem." Potem nadaljuje s pripovedjo. ..Življenje mi poteka na Dunaju, v Ljubljani in Zagrebu. Imam domotožje, seveda ga imam. Posebno na Dunaju. V velemestu mi manjka tisto, kar ljubitelji gora najdejo pri nas doma. V Ljubljani pogledam skozi okno proti Kamniškemu sedlu in že vem, ali bom potrebovala dežnik, ali ne. No, pa tudi drugače ... Z naravo sem povezana. Iz mladostnih dni, ki sem jih preživela na robu Murske Sobote, mi je ostal v spominu pogled po zlatih poljih, usmerjen tja proti jugu prekmurske ravnine. S pogledi sem otipavala Muro, dokler se mi ni pogled ustavil na Boču, pa na Ivanjščici in drugod. Te poglede pošiljam, ko sem v Ljubljani, k očaku Triglavu." FRANČEK ŠTEFANEC Naivečla izbira konfekcile v Trstu Vedno znova aktualno vprašanje Koj je razkrila študija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o problematiki povratka delavcev-migrantov Povratek delavcev je kot bistvena sestavina migracijskih gibanj tako pri nas kot v vseh državah emigracije eno najbolj aktualnih in venomer aktualnih vprašanj. O tem problemu obstajajo številne znanstvene raziskave, zlasti v OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj — sedež je v Parizu). Oglejmo si, kaj ugotavljajo najnovejše raziskave. m Povratek delavcev je praviloma odvisen od odpiranja oziroma zapiranja tržišča delovne sile (tako imenovano konjunk-tumo vračanje). Študija OECD je osnovana na značilnostih povratka po iztekajoči se rece-sijski dobi v letu 1967 v ZR Nemčiji in v kriznem obdobju 1968. leta v Franciji. Prav v tem obdobju se je navidezno zmanjšalo število „gostujočih“ delavcev, in sicer jih je bilo leta 1967 za 24,5 % manj kot v letu 1966. Toda že v letu 1969 (začetek konjunktumega obdobja) smo priče splošnemu porastu zaposlenosti zlasti v razvitih evropskih državah. Študija z dejstvi dokazuje, da recesijska obdobja samo navidezno zmanjšujejo število migrantov in da se delavci sicer vračajo, vendar še zdaleč ne more biti govora o masovnem povratku, kot se marsikje — tudi v naših sredstvih informacij — pogosto neutemeljeno piše. Empirične raziskave potrjujejo tezo, da gredo delavci v resnici le na „podaljšan do-pust“ in da velika večina delavcev dejansko ni pretrgala odnosov z delodajalci. Eden od dokazov za to je tudi povečanje števila „gostujočih“ delavcev na listah nezaposlenih. V ZR Nemčiji je bilo 1966. leta 13.416, 1967. leta 28.977 in 1968. leta pa samo 10.388 nezaposlenih. Ob ožitvi gospodarske konjunkture od leta 1968 dalje pa je prišlo do procesov geografske in poklicne mutacije delavcev, predvsem je bil opazen znatnejši priliv v terciarni sektor in na druga področja, ki v prejšnjem obdobju še niso bila toliko aktivna. Recesija sama je povzročila reorganizacijo proizvodnje, s tem pa se je povečala produktivnost v posameznih dejavnostih. Za delavce iz tujine je seveda v tem primem življenjskega pomena nji- hova sposobnost za poklicno in geografsko gibljivost ter prilagajanje. Ob vsem tem se seveda zastavlja vprašanje, ali zmanjšanje števila tujih delavcev pomeni tudi bistveno povečanje števila povratnikov. Raziskave potrjujejo, da so posledice tako imenovanih konjunkturnih povratkov — torej povratkov v obdobju med dvema konjunkturnima cikloma — zelo neznatne in da niso povzročile kakih hudih pretresov. Zatorej moramo ločevati med regularnim individualnim — zavestnim vračanjem in konjunkturnim vračanjem, ki je pogosto laično označeno kot Dam oklov meč, ki visi nad državo izvoznico delovne sile. Študija ponuja dalje še veliko izredno zanimivih ugotovitev tako za splošno mednarodno kot za nacionalno politiko na področju migracije. Naj opozorimo na nekatere: — .država, iz katere odhajajo delavci na delo v tujino, ni samo rezervoar delovne sile, temveč igra tudi vlogo zavetišča, v katerem se ,,hrani“ delovna sila na tako imenovanem „podaljšanem dopustu"; — .povezanost med starejšimi in mlajšimi delavci migranti (po času dela v tujini) in njihova navezanost na deželo uvoznico, zagotavlja industrijskim državam stalnost in discipliniranost delovne sile; — masovni odpusti ob koncu splošne ali posamične konjunkture v eni od gospodarskih vej so v resnici manj pereči, kot to po navadi sodimo. Različni ukrepi denimo ukinitev nadurnega dela, spodbujajo delavce, da sami prekinjajo zaposlitev. — ugotovljeno je, da so se v recesijskem obdobju vračali predvsem delavci, ki so se težko integrirali v državi, kjer so se zaposlili. Vsa omenjena vprašanja in dognanja so gotovo velikega pomena tudi za oblikovanje naše politike do ekonomske emigracije. Dobro bi bilo, da bi tudi naše, sicer zelo številne znanstvene institucije bolj sodelovale pri takih znanstvenih projektih, saj gre za proučevanje pojava, pri katerem nismo ravno skromno soudeleženi. Š. A. Dražja in cenejša pot čez mejo Po ugotovitvah turističnih agencij, ker bodo za svojo na- vanov v inozemstvo pa se bo-delavcev so inozemske agen- cionalno valuto dobili večjo do, razumljivo, podražila za cije rezervirale pri nas 30 % dinarsko protivrednost, s či- razliko, ki je nastala med več turističnih zmogljivosti mer postaja naša država pri- dinarjem in tujimi valutami, kot v minulem letu. V Turi- vlačnejša za tuje turiste. Jugo- stični zvezi Jugoslavije sodijo, slavija je razen tega edina Morda še kaj več - če bodo da sprememba paritete dinarja država v Evropi in na medite- davčni organi resno prisluhnili ne bo vplivala na cene pogod- ranskem območju, ki ne bo ideji, da je tudi turistično raz-benih potovanj. Devalvacija podražila potovanj ameriških gledovanje po svetu — „po-pa bo ugodna za tiste, ki pri- turistov. Skupinska ter indivi- memben vir bogatenja", hajajo v Jugoslavijo prek tujih dualna potovanja Jugoslo- Kako urediti status podjetij v tujini ? Pomemben dogodek V tem tednu zaseda kongres nemške socialnodemokratske stranke — SPD, ki pod vodstvom Brandta kroji nemško politiko, tako notranjo kot zunanjo. Dogodek je nedvomno velikega pomena ne samo za ZR Nemčijo, temveč tudi za mednarodni svet, saj gre za eno najmočnejših pa tudi najbolj dinamičnih socialnodemokratskih strank v svetu. Čas, v katerem poteka kongres, je izredno razgiban in v kongresne diskusije so gotovo odločilno posegli problemi o bodoči usmeritvi stranke v času, ko mora SPD zavoljo svetovne monetarne krize reševati položaj nemške marke in s tem tudi problem inflacije, ki prizadeva predvsem nižje sloje sodobne nemške družbe, ki so, kot je znano, v veliki večini člani ali pa simpatizerji SPD. Nemško SPD bi težko imenovali delavsko ali socialistično stranko, čeprav predstavlja delavstvo večino njene družbene baze. Ne smemo pozabiti, da je temeljni politični program SPD „Godes-berški program" iz leta 1959, ki nikjer ne govori o marksizmu ali o oblasti delavskega razreda. Ta program, katerega namen je bil pridobiti predvsem srednji družbeni sloj, torej uslužbence, kmete, obrtnike, izobražence — je usmeril stranko v pragmatično politiko, tako da je stranka vse manj govorila o strukturalnih reformah, ki naj bi dokončno opravile s kapitalističnim monopolom in s tem ustvarile pogoje za graditev socialistične družbe. Stranka je pristala na blagovno-tržno gospodarstvo, ki naj iz ustvarjenega narodnega dohodka daje postopoma vedno več sredstev za družbeni standard. Višek pragmatistične politike je bil v letu 1966, ko je SPD sklenila vladno koalicijo s CDU -CSU. Iz tega časa izvirajo tudi vedno bolj ostre konfrontacije znotraj stranke. Nosilci nezadovoljstva so bili predvsem mladi socialisti pa tudi sindikati so se upirali taki politiki in se odločno zavzemali za uvedbo soodločanja. V obdobju, ko je bila SPD in njen voditelj Brandt nosilec prizadevanj za sporazumevanje z Vzhodom, se je stranka obenem zavzela tudi za bolj odločne korake za zaščito delavskih inte- resov. To je morala storiti zavoljo pritiska svoje družbene baze. Tako se je SPD pri volitvah 1969 razšla s CDU - CSU. Z novim partnerjem, liberalno stranko FDP (stranka nemškega kapitala), je s programom, ki je obljubljal „boljšo kakovost življenja" požela na volitvah v jeseni 1972. leta velik uspeh. Diskusije v stranki o konceptu prihodnje politike SPD pa so vedno bolj žive, posebno pa so postale glasne ob dolgoročnem programu stranke do leta 1985, ki ne predvideva nobenih strukturalnih reform, ki bi nemško družbo vodile na pot socializma. Desnica v stranki je ostro proti slehernemu usmerjanju v levo, to pa utemeljuje s tem, da bi v tem primeru stranka utegnila izgubiti veliko število pristašev v srednjih slojih, poleg tega še zavezništvo FDP, ki je iz politično taktičnih razlogov nujno potrebno. V' teh diskusijah so, kot že rečeno, najbolj aktivni. mladi socialisti „jusosi", ki poudarjajo velik pomen vse večje politizacije delavskega razreda, ki zahtevajo, da se stranka vrne k socializmu, da opravi s kapitalističnimi monopoli, uvede plansko gospodarstvo in postopoma zagotovi prehod v socialistično družbo. Ta, rekli bi, skrajna levica v stranki, je marksistična in je s tem tudi jasno opredeljena za družbeno lastnino proizvajalnih sredstev. Toda mladi socialisti se kljub velikim razhajanjem z vodstvom stranke niso odločili za razcep v SPD, temveč za močno delovanje znotraj stranke in želijo po tej poti vplivati na preoblikovanje strankinih koncepcij in njene politike. Vse to je bilo zaznati na nedavnem kongresu in, čeprav še nimamo dokončne ocene, se bo levica bržčas veliko bolj uveljavila v sami stranki, toda stvar prav teh naprednih sil je, da realno ocenijo možnosti za temeljne družbene reforme v sodobni zahodnonemški družbi. Od smisla za realnost in taktične sposobnosti levih naprednih sil v SPD pa je odvisen premik nemške socialdemokratske stranke v večjo demokracijo in socializem. J. P. Nedavno tega se je jugoslovanska vladna delegacija, ki‘jo je vodil predsednik ZIS Džemal Bijedič, mudila na obisku v nekaterih azijskih državah. Delegacija je prisostvovala tudi svečani proslavi prve obletnice ustanovitve republike Bangladeš, ki si je izvojevala svojo neodvisnost po hudi vojni s Pakistanom. Kako je nastal Bangladeš in kje so zgodovinski vzroki za ta, zgodovinsko sicer nujen, toda vseeno strahovit lom na indijski podcelini? Po skoraj 400-letnem kolonialnemu jarmu sta bili leta 1947 na ozemlju tedanje Indije ustanovljeni neodvisni državi Indija in Pakistan. Ob tem aktu so se v vsej ostrini pokazale posle- cij nobeni od etničnih skupin. Tako je vztrajanje islama na brezpogojni enotnosti Pakistana (Zahodni Pakistan — Vzhodni Pakistan oziroma danes Bangladeš) privedlo bengalsko prebivalstvo z avtentično kulturo in jezikom v Vzhodnem Pakistanu v podrejen položaj. Center ekonomske, vojaške in državne moči je ostal v Zahod- BANGLADEŠ * 5 5 S S A S S * S s s s s > s s s * s s s N * s s s s s s s s dice dotedanje britanske kolonialne politike, ki se je na indijskem kontinentu gradila na zavestnem podžiganju nasprotij med dvema dominantnima verskima skupinama - Hindusi in Muslimani. Posledica teh sporov se je kazala v tem, da so se začela istovetiti verska nasprotja z nacionalnimi in od tod tudi zahteva, da Muslimani dobijo svojo državo -Pakistan, ki se je že kmalu po ustanovitvi zapletel z Indijo v hude spore zavoljo Kašmira. Tako je postal Pakistan domovina versko sicer homogenih, toda nacionalno zelo heterogenih indijskih muslimanov. Islam kot edini integrativni element Pakistana ni priznaval nacio- nem Pakistanu v rokah tamkajšnjih ljudi, nedemokratični politični sistem pa je še bolj zaostroval vsa omenjena protislovja. Militaristični pakistanski režim (Ajub Kan in kasneje Jahija Kan) politično ni bil sposoben trajno urediti odnose med obema deloma države. Huda nasprotja med Pakistanom kot državo indijskih muslimanov in aspiracijami bengalskega ljudstva, ki ga je vodil Mudžibur Rahman (Avami liga), so vodila v težko politično krizo v Vzhodnem Pakistanu, ki je pakistanski vojaški režim ni bil sposoben razrešiti, kajti zahteve po enakopravnem položaju Vzhodnega Pakistana so do temeljev razmajale ce- sistem. Potemtakem je bila edina možna rešitev za Bengalce ustanovitev lastne države, ki je obenem odražala bistvo procesa osamosvajanja Bengalcev — oblikovanje nacionalne neodvisnosti v modernem smislu. V krvavi državljanski vojni so milijoni hindujskih Bengalcev bežali v sosednjo Indijo. Za Indijo pa begunci niso predstavljali samo težkega gospodarskega bremena, temveč veliko več. Hindujski šovinizem, ki je v Indiji še zmeraj močan (iz že prej omenjenih vzrokov) se je kmalu oglasil in želel izrabiti množico muslimanskih beguncev iz Vzhodnega Pakistana kot povod za podži-ganje protimuslimanskih strasti, ne razpoloženje, ter po tej poti zrušiti sedanjo indijsko vlado. Tako se je indijska vlada znašla v izredno neprijetnem položaju in prav v tem je treba iskati tudi vzroke, da se je Indija spustila v vojaški spopad s Pakistanom in ga tudi odločila v svojo korist. Indijska zmaga in kmalu za tem umik njenih čet je omogočil —kljub strahovito težkim ekonomskim in zdravstvenim razmeram — še hitrejše in svobodnejše oblikovanje Ljudska republike Bangladeš. Danes se Bangladeš kljub težavam uspešno razvija — kot neodvisna in suverena azijska država, ki se je v svoji zunanjepolitični usmeritvi odločila za politiko neuvrščanja. * * * * * * * * * * * * * * * * * ✓ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ' * * * * * * * % * * * * * * * * * OIIUIU 11» J-/1 1 V CU 11 - ‘J'-' ~ w ~ - J ~ t * J 11V/H V < nalnih ali regionalnih aspira- lotni pakistanski politični ŠA Pri urejanju položaja jugoslovanskih podjetij v tujini je treba razjasniti več dilem. Med najpomembnejšimi je nedvomno dejanska lastnina podjetij, ki so bila ustanovljena z družbenim kapitalom, v tujini pa poslujejo po zakonih države, v kateri so bila ustanovljena. Ustanoviteljski polog za vseh 400 podjetij, kolikor jih imamo na tujem, je znašal 17,2 milijona dolarjev, danes pa je njihovo celotno premoženje vredno pol milijarde dolarjev. Toda samo nekaj teh podjetij je stoodstotno zavarovalo svoje premoženje v tujini in določilo pooblastila za direktorja, kije formalni lastnik podjetja. Mnogo večji del tega premoženja je varen samo formalno, ne pa dejansko; tako lahko vodja takšnega podjetja v tujini ustanovi drugo pod svojim imenom ali prenese del kapitala s svojim podpisom, ni pa ga moč razglasiti za ponarejevalca. Morda so podjetja, ki so v celoti zavarovala premoženje, imenovala direktorja-lastnika kot uslužbenca in si tako zagotovila nadzorstvo nad njegovim poslovanjem v tujini, iznašla celo recept za zaščito družbenega premoženja v tujini. Na takšna niti ne kaže stresati toliko ognja in žvepla. Manj pa je jasen status in funkcija teh podjetij; kako okrepiti, oziroma jih bolj obvezati za izvoz jugoslo* vanskega blaga. Obstaja predlog, da bi naj postala komisio-narska podjetja z majhno provi zijo, potrebno za stroške in osebne dohodke v tujini. Vprašanje je tudi, kakšne naj bodo sankcije proti nelegalno ustanovljenim podjetjem? Kaj bo s podjetji, ki že sedaj ne izpolnjujejo pogojev in bodo črtana iz registra? Lahko se zgodi, da bodo delala naprej ali celo ustanovila nova podjetja brez odobritve, saj so nekatera podjetja v tujini delala tako, da protivrednosti za domače blago niso pošiljala v domovino, temveč so jo porabljala kot ustanoviteljski polog. Na vsa ta vprašanja pa še m pravih odgovorov. Struktura pa taka! Od 3900 zaposlenih Jugoslovanov v zunanji trgovini jih ima kakih 1000 visoko strokovno izobrazbo, 548 višjo in 1400 srednjo. Med njimi so 4 vodilni delavci, ki imajo samo nižj° gimnazijo, eden pa je z nedokončano osemletko. Prišli sm° tako daleč, da je večina zaposlenih v zunanji trgovini tih pred upokojitvijo. Beograjsk1 NIN, ki to ugotavlja, piše tudi. da vodilni kader menja mesta; kadarkoli si to zaželi in da tret; jina predstavnikov v tujini m članov ZK. TE DNI SO REKLI E PREDSEDNIK TITO gosptv darskemu in političnemu aktivu Pomoravja po obisku vSvetozarevu: Zadovoljen sem, ker sem vi-ael, da pri nas v podjetjih kažejo v°ljo, da bi delali čimbolj enot-ap. Govoril sem o tej enotnosti, "P je zdaj zasnovana v duhu Pisma, ki sloni na generalni liniji ^veze komunistov. Ta enotnost v vaših delovnih kolektivih mora Prevladovati, ker je to zelo važ-n°. Nadvse važno je, da delavci v Podjetjih, ki ustvarjalno delajo v prid vsej skupnosti, veljajo za te-jaelj, na katerem sloni naša druž-)a> in imajo odločilno vlogo ne samo v tovarni, temveč tudi zu-< naj nje — to sem rekel ne samo enkrat - na vseh področjih ražnja občine, regije ali širše skup nesti, da povedo svoje mnenje in P3 vedo, kam gre akumulacija, ki Jo ustvarjajo, in da rečejo ne, ka-npr vidijo, da se preveč zajema iz njihovih skladov, ki naj bi poma-Spli reševati njihovo stanovanjsko vprašanje in zboljšati njihov življenjski standard. Dandanes imamo veliko gra-?enj, s katerimi bi morda lahko malo počakah. To so mili-Jprde in milijarde denarja. Ko elovek gleda te gradnje, ki jih vi-nimo ne samo v Beogradu, anrpak po vsej Jugoslaviji, tedaj vpraša, kdo stoji za tem, od kod denar, s katerim se je to gra-nilo. Denar ni padel z neba, Ustvaril ga je delovni človek v Podjetju, ljudje so morali zanj zategovati pasove. Danes pa je, s® mi ždi, minil čas, da bi morali zahtevati zategovanje pasov. Res je, potrebe po stabilizaciji So take, da morajo tudi delavci sami prispevati k temu. Paziti pa moramo, da bomo na delavski mzred zvalili čim manj bremena. ^ Jugoslaviji rastejo različni skladi kot gobe po dežju. Imamo J*h kot listja in trave, sam ne '[pm koliko, njihovo število je ve-ukansko. In skladi se ustanav-‘Jajo ne tam, kjer se ustvarja akumulacija, temveč zunaj tega okopa- Sredstva iz tovarn se odtu-lujejo in prelivajo v te sklade, namesto da bi večji del ostal v to-jrm, tako da bi se lahko bolje izvijala in hitreje modernizirala, s tem bi se izboljševala življenjska raven delavca. Mislim, da pomo morali povedati, da je tega f preveč in da bi bilo treba pre-khtati, kateri skladi so potrebni, kateri pa ne. In to bomo morali storiti. m m u m ■m m s m m m m ■ Edvard kardelj, pred-s^dnik koordinacijske komi-s,je skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanja, v intervjuju za ljubljansko in beo-Skujsko televizijo: Glavni cilj sedanjih ustavnih g pmmemb je predvsem v tem, da I pjejo delavskemu razredu, de-usmim ljudem prav v tej druž-veni akciji, o kateri sem govoril, a roke čim močnejše orožje, da š ! se pod vodstvom Zveze komu-jstov in progresivnih socialistič-m sil sploh lahko še uspešneje j uojevali za vodilno vlogo svojih uteresov v družbi ter za svoj samoupravni položaj v razpola-z družbenimi proizva-sh/imi srcdstvi, vštevši tudi sred- . tva za razširjeno reprodukcijo. ■ —" i i w iv pr w vr urvv- rj vz . oeveda pa poleg tega želimo z stavno reformo doseči tudi ne- atere druge cilje. Nova ustava m mora najprej utrditi tisto, kar mo že dosegli v razvoju naše so-al is tič ne samoupravne prakse, Potem pa mora postaviti moč-ojse jezove proti določenim od-^r°m in maličenjem, ki so se Javili y delu, življenju in raz- a ju naše samoupravne sociali- ■ ^lcne družbe. Glede tega smo si ■ n_Posebej po reformi leta 1965 ; pridobiti zelo bogate izkušnje. V S uanjem mehanizmu delovanja ■ moupravnega socialističnega ■ jema so se pokazale tudi šibke J vph ’ zarach katerih ta sistem ni nn I*° dovo|j sposoben, da bi se | stavil po robu pritisku teženj, ■ i®a siabe^ deformirajo in spod-c Pavaj°- Ce se predvsem Zveza un^istov ne bi pravočasno f-it-,negativnim težnjam na ne- ■ enh področjih političnega si-m ma, družbeno-ekonomskih in nat naci°nalnih odnosov, bi se st;-a uružba - kot sistem sociali-ut mh proizvodnih odnosov -sčasoma znajti v resnej-ak ..mžavah. Prav ta politična n;„IJa Zveze komunistov s tova-0 m Titom na čelu nam zdaj roč°8oča. ha tudi na tem pod-benU samoupravnega druž- neg^ - onomske8a *n P°htič- nPP.Slstema odločno napravimo uujnih revolucionarnih ko-ak°v naprej. S S * 0 0 'i 0 0 0 0 0 0 i ČZP DELAVSKA ENOTNOST obvešča, da je izšla knjiga dr. Bogdana Kavčiča: s * > s s s s * * * s V > ... v jugoslovanskih sindikatih SODOBNI SOCIOLOŠKI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH Prednaročnikom smo jo že pričeli pošiljati. Drugi interesenti lahko knjigo še vedno naroče po prodajni ceni 65 dinarjev za izvod pri upravi OZP DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. Poslej več pravičnosti pri zaposlovanju? Odkar je prešla zakonodaja o delovnih razmerjih z zveze v pristojnost republik in samoupravnega prava, so začele republike uvajati več pravnega reda v delovne odnose. V večini republik ne bo v prihodnje več mogoče sklepati po več delovnih razmerij hkrati pa tudi za odhod delavcev v tujino, predvsem strokovnjakov, bo potrebno soglasje domače delovne organizacije^ Tako, denimo, predlog novega zakona o delovnih razmerjih, ki bi ga v kratkem morala sprejeti srbska skupščina, dovoljuje le eno delovno razmerje s polnim delovnim časom za razliko od dosedanjega, ki je dopuščal delovna razmerja z več delovnimi organizacijami, kar pa je eden od vzrokov za socialno neenakost. Po predlogu zakona bo možno skleniti delovno razmerje z nepolnim delovnim časom samo z eno delovno organizacijo, ob soglasju matične organizacije. Novi zakon bo torej onemogočal dosedanjo prakso več delovnih razmerij z nepolnim delovnim časom. Mladim delavcem in strokovnjakom v Srbiji pa niso naklonjena le določila o omejitvi dodatnega zaposlovanja z nepolnim delovnim časom, marveč tudi tisti del novega zakona, ki predvideva avtomatično prenehanje delovnega razmerja v primeru, če so izpolnjeni vsi pogoji za upokojitev. Gre le za izjemo profesorjev na visokih šolah ter znanstvenih ustanovah, kjer bi to delovno razmerje še lahko podaljšali za največ pet let po izpolnitvi pogojev za pokojnino. Zvezni sekretariat za delo pa je menil, da bi morali to vprašanje urediti z zveznim predpisom, ker gre za izgubo osnovne pravice delav-pravice do dela. Najbolj pravilno bi bilo — cev menijo v zveznem sekretariatu za delo - da bi o delu po izpolnitvi pogojev za dosego pravice do pokojnine, odločala skupno delavec in njegova delovna organizacija, ne pa zakon. Kakorkoli že, v vseh zakonih doslej so zainteresirani kaj hitro našli luknje, če so si od takšnega iskanja obetali koristi Tudi nove republiške zakonske predpise, ki naj bi sprostili kar največ delovnih mest za zaposlitev mladih ljudi, SRBIJA hkrati pa presekali privilegije pri sklepanju delovnih razmerij, bo najbrž mogoče obiti. Zato velja zaposlovanje končno urejati na samoupravnih osnovah, ne le s pomočjo zakonov. Prvi primer poizkusa takšnega urejanja je že znan. Beograjska gospodarska zbornica, mestni sindikalni svet ter zavod za zaposlovanje so namreč pošredovali v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o zaposlovanju v organizacijah združenega dela v beograjski industriji. ' Avtorji tega sporazuma nikakor ne terjajo zaposlovanja za vsako ceno, tudi na škodo strokovnosti, marveč nasprotno — primemo osnovno znanje za opravljanje poklica in pravični vrsti red pri zaposlovanju. Tako osnutek sporazuma zapira vrata delovnih organizacij vsem, ki nimajo popolne osemletke. Pri zaposlovanju imajo prednost osebe, ki so že prijavljene na zavodu za zaposlovanje. S tem nameravajo zmanjšati možnost vpliva prijateljev ter sorodnikov pri zaposlitvah. Nadaljnjo prednost pri zaposlovanju naj bi imeli socialno ogroženi, upošteva pa se tudi obdobje čakanja na zaposlitev pri zavodu za zaposlovanje. Pri več kandidatih za eno samo delovno mesto pa bodo spet imeli prednost tisti, ki jim je bilo prejšnje mesto ukinjeno zaradi zmanjšanja obsega dela oziroma zaradi ukinitve ali likvidacije podjetja. Zanimivo je tudi posebno določilo v sporazumu, da bodo v nekaterih industrijskih vejah imele ženske prednost pred moškimi, če bodo izpolnjevale vse pogoje za zaposlitev. V času, ko vlada pri nas relativna nezaposlenost in ko si mora veliko občanov iskati delo in zaslužek v tujini, so prizadevanja republik, predvsem pa organizacij združenega dela za večji red pri zaposlovanju vredna vse pozornosti in priznanja. Vse premalo se namreč zavedamo, da je v mnogih okoljih v državi še vedno glavni vzrok za socialne razlike med ljudmi — možnost zaposlitve, ki jo nekateri imajo, in nezaposlenost drugih. B. O. KLJUB KRITIKI - POMOČ Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti ZVEZNI ODBORI TEŽKE POSLEDICE ZAMRZNITVE Izvršni odbor zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti je na zadnji seji razpravljal o problemih, ki jih jc povzročil zakon o omejitvi osebnih dohodkov. Po mnenju članov izvršnega odbora zakon v treh mesecih, kar je v veljavi, ni prinesel pričakovanih učinkov, nasprotno, vsi kazalci pričajo o negativnih posledicah. Tako je znatno otežkočeno zaposlovanje novih delavcev in pripravnikov, ni možno popraviti osebnih dohodkov najnižjih kategorij delavcev, ni mogoče izplačati variabilnega dela osebnih dohodkov, realni osebni dohodki in standard zaposlenih v družbenih dejavnostih pa občutno nazadujejo. Na nekatera teh dejstev je sindikat delavcev družbenih dejavnosti opozarjal že ob sprejemu zakona, naletel pa je na gluha ušesa. Zdaj v zveznem odboru predlagajo, naj bi vsaj rešili, kar se rešiti da. Izvršni odbor se je zato zavzel za spremembo 7. člena omenjenega zakona, tako da bi bile republike pristojne, da posamezne dejavnosti odmrznejo" v gibanju osebnih dohodkov. Sindikati tudi poudarjajo, da je nujno potrebno reševati problematiko osebnih dohodkov na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki sojih v večini republik in pokrajin že sprejeli. Seveda pa zahtevana sprememba 7. člena zakona o zamrznitvi osebnih dohodkov v ničemer ne demantira stališča sindikatov, da je treba ta zakon čimprej umakniti. BOSNA IN HERCEGOVINA Največ 7245 dinarjev Predstavniki gospodarske zbornice, zveze sindikatov BiH, IS BiH in koordinacijskega odbora družbenih dejavnosti so podpisali družbeni dogovor o najvišjem mesečnem neto osebnem dohodku v letu 1973. Po- prečni osebni dohodek je znašal lani v tej republiki 1610 dinarjev, sporazum pa določa koeficient 4,5, zato bo letos gornja meja osebnega dohodka 7245 dinarjev, to je 10,3% več kot lani. KOSOVO Tretjina proračuna — družbena pomoč Letošnji proračun Kosova znaša milijardo in 397 milijonov din. Predlog zakona o proračunu ne predvideva nikakršne nove obremenitve gospodarstva in občanov niti novih davčnih obveznosti. Dopolnilna sredstva federacije Kosovu pa znašajo letos 625 milijonov din. Pretežni del sredstev proračuna bodo porabili za zdravstveno varstvo, kulturo in izobraževanje. N. ___________’ VOJVODINA_________________ Sladkor dražji? Predsedstvo gospodarske zbornice Vojvodine je zahtevalo višje cene za sladkorno peso in sladkor, da bi tako povečali zanimanje kmetijcev še za letošnjo proizvodnjo. Zahteva temelji na predlogih sveta za kmetijstvo in živilsko industrijo ter sveta za zadružništvo pri zbornici kot tudi na predlogu pokrajinskega izvršnega sveta. Ti organi poudarjajo, da je reševanje problema izgub v industriji sladkorja Jugoslavije skupen interes vse države in da ta vprašanja ne morejo reševati same republike in pokrajini, ki imajo to industrijo. Gospodarska zbornica Vojvodine tudi predlaga, naj bi s kompenzacijo iz zveznih sredstev pokrili lanske izgube v tej panogi industrije, ki so samo v vojvodinskih tovarnah sladkorja presegle 74 milijonov dinarjev. Hkrati zbornica zahteva, naj bi po hitrem postopku odobrili predlagano povišanje minimalnih odkupnih cen sladkorne pese z 32 na 37 par za kilogram, ker je setev že v teku, zahteva pa tudi, naj bi povišali ceno sladkorja od sedanjih 3,83 na 5,04 din za kilogram. Gospodarski zbor skupščine Srbije je pristal, da bo republika pokrila del izgub ŽTP Beograd. Soglasno je sprejel predlog, da se odloži odplačilo anuitet za kredite, ki jih je republika prej odobrila tej delovni organizaciji. Preden so izglasovali to pomembno finančno pomoč, so poslana izrekli tudi kritiko na račun ŽTP. Izgube 364 milijon din v letu 1972 so presenetile tako železničarje kot družbenopolitične organizacije, MAKEDONIJA saj so ob koncu leta 1972 železničarji trdili, da bodo znašale največ 250 milijonov din. Povečanje cen, nerentabilne proge, preveč zaposlenih kakih 8.000 delavcev — kakor tudi drugi objektivni vzroki so namreč samo del resnice o poslovanju ŽTP. Najbolj zaskrbljuje nastop železničarjev na tržišču, saj je v cestnem prometu obseg dela vsako leto večji za 20 do 25 %, na železnici pa upada prevoz potnikov in blaga. Šele po letu 1976! Na skupni seji vseh zborov sobranja Makedonije je bilo rečeno, da bo po letu 1976, morda pa tudi nekoliko prej, začel v vsem gospodarstvu ugašati državni kapital republike, ki znaša 11 milijard din. Letno bodo vračali gospodarstvu približno 350 milijonov din, kar znaša 75 % sedanjih letnih vlaganj v osnovna sredstva gospodarstva te republike. To, vračanje se ne more začeti prej zato, ker so sredstva državnega kapitala vložena v obliki dolgoročnih kreditov in ker so s temi sredstvi na republike prenesene tudi obveznosti iz izvenproračunske bilance federacije, ki jih je treba poravnati. Razen tega bodo dali 1,6 milijarde din za razvoj nerazvitih občin, za pogozdovanje in raziskovanje v rudarstvu ter tudi za nekatere druge potrebe. yt[ DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 14 - 14. APRILA 1973 STRAN 9 GRADNJA STANOVANJ V ŽELEZARNI NAPREDUJE Med prvimi v revirjih — morda pa tudi v Sloveniji V Hrastniku bodo najbrž še ta mesec ustanovili samoupravno stanovanjsko skupnost. S pripravami so pohiteli tudi zavoljo tega, da bi kar najhitreje začeli uveljavljati in izvajati že sprejet srednjeročni razvojni program graditve novih družbenih najemniških stanovanj in vse spremembe na stanovanjskem področju. V Hrastniku pa so že ob začetku tega leta sprejeli samoupravni sporazum o združevanju vseh sredstev stanovanjskega prispevka; ^ V pripravah na ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti so posvetili prav posebno pozornost izdelavi osnutka njenega statuta. Ta vsebuje številna določila, ki zagotavljajo kar najširše možnosti za resnično soodločanje občanov in delovnih ljudi v usmerjanju in vodenju politike na tem področju. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti bo štela 51 delegatov. Izvolili jih bodo iz vrst podpisnic samoupravnega sporazuma o združitvi sredstev stanovanjskega prispevka oziroma na vsakih dvesto zaposlenih v podjetjih po enega delegata. Iniciativni odbor je predlagal, kolektivi pa so sprejeli osnovno usmeritev, naj bi za delegate skupščine izvolili neposredne proizvajalce, ki so še posebej zainteresirani za hitrejšo graditev novih družbenih najemniških stanovanj. Pričakujejo, da bodo imeli v skupščini najmanj dve tretjini delegatov iz vrst neposrednih proizvajalcev. Z ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti pravzaprav v Hrastniku uresničujejo 3. ustavni amandma in kar je še pomembnejše: lotevajo se urejanja stanovanjskega področja brez vsakršnih zastojev ali zavlačevanja, zato je utemeljeno prepričanje, da bodo to delo opravili ne samo med prvimi v revirjih, marveč tudi v Sloveniji. Izkušnje naj bi kmalu pokazale, da bo samoupravna stanovanjska skupnost imela velik vpliv na bolj intenzivno urejanje vseh vprašanj na tem področju in da bodo zaživeli tudi hišni sveti, ki so jim v Ze regresirane stanarine Boljši gospodarski položaj jeseniške železarne je omogočil hitrejše reševanje stanovanjskih problemov v kolektivu • Lani 180. rešenih prošenj • Do leta 1975 potrebujejo 1.000 stanovanj, sredstev pa imajo le za polovico V jeseniški železarni so se krepko zavzeli za reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih. V naslednjem petletnem obdobju bo kolektiv zbral sredstev za okrog 500 stano-vajij. Vendar pa s tem še zdaleč ne bo rešil vseh stanovanjskih problemov, saj bi v tem času potrebovali sredstev za preko 1000 stanovanj, od postelj v samskih domovih do trisobnih stanovanj. ,,V preteklih letih Železarna zaradi gospodarskih težav ni mogla posvečati vprašanjem družbenega standarda zaposlenih večje pozornosti". nam je pripovedoval Pavel Lotrič, ki se v Železarni ukvarja z vprašanji družbenega standarda delavcev. „Tako smo leta 1969, na primer, zgradili samo 10 stanovanj. Ze lani pa se je zaradi boljšega gospodarskega položaja podjetja nateklo tudi več sredstev za stanovanja. V minulem letu smo zgradili 105 novih stanovanj in tako rešili stanovanjske probleme kar 180 naših delavcev." Lani, ko je bila povsod prispevna stopnja za gradnjo stanovanj še 4 odstotke od bruto OD, so se v Železarni odločili za 8 odstotkov. Letos so sc za takšno stopnjo odločila vsa podjetja v jeseniški občini. V Železarni, kjer je zaposlenih blizu 6000 delavcev, pa so stanovanjski problemi kajpak nakopičeni še toliko bolj, kot v drugih delovnih organizacijah, zato tudi s tako visokim prispevkom ne bo moč kmalu pokriti primanjkljaja stanovanj. „Novih prošenj se je nabralo 250", je nadaljeval Pavel Lotrič. „Tako imamo sedaj uradno rej>istri-ranih 650 nerešenih stanovanjskih vprašanj naših delavcev. Če pa upoštevamo, da se bo v naslednjih letih železarna povečala, da bodo prišli novi delavci, da bo treba nekatera stanovanja zaradi starosti zapustiti, bi morali do leta 1975 zgraditi vsaj 1040 stanovanj. Denarja bomo, skupaj s posojili in prispevki zaposlenih, zbrali komajda za slabo polovico potrebnih stanovanj." Precejšen problem podjetja je v tem, da prenekatero od preko 2000 stanovanj, ki so jih zgradili od osvoboditve sem, zasedajo delavci, ki so že odšli iz Železarne. Zaradi neustreznega zakona o stanovanjskih razmerjih jih podjetje praktično ne more izseliti in dati stanovanja delavcem, ki delajo v železarni. „Stanovanja so naša velika skrb in potreba", je zaključil tovariš Lotrič. „Če hočemo obdržati delavce, ki nam jih že tako primanjkuje, jim moramo poleg osebnih dohodkov nuditi še kaj več. Ker so OD relativno nizki, je pač stanovanje edino, ki zadržuje delavca. Zaradi tega smo se tudi odločili, da delavcem z nižjimi osebnimi dohodki pomagamo plačevati stanarine. Samo v minulem februarju je železarna potrošila za regresiranje stanarin 110 tisoč dinarjev, letno bomo torej dali kak milijon in pol dinarjev v ta namen." Prva najemna družbena stanovanja osnutku novega statuta izkazali prav posebno pozornost in pomen. —m— — Tudi zdravil proti njihovi pretirani rasti nam primanjkuje . . .! — IVO ANTIČ Novi pokojninski in invalidski sistem Rubriko o novostih, ki jih prinašajo novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, smo pripravili s sodelovanjem Janeza Erjavca, pomočnika direktorja službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Ce bodo bralci želeli, bomo, podobno kot pravno posvetovalnico, odprli v časopisu tudi posvetovalnico za pokojninske in invalidske zadeve, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki. ________________________ V Slovenjem Gradcu že nekaj časa poudarjajo, da gradnja stanovanj močno zaostaja za potrebami. Pred leti, ko je še deloval občinski stanovanjski sklad, so zgradili v Mislinjski dolini po 25 do 30 družbenih najemnih stanovanj na leto, v zadnjih treh letih, to je v razdobju 1970 — 1972, pa so jih zgradili skupaj le 25. V Mislinjski dolini bi morali v prihodnjih petih letih zgraditi najmanj 600 družbenih najemnih stanovanj. Samo na oddelku za gospodarstvo občinske skupščine imajo 74 prošenj za dodelitev družbenih stanovanj. Gre v pretežni večini za kritične stanovanjske razmere dru- Pravica do pokojnine je vezana na zavarovani primer: na starost, invalidnost ali smrt, predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa poznajo tudi pravico do denarnih prejemkov, ki ni vezana na zavarovani primer. Takšni sta pravica do varstvenega dodatka in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo. Do varstvenega dodatka ima pravico starostni, invalidski in družinski upokojenec, če njegova pokojnina ne dosega določenega zneska in če upokojenec in člani njegovega gospodinjstva nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. Vendar nimajo pravice do varstvenega dodatka uživalci predčasne pokojnine in ne upokojenci, ki so bili upokojeni kot zavarovanci, ki so opravljali samostojno poklicno dejavnost, ali so bili zavarovani kot osebe, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost. Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med pokojnino, ki je upokojencu odmerjena od pokojninske osnove glede na njegovo pokojninsko dobo, in zneskom, ki ga skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja določi vsako leto. Ta znesek se imenuje mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov; njegovo višino določi skupnost vsako leto in pri tem upošteva raven najnižjih osebnih dohodkov v preteklem koledarskem letu. Za leto 1973 znaša mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov 833 dinarjev, kar je 85 % od 980. Varstveni dodatek se odmerja od osnove v določenem odstotku. Ta je odvisen od upokojenčeve pokojninske dobe, od spola in od tega, ali gre za starostno ali invalidsko pokojnino, pri družinski pokojnini pa od števila uživalcev družinske pokojnine. Pri starostni pokojnini znaša varstveni dodatek 60% osnove pri upokojencu in 70% pri upokojenki, če imata pokojninske dobe do 15 let. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se varstveni dodatek poveča za 2 % osnove. Tako znaša varstveni dodatek polno osnovo, to je 100% razlike, pri upokojencu s 35 leti in pri upokojenki s 30 leti pokojninske dobe. Če se varstveni dodatek odmerja k invalidski pokojnini, priznani zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, znaša za upokojenca najmanj 70% osnove za odmero varstvenega dodatka, za upokojenko pa najmanj 80 % osnove; k takšni pokojnini se torej odmerja varstveni doda- tek, kot da bi imel upokojenec oziroma upokojenka najmanj 20 let pokojninske dobe, nato pa se povečuje za 2 % osnove za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe. Če je invalidska pokojnina odmerjena zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se odmeri varstveni dodatek vedno v višini 100 % osnove. Tudi za odmero varstvenega dodatka k družinski pokojnini je osnova razlika med zneskom družinske pokojnine in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, odstotek za odmero pa je odvisen od števila upravičencev do družinske pokojnine. Za enega upravičenca družinske pokojnine znaša 70 % razlike, za dva 75 %, za tri 80 % in za štiri ali več 85 % razlike. Če družinski upokojenci, ki so upravičeni do varstvenega dodatka, živijo ločeno, se varstveni dodatek enako kot družinska pokojnina deli po enakih delih na vse upravičence. Če je več uživalcev družinske pokojnine in nekateri izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, drugi pa ne, se varstveni dodatek določi in razdeli, kot da bi vsi izpolnjevali pogoje zanj, nanje odpadajoči del varstvenega dodatka pa se izplačuje samo tistim, ki izpolnjujejo pogoje. Če uživajo družinsko pokojnino člani ožje in člani širše družine, vsi pa izpolnjujejo pogoje za varstveni dodatek, se odmeri varstveni dodatek članom ožje družine po številu uživalcev družinske pokojnine, razlika do 85 % osnove za varstveni dodatek pa pripada članom širše družine kot njihov del varstvenega dodatka. Pravica do varstvenega dodatka je odvisna od gmotnega stanja upokojenca in članov njegovega gospodinjstva. Upokojenec nima pravice do varstvenega dodatka, če njegovi dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva presegajo znesek, ki ga določi skupnost. Upoštevajo se prispevku in davku zavezani dohodki. Ko se presoja gmotno stanje upokojenca in njegove družine, se v skupne dohodke ne vštevajo: pokojnina upokojenca, ki uveljavlja varstveni dodatek, osebni dohodek in pokojnina upokojenčevega zakonca, ki ne presega dve tretjini mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, invalidnina in dodatek za pomoč in postrežbo, otroški dodatek, vajenska nagrada, vojaška invalidnina ter dodatek za pomoč in postrežbo, ortopedski dodatek, priznan po predpisih o pravicah vojaških invalidov, in ne drugi prejemki, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja gospodinjstva ne upoštevajo. Letos je znesek, ki ga smejo preseči dohodki upokojenčevega gospodinjstva, da so še upravičeni do varstvenega dodatka, določen na 5.400 dinarjev letno na upokojenca in 2.700 dinarjev letno na člana gospodinjstva. Če je med dohodki tudi katastrski dohodek od kmetijstva, se ta računa šestkratno. Poznamo pa še dodatek k pokojnini, ki ima drugačen značaj, kot varstveni dodatek, to je dodatek za pomoč in postrežbo. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci in nekateri zaposleni zavarovanci, če jim je za osnovne življenjske potrebe neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega. Po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1972, pravice do tega dodatka niso imeli družinski upokojenci, starostni pa le, če so izpolnjevali tudi pogoje za invalidsko pokojnino. Pravico do tega dodatka imajo tudi slepi zavarovanci, dokler so zaposleni, in z najmanj polovico polnega delovnega časa zaposleni zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana za 70%. Dodatek gre tudi upokojencem, ki so slepi, ne gre pa osebi, kije kot slepa stopila v delpvno razmeije in pridobila pravico do tega dodatka zgolj zaradi slepote, če uveljavi pravico do predčasne pokojnine. Višino dodatka za pomoč in postrežbo določa skupnost, odvisna pa je od tega, ali je upravičencu stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh ali pa le večine osnovnih življenjskih potreb. V letu 1973 znaša dodatek za pomoč in postrežbo 540 dinarjev mesečno, če je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, sicer pa 464 dinarjev. Dodatek v višini 464 dinarjev mesečno gre tudi zaposlenim slepim zavarovancem in slepim upokojencem ter nepokretnim zavarovancem, pri katerih je možnost premikanja zmanjšana za 70% ali več odstotkov, če so zaposleni z najmanj polovico polnega delovnega časa. Za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo niso potrebni premoženjski pogoji. j e. Prihodnjič: INVALIDNINA žin, ki niso v delovnem razmerju. Vprašanje pa je, če bodo uspeli v Mislinjski dolini do leta 1977 zgraditi 600 družbenih najemnih stanovanj. Izračuni namreč kažejo, da bi bilo mogoče z denarjem, zbranim s 6 % prispevkom iz osebnega dohodka za stanovanjsko izgradnjo, zgraditi le okrog 400 novih stanovanj. Seveda pa ni vse samo denar, čeprav je veijetno najpomembnejši. V Mislinjski dolini so v zadnjem razdobju močno kasnile priprave zemljišč, tako za družbeno kot za zasebno stanovanjsko gradnjo. Pričakovati je mo-' goče, da bo že v kratkem sprejet zazidalni načrt za novo sosesko ob Celjski cesti, ki bo imela okrog 3800 prebivalcev. V tej novi soseski naj bi začeli letos graditi prvih 72 družbenih najemnih stanovanj. V Mislinji so že začeli z gradnjo stanovanj-sko-poslovnega bloka, v katerem bo 16 stanovanj, ki jih’ bodo zasedli predvsem borci. V Pamečah pa bo začelo Lesnoindustrijsko podjetje Slovenj Gradec z zidavo 6 stanovanj. Tako bo začeta gradnja 94 družbenih najemnih stanovanj-^renutno pa je na območju občine Slovenj Gradec v gradnji tudi 427 zasebnih stanovanjskih hiš, maja pa bodo začeli oddajati parcele tudi na zgornjem delu Legna, za kar je že sprejeta zazidava in kjer bo mogoče zgraditi 47 novih zasebnih ,sta-novamiskih hiš. (An) DELAVSKA ENOTNOST - ŠT «14 - 14. APRILA 1973 STRAN 10 l Nesporazumi ob sporazumevanju Kdo naj bodo nosilci usklajene akcije samoupravnega sporazumevanja # Neorganiziranega nastopa pred delovnimi organizacijami si ne smemo več dovoliti - tako pravijo na izvršnem odboru republiške izobraževalne skupnosti, ki naj bi v drugem polletju zbrala s samoupravnim sporazumevanjem 27,900.000 din V drugem poletju naj bi delovne organizacije združile s samoupravnim sporazumom za potrebe Izobraževalne skupnosti SR Slovenije 27,900.000 din. Tak način oblikovanja sredstev je v skladu s XXX. dopolnilom republiške ustave. Zanj so se z družbenim dogovorom dogovorili izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica, skupščine vseh občin in republiška izobraževalna skupnost. Tako piše v družbenem dogovoru, ki določa višino dohodkov za splošno in skupno porabo in omejitev njihove porabe v letu 1973. Sredstva naj bi rabila za kritje razširjenih nalog v letu 1973, ki so bile Izobraževalni skupnosti SR Slovenije zakonsko naložene, a zanje ta iz svojih avtonomnih virov nima dovolj sredstev. S tem bi omogočih tudi odpiranje novih oddelkov na srednjih in strokovnih šolah, kar je treba še posebej naglasiti. Število mladine, ki po osnovnem izobraževanju nadaljuje šolanje, stalno narašča. Seveda v primeru, da ne bi zbrali manjkajočega denarja, ne bo treba omejiti le odpiranje novih oddelkov. Do neke mere bodo prizadete vse vzgojnoizobraževalne dejavnosti, kijih financira republiška izobraževalna skupnost. Zaradi tega in zavoljo spoznanja, da bo združevanje sredstev s samoupravnim sporazumom za potrebe vzgoje in izobraževanja v prihodnjem letu že prevladujoče, so na izvršnem odboru Izobraževalne skupnosti SR Slovenije sklenili pripraviti sicer kratko, a celovito informacijo o delovnem programu in finančnem načrtu te interesne skupnosti. Ta informacija bo morala biti dostopna slehernemu delavcu. Poleg tega bodo na republiški izobraževalni skupnosti pripravili tudi nekaj inačic predloga, kako naj bi se v letošnjem prehodnem letu sporazumevali z organizacijami združenega dela za manjkajoča sredstva. In pripravili bodo tudi celovit načrt za organiziranje posebnih izobraževalnih skupnosti na Slovenskem. nosilci akcije morajo BITI VSI PODPISNIKI DRUŽBENEGA dogovora Ob razpravi, ki je pripeljala do teh treh sklepov, pa so na 'zvršnem odboru v razpravi ob sodelovanju predsednika skupščine Izobraževalne skupnosti oR Slovenije dr. Avguština Laha in podpredsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Iva Tavčarja ugotovili, da doslej od republiške skup-ščine in njenega izvršnega sveta ^ Gospodarske zbornice SR Slovenije ni bilo nobene po- ' hude, kako se organizirano lo-hti samoupravnega sporazume-^nja. A kako je, ko se takega jjcla lotevamo neusklajeno, slabo organizirani, brez družbeno dogovorjenih okvirov za tako Sporazumevanje in potem še brez zadostne podpore družbenopolitičnih organizacij, je pokazala akcija samoupravnega sP°razumevanja na področju Nravstvenega varstva. Tudi samoupravno sporazumevanje na P°dročju izobraževanja zavira Vrsta odprtih vprašanj. Na primer, ali se sporazumevati za le-°šnja dopolnilna sredstva z vse-m,1 ali le z nekaterimi organiza-Cljami združenega dela; na °snovi katerega dohodkovnega eementa izračunati prispevek Podpisnic samoupravnega sporazuma; kako bodo interesne skupnosti prihajale pred delov--LolckUve in podobna vpra- Dejstvo je namreč, da bo potrebno še mnogo prepričevanja in razlaganja, da se bo izoblikovala množična zavest delovnih ljudi o potrebi interesnega združevanja njihovih sredstev za skupne naložbe. To pa seveda pomeni mnogo vztrajnega političnega dela za vse družbenopolitične organizacije, od Zveze komunistov, sindikatov do Socialistične zveze. In. dejstvo je tudi, da sedanji posamični nastopi interesnih skupnosti pred delovnimi organizacijami vzbujajo nejevoljo. Enkrat se obračamo nanje za stanovanjski dinar, drugič za zdravstveni, tretjič, tokrat, za izobraževalni. Če naj bi v prihodnjem obdobju delovni ljudje imeli neposreden vpliv na delitev dohodka v celoti, potem bo najkasneje že prihodnje leto potrebno ,,kra-marske“ nastope zamenjati z usklajenim in sočasnim nastopom vseh interesnih skupnosti. NAŠE SLABOSTI IZKORIŠČA PROUPROPAGANDA Skratka, ni treba več utemeljevati, da je potreben v republiki dogovor o celovitem sistemu (konkretnem) samoupravnega sporazumevanja. Tisti, ki so bili doslej „odjemalci“ sredstev delovnih organizacij po poti davščin, se zdaj ne morejo odtegniti nalogi, da pomagajo poiskati neke trdnejše družbene okvire za samoupravno sporazumevanje. Kdorkoli bi se hotel temu delu odtegniti, je treba s prstom pokazati nanj. Poti na-zaj v_ proračunske odnose ni več. Če pa poti naprej ne bomo zelo hitro poiskali, lahko nastane v različnih družbenih dejavnostih nepopravljiva škoda, ki jo bodo seveda najbolj občutili delovni ljudje sami. In zavedati se je treba, da so že doslej slabo družbeno organiziranost za samoupravno sporazumevanje izkoristili tisti, ki jim to pride prav kot protipropaganda za samoupravljanje. Morda je novi zakon o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki ga pripravljamo, tisti, v katerem lahko zapišemo tudi pravila samoupravnega sporazumevanja za interesno združevanje sredstev? In morda bodo lahko zbori delegatov samoupravnih sporazumov, ki jih snujemo, postali tista prepotrebna vez med interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela, ki bo samoupravnemu interesnemu sporazumevanju tudi utirala nova pota? s-g- Učitelji v tovarnah Pododbor za šolstvo pri občinskem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Kranj je sklenil organizirati obiske prosvetnih delavcev v gospodarskih organizacijah, največ v tovarnah. Namen teh srečanj je krepitev medsebojnih vezi med šolami in podjetji in spoznavanje s problemi obeh dejavnosti, prosvetni delavci pa naj bi si ob teh obiskih povečali tudi svoje možnosti za poklieno svetovanje mladini. To soboto bodo člani kolektiva osnovne šole France Prešeren obiskali Industrijo bombažnih izdelkov, šol Simon Jenko in Šenčur Iskro, šole iz Preddvora in posebne osnovne šole Kranj Planiko, šole Lucijana Seljaka pa Savo. Prihodnjo soboto bodo prosvetni delavci iz Predoselj obiskali Tekstil-indus, cerkljanski pa so se dogovorili za obisk Letališča Brnik. Predvideno je, da se bo ogleda delovnih organizacij in pogovora s predstavniki sindikalnih in drugih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov in strokovnih' služb udeležilo 220 prosvetnih delavcev. V Kranju razmišljajo o tem, da bi taka srečanja pripravili tudi med kolektivi drugih dejavnosti. M. S. OBČINSKA SKUPŠČINA SLOVENJ GRADEC 0 SANACIJI UMETNOSTNEGA PAVILJONA_ Sanacija nikakor ne pomeni zmanjševanja dejavnosti V središču Mislinjske dohne so pred 18 leti ustanovili Umetnostni paviljon. V zadnjem razdobju, posebej po dograditvi novih prostorov, se ubada delovna skupnost te kulturne institucije s številnimi problemi. Leta 1969 je najel Umetnostni paviljon 900.000 din posojila za dograditev novih prostorov, vendar pa je ob koncu leta 1972 dolgoval slovenjgraški podružnici Ljubljanske banke skoraj 150.000 din na račun anuitet in obresti za to posojilo. Za plačilo tega dolga Ljubljanski banki je že izdana izvršba. To Pod_ pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka in škofjeloškega muzeja so odprli na gradu v Škofji Loki zanimivo razstavo kiparja-samorastnika, Petra Jovanoviča. Samorastnik Jovanovič je kmečki delavec, doma iz Žetine pod Blegošem. Že dobrih deset let ustvarja plastike v lesu. Sodeloval je na mnogih razstavah, med drugim se je leta 1968 udeležil tudi Forme vive v Kostanjevici. To pot razstavlja Jovanovič v lesenih plastikah zaokroženo motiviko treh Tavčarjevih del: Visoške kronike, V Zali in Med gorami. „Vsako leto omogočimo enemu izmed naših samorastnikov, da pride s svojimi deli v galerijo in se tako predstavi široki kulturni javnosti. S temi svojimi akcijami želimo povedati, da tudi delavci ob svoji vsakdanji zaposlitvi najdejo čas za kulturno ustvarjanje, kije pogosto občudovanja vredno .. .“, nam je povedal Jože Stanonik, predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. A. Ul. pa je pravzaprav le eden od problemov te slovenjgraške kulturne institucije, saj bi bilo treba naposled vendarle tudi dograditi nove prostore Umetnostnega paviljona, ki so brez sanitarij in urejenega ogrevanja in ki zanje tudi še nimajo uporabnega dovoljenja. O položaju slovenjgraškega Umetnostnega paviljona so v zadhjih dneh razpravljali na sestanku aktiva članov ZK pri kulturni skupnosti, na skupščini temeljne kulturne skupnosti, pa tudi na zadnji seji Občinske skupščine Slovenj Gradec. Enotno stališče je, da je treba sanirati stanje Umetnostnega paviljona. Tako naj bi za določen čas oddali v najem spodnje prostore nove galerije, da bi tako zagotovili potreben denar za odplačilo anuitet ter za ureditev zgornjih prostorov, s čimer bi naposled središče Mi- slinjske doline dobilo prepotrebne urejene prostore za organizacijo kulturnih prireditev. Odborniki slovenjgraške občinske skupščine so ob tem poudarili, da sanacija ne pomeni nikakršnega omejevanja kulturne dejavnosti v središču Mislinjske doline, pač pa bodo omogočili z ureditvijo zgornjih prostorov še več drugih prireditev in tako zagotovili tudi večjo izkoriščenost prostorov, kar je tudi dokaj pomembno. Na zadnji seji slovenjgraške občinske skupščine so tudi spo-ročili, da bi rab ih za dokončno izgradnjo novih prostorov Umetnostnega paviljona, in sicer samo zgornjih prostorov, okrog 2 milijona dinarjev in da zaradi vsesplošnega varčevanja ni pričakovati pomoči od drugod. Zato morajo v Slovenjem Gradcu storiti vse, da sami odpravijo težave Umetnostnega kot poudarjajo v Slovenjem Gradcu, veliko storil za afirmacijo naše kulture ter tudi samega Slovenjega Gradca. (An) Nastopi gledališčnikov Občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij Velenje se je tudi letos odločila za organizacijo srečanja gledaliških skupin iz Šaleške doline. Že šesto srečanje gledaliških amaterjev iz Šaleške doline je začelo Amatersko gledališče iz Velenja, ki je zadnjo soboto uprizorilo komedijo Slavomira Mrožka „Policija“. V prihodnjih dneh se bodo predstavili še člani Amaterskega odra Pesje ter prosvetnih društev Zavodnje, Šentilj in Skale. Nastope si bo ogledala posebna žirija, ki bo tudi izbrala dve skupini, ki bosta nastopili na področnem srečanju gledaliških skupin celjskega območja v Vojniku od 23. do 28. aprila. (vš) paviljona, ki je v preteklih letih, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■{■■■■■■■■■■■■■■■MU PO DELU V TOVARNI -VAJE IN ZOPET VAJE V Kranju in v Prevaljah koncertf delavskih pevskih zborov Vse več je v delovnih organizacijah raznih amaterskih kul-turno-umetniških skupin, ki razveseljujejo svoje sodelavce, gostujejo tudi zunaj tovarne, konec koncev pa je tudi njim samim takšno udejstvovanje v razvedrilo. V kranjski Iskri že dolgo časa deluje pevski zbor. V soboto se bo v Delavskem domu v Kranju predstavil s samostojnim koncertom moški pevski zbor, ki ga vodi Janez Močnik. Zbor, ki deluje pri sindikalni organizaciji tovarne Iskra — Elektrome-hanika Kranj, ni neznan, saj je pel že ničkolikokrat. To pot si je za koncert izbral 20 pesmi, ki jih bo izvajal v štirih delih. V prvem bo predstavil pesmi starih mojstrov, v drugem pesmi na besedilo Franceta Prešerna, tretjo pesem so posvetili jubileju kmečkih uporov (med njimi bodo prvič izvajali Močnikovo kantato „Tlaka“ za zbor, soliste in pihalni ansambel), sledile pa bodo še štiri neprirejene ljudske -pesmi iz Podkorena in štiri prirejene gorenjske narodne pesmi. Tudi v Tovarni rezilnega orodja na Prevaljah so se že pred skoraj desetimi leti zbrali prvi ljubitelji koroških narodnih pesmi in dve leti kasneje usta-> novili oktet, ki ga vodi Branko Ramšak. Okteta ne poznajo samo v tovarni, temveč tudi zunaj njenih zidov, saj sodeluje skoraj na vseh kulturnih prireditvah, ki jih imajo v Mežiški dolini. Pod strokovnim vodstvom Monike Plestenjak, so si delavci pridobili tudi ustrezno strokovno raven. Če k temu prištejemo še veselje do pesmi in pridnost, smo povedali skoraj vse. Minulo soboto so sodelovali na srečanju oktetov iz delovnih kolektivov Slovenije, ki je bilo v kinodvorani na Prevaljah. Svoje priljubljene narodne koroške pesmi so zapeli dobro in poželi veliko priznanja. Na tej prireditvi so nastopili še člani okteta KLI Logatec, oktet Marlesa iz Maribora, Javorja iz Pivke, Tovarne meril iz Slovenjega Gradca in Jelovice iz Škofje Loke. TOKOVI GOSPODARJENJA Komentatorjev stolpec Zaščita? Da! Toda razumna Usodno za nerazviti svet je, da izkazuje navadno visok presežek uvoza nad izvozom. Tudi za Jugoslavijo je značilno, da ima že več let neuravnovešeno plačilno bilanco v blagovni izmenjavi z inozemstvom. Presežek uvoza nad izvozom je kljub uvoznim omejitvam v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji še vedno visok. V lanskem obdobju januar-avgust je primanjkljaj blagovne izmenjave znašal nad 9,6 milijarde din, za kolikor je bil dejansko uvoz večji od izvoza. Ta primerjava pa očitno ne pove vsega. Če namreč posežemo še za dve leti nazaj, ugotovimo, da je naš zunanjetrgovinski primanjkljaj močno nihal, pač odvisno od tega, v kolikšni meri je državna administracija privijala in odvijala uvozne ventile. Seveda je bila v minulih letih naša plačilna bilanca v izmenjavi z inozemstvom ugodnejša, če je zaradi poslabšane prodaje na domačem trgu ali zaradi ugodnejših izvoznih instrumentov narastel izvoz. Skratka, ugotovimo lahko, da je zlasti sedaj, ko so v teku prizadevanja za stabilizacijo gospodarskih gibanj, pritisk na zmanjšanje uvoza še izrazitejši kot poprej. Sam po sebi ta pojav ne bi zbujal skrbi, če ga ne bi spremljala vrsta nespodbudnih momentov, od katerih velja navesti najbolj negativne. Priča smo ponovno stopnjevanim zahtevam, da je treba aktivirati in za vsako ceno zaščititi domačo surovinsko osnovo, ki naj bi ob intenzivnejšem izkoriščanju doma razpoložljivih surovin in njihovi predelavi nadomestila uvoz. Ko ugotavljamo, da je domača surovinska baza zanemarjena in kajpak tudi zapostavljena, smo namreč dognali le pol resnice. Vprašati se moramo tudi, zakaj je stanje takšno, kot je. Uvoz surovin in reprodukcijskih materialov je ob vse večjem vključevanju naše predelovalne industrije v izvoz tako skokovito naraščal predvsem zato, ker domača proizvodnja surovin in reprodukcijskih materialov po večini ni dovolj poceni, niti ne zadosti kvalitetna, da bi se naša finalna industrija na tej osnovi lahko konkurenčno uveljavljala na inozemskih trgih. Dovolj dokazov je za to, kako nesmotrna in za naše gospodarstvo pogubna je količinsko in časovno neomejena zaščita domačih proizvajalcev surovin in repromate-rialov. Kdor je deležen neomejene zaščite v obliki visokih carin ali drugih uvoznih omejitev, se pač ne bo trudil zviševati produktivnosti, niti ne bo izboljševal kvalitete -domači kupci bodo primorani nabavljati surovine pri njem, ker je uvoz le-teh bodisi omejen bodisi povsem prepovedan. Zaščita je kot vemo, šla celo tako daleč, da morajo tisti, ki potrebujejo stroje iz uvoza, čakati tudi po več mesecev na soglasja oziroma uvozna dovoljenja, če še je domači proizvajalec pri pristojnih zveznih organih zavaroval z izjavo, da te stroje proizvaja sam. Ničkolikokrat se je že izkazalo, da v državi proizvodnje takšnih strojev ali materialov ni - postopek za zaščito domačega proizvajalca pa je bil kljub temu uveljavljen. Lahko bi to misel sklenili tako, da je treba domačo proizvodnjo surovin in strojev sicer resda razvijati, ker s tem razbremenjujemo uvoz. Drži tudi, da je vsaj v začetku tista proizvodnja, ki je v interesu narodnega gospodarstva, potrebna ustrezne zaščite. Toda ta zaščita nikakor ne more biti neskončna niti ne sme biti vzrok za drastične uvozne omejitve, zlasti še, če lahko finalna industrija taiste proizvode kupuje ceneje in v ustreznejši kvaliteti na svetovnem trgu, nihče pa ji ne nadomesti višjih stroškov za blago, ki ga mora hočeš nočeš kupovati doma. Finalisti ne morejo biti sentimentalni do domačih dobaviteljev surovin ali strojev, ki se s cenami in kvaliteto proizvodnje ne prilagajajo merilom, veljavnim v mednarodni blagovni izmenjavi NANDE ŽUŽEK Notranje možnosti le za pol izgubljenega dohodka Nepredvidene podražitve stroškov so veljale kranjsko Savo 28 milijonov @ Carinske dajatve za opremo in material, ki ga doma ni mogoče dobiti, je treba znižati Kolektiv industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Save Kranj posveča te dni največjo pozornost razpravam o posebnem akcijskem programu za znižanje materialnih stroškov. Z njim naj bi v Savi ublažili posledice izredne podražitve surovin in nekaterih drugih stroškov zaradi devalvacije in podobnih vzrokov. Ta podražitev jim je odvzela celo 28 milijonov dinarjev ali skoraj polovico za letos predvidenega ostanka dohodka, ki naj bi dosegel 60 milijonov dinarjev. Zvišani ostanek dohodka je ogrozil tudi njihove razvojne načrte. Čeprav akcijski program še ni potrjen, ga v Savi že v mnogo-čem izvajajo. Nad 10 strokovnih skupin za proučevanje vrednosti učinkovito tehta možnosti za zamenjavo dražjih surovin s cenejšimi, zlasti uvo- ženih z domačimi. Na tem področju si je podjetje že zagotovilo večji prihranek, ko si je namesto zahodnih dobaviteljev sintetičnega kavčuka, ki so zaradi revalvacije svoje valute postali dražji, poiskalo možnost za nakup na vzhodu. TUDI OB PROSTIH SOBOTAH V okviru prizadevanj za boljše izkoriščanje delovnega časa in strojev bodo delavci Save sklepali o predlogu, da bi za proizvodnjo tržno najbolj zanimivih izdelkov vpeljali dodatne izmene v prostih sobotah. Delo bi bilo seveda plačano, z njim bi si le zagotovili več takih izdelkov, ki jih lahko hitro in po ugodni ceni prodajo. Na pobudo mladinske organizacije pa se bodo vključili tudi v dodatna prizadevanja za zmanjšanje koli- IZMENJAVA IZKUŠENJ Kako ukiniti nelikvidne TOZD? Samoupravni sporazum v ljubljanski „Emom" določa, da bo vsaka od 25 TOZD odgovarjala za svoje obveznosti z vsemi denarnimi sredstvi, ki so vložena v interni ali drugi banki. Če katera TOZD s svojimi sredstvi ne more poravnati vseh obveznosti, odgovarjajo za dolg solidarno vse druge TOZD v sestavi podjetja. Za TOZD, ki posluje z izgubo, je predvidena sanacija, v kateri solidarno sodelujejo vse aktivne TOZD v razmerju z višino ostanka svojega dohodka, ki je namenjen za sklade. Sanacijski postopek predvideva sanacijske kredite, odpis internih zahtevkov in dotacijo. Kredit mora TOZD vrniti z izločanjem 50 odstotkov ostanka svojega dohodka za sklade. Za izpolnjevanje sanacijskega programa skrbi poseben odbor predstavnikov TOZD-upnikov, ki z organi sanirane TOZD odloča o poslovni politiki in organizaciji dela. V odboru so tudi trije člani družbenopolitičnih organizacij podjetja, ki jih imenuje zbor delegatov vseh TOZD. ,,Sanatorji" lahko zahtevajo tudi ustanovitev skupne uprave, v katero bi delegirali svoje člane in ponovno sistematizacijo delovnih mest ter spremembo vodstev TOZD. Pri sanaciji lahko sodelujejo tudi zainteresirane družbenopolitične skupnosti. In še nekaj: nerentabilno TOZD je mogoče ukiniti, če se aktivne temeljne organizacije ne sporazumejo o sanaciji ali če ta ni možna. Stroške takšne ukinitve pa prevzamejo aktivne TOZD v sorazmerju z ostankom svojega dohodka, ki so ga prejšnji dve leti vložile v sklade. V OBJEKTIVU Novo v Cerknici Omet iz granola se nanaša na steno s posebnim strojem, ki, kot pravijo, stane približno 60.000 dinarjev Pretekli teden so predstavniki splošnega gradbenega podjetja Gra^ dišče iz Cerknice praktično pokazali uporabo in prednosti suhe malte za notranje omete. Število gradbincev, projektantov in zastopnikov različnih gradbenih šol, ki so tej demonstraciji prisostvovali, je dokaz, da je za suho malto „granol“, ki jo bodo že v naslednjem letu začeli proizvajati pri SGP Gradišče, že sedaj veliko zanimanja. Za proizvodnjo granola so se pri Gradišču odločili predvsem iz dveh razlogov. V prvi vrsti je nanašanje granola s strojem znatno hitreje, kot pa ročno ometavanje na klasičen način. Čeprav je material sam veliko dražji, je pa pridobitev na času tolikšna, da računajo, da bo novi omet do 20 % cenejši od starega. Čas izgradnje objektov se bo skrajšal, za gradbena podjetja, ki jim vsebolj manjka zidarjev za izdelavo klasičnih ometov, pa bo uporaba strojev in novih materialov kmalu postala nujnost. Granol je v zahodnih državah že preskusen material in ga prav zaradi hitrega nanašanja vsesplošno uporabljajo. SGP Gradišče je odkupilo licenco in si na ta način zagotovilo ekskluzivno pravico proizvodnje in prodajo granola v Jugoslaviji. Obrat za proizvodnjo granola urejajo v Logatcu, in to predvsem zaradi ugod- nih prometnih zvez. Z redno proizvodnjo nameravajo začeti že v prvi polovici maja in to s 40 tonami dnevno. Ta količina pa zadostuje za dva do tri tisoč kvadratnih metrov' ometa. Proizvodnjo granola bodo kasneje, če bo tržišče zanj pokazalo zanimanje, lahko tudi povečali. Pri Gradišču že sedaj razmišljajo, da bi se njihovo podjetje vsaj delno specializiralo na polaganje ometa. Organizirali naj bi štiričlanske ekipe, takšne so namreč najbolj funkcionalne, kupili stroje in na ta način nudili tovrstna dela tudi za druga gradbena podjetja. To pa bi jim s primerno izurjenimi ekipami in pa seveda z zadostnim številom strojev prav gotovo tudi uspelo. Dobro izurjena ekipa lahko v osmih urah napravi 200 in več kvadratnih metrov ometa. Investicija v stroj in šolanje ekipe se lahko prav hitro obrestuje. čine drugovrstnih in neuporabnih izdelkov. Kot najmanjši cilj naj bi si zastavili izboljšanje kakovosti za pol odstotka in že to bi jim zagotovilo prihranek 3 milijone dinarjev. SLABIM PLAČNIKOM „OD ZVONILO" V Savi si veliko obetajo tudi od štednje pri splošnih stroških. Ti naj bi ostali na lanskoletni ravni, čeprav je predvidena proizvodnja s skoraj 30 tisoč tonami izdelkov za 8,4 odstotka večja, kot preteklo leto. Posebna pozornost velja tudi prizadevanjem za povečevanje izvoza, ker domača prodaja ne narašča, zmanjšujejo pa se tudi zaloge v trgovini na račun zalog pri proizvajalcih. Spričo velikih težav s terjatvami, ki presegajo 100 milijonov dinarjev, so začeli s pomočjo Službe družbenega knjigovodstva preverjati plačilno sposobnost kupcev in slabim plačnikom omejevati dobave. Ker k hitrejšemu obračanju vloženega denarja lahko precej pripomore lastna prodajna mreža, jo bodo še okrepih. Med prvimi Inles j ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT bosta večji skladišči v Beogradu in Sarajevu. V Savi so svoje notranje rezerve močno izkoristili že v prejšnjih letih, zato ocenjujejo, da jim tokrat lahko nadomestijo največ pol omenjene izgube pri predvidenem dohodku, to je okoli 14 milijonov dinarjev. Zato se zavzemajo tudi za nekatere zunanje ukrepe, predvsem menijo, da bi bilo spričo podražitev zaradi devalvacije dinarja upravičeno pričakovati zmanjšanje carinskih stopenj za opremo in surovine, ki jih ni mogoče kupiti doma. M. S. n o o o Čudna tekma IceninOD o o V prvih dveh mesecih letošnjega leta so bili poprečni nominalni osebni dohodki v državi večji za 15,5 % v pri-, merjavi z istim obdobjem lani. V tem času pa so se življenjski stroški povečali za 19,9 %, torej so bili realni OD manjši za okoli 4 %. V. nasprotju z zmanjšanjem realnih OD pa se je produktivnost v industriji povečala za okrog 4%. Ta razlika je lani znašala 2 %, v začetku letoš^ njega leta pa celo 8 %. V. tem času so se t. i. ostali osebni dohodki v delovnih organizacijah povečali za 55,4%,. kar je znatno več, kot porast količine izplačanih OD, ki je znašal 20,1 %. Nekateri računi kažejo, da znašajo obremenitve OD ponekod od 8 do 10%, pri čemer je potrebno še upoštevati, da znaša povečanje življenjskih stroškov na začetku letošnjega leta okoli 20 %. o o Več na up? Hranilne vloge so že štirikrat in celo nekaj več večje od potrošniških kreditov. V februarju je bilo na hranilnih knjižicah 25.904 mil. dinarjev, medtem ko so krediti znašali le 6.194 mil. din. Ta razlika med hranOnimi vlo; gami in potrošniškimi posor jili se še naprej povečuje, tako da o medsebojni odvisnosti ni niti govora. Povečar nje hranilnih vlog je normalen pojav v razmerah, ko naraščajo tudi dohodki prebij valstva, medtem ko zastoj potrošniških kreditov pojasnjujejo predvsem z nelikvidnostjo ter pomanjkanjem sredstev. Obstajajo mnenjai da bi morale banke izločati večja sredstva za te namene; Toda z druge strani sedanje razmere na tržišču terjajp tudi previdnost, da ne bi ekspanzija potrošniških kre-j ditov ogrožala stabilizacije) Po pol ure se omet iz granola že lahko obdela s posebnim strojem „na fin° Pod pritiskom in ovlažen z vodo se granol hitro in enakomerno nanaša na Zanimanje prisotnih je bilo za kvaliteto izgotovljenega ometa,. razuiuljiv°’ steno zelo veliko Čimprej nov sistem cen, ki bo skladen z ustavnimi spremembami Sekretar sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič je nivJ obiskom v šaleški dolini obiskal Rudnik lignita Velenje in tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Skupaj s podpredsednikom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jožetom Globočnikom se je sestal tudi z družbenopolitičnim aktivom občine Velenje Na Rudniku lignita Velenje se je Maijan Rožič sestal s predstavniki vodstev, samoupravnih Organov in družbenopolitičnih organizacij Rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in šolskega centra Velenje. Obravnavali so najaktualnejša r-ra-šanja energetike in pren. >-govništva. Predstavniki Rudnika lignita Velenje so sekretarja sveta Zveze sindikatov Jugoslavije zlasti podrobno seznanili s položajem premogovnika po skle- pu Zveznega izvršnega sveta o maksimiranju cen premoga za dobave termoelektrarnam. Pri tem so zlasti še opozorili, da sta Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sklenila dolgoročno pogodbo za dobave lignita, vendar je Zvezni izvršni svet z zadnjim sklepom razveljavil del določb te dolgoročne pogodbe. Predstavniki Termoelektrarne Šoštanj pa so Marjana Rožiča seznanili s problemi nji- hove organizacije združenega dela. Povedali so, da že tretje leto poslujejo z izgubo, vendar za leto 1972 ne izkazujejo knjigovodske izgube, ker so zmanjšali amortizacijo. Povedali so, da tudi zadnje 12 % povišanje cen električne energije ne rešuje položaja naših elektrarn, saj ni rešeno niti vprašanje enostavne reprodukcije, da o razširjeni reprodukciji sploh ne razmišljajo. Maijan Rožič je v pogovoru s Slabo leto za bazično industrijo Z doseženim celotnim dohodkom v višini dobre milijarde dinarjev so sicer trboveljski kolektivi povečali vrednostno realizacijo v primerjavi z letom 1971 za 13%, vendar gre povečanje celotnega dohodka v glavnem na račun višjih cen in samo deloma na rovaš večje proizvodnje Akumulacija trboveljskega gospodarstva se je v lanskem letu resda povečala, vendar velja to v prvi vrsti za manjša Podjetja. Večja podjetja, kot so zasavski premogovniki, strojna tovarna, cementarna in drugi Večji kolektivi pa so dosegli fnanj ostanka dohodka, kot so predvidevali. Še celo v cementarni, kjer so dosegli večjo količinsko proizvodnjo, izdelali so namreč 246.000 ton cementa, kar je za 4,5 % več, kot leto Prej, niso ustvarili toliko dohodka za sklade, kot bi ga mo-vali. Na to pa je v prvi vrsti vplivalo povečanje materialnih in drugih izdatkov, podražitev su-r°vin, prevozov in reprodukcij-skega materiala. Zdaj so v tem Podjetju spet v velikih skrbeh. Zaradi povečanja cen premoga *n električni energiji se jim oodo po grobih izračunih povečali stroški za najmanj 8 milijonov din, to pa pomeni nadalj-nje zmanjšanje akumulacije. Lani so v trboveljski občini dosegli 19.569 din narodnega dohodka na prebivalca, kar je LiUBtJANAJELOVSKA 317, TtUEFON: 53 Ml za 22 % več, kot leto prej. Zanimivi pa so tudi podatki o gibanju osebnih dohodkov zaposlenih. Povprečen osebni dohodek na zaposlenega je bil lani 1982 din, od tega v gospodarstvu 1940 din, v negospodarstvu pa 2306 din. Osebni prejemki so se sicer lani povečali za 14 %, vendar so realni osebni dohodki pravzaprav manjši, ker so bili življenjski in drugi stroški zaradi podražitev znatno večji. Ena od nadaljnjih značilnosti trboveljskega gospodarstva v letu 1972 je tudi porast materialnih stroškov v večini podjetij, predvsem pa v delovnih organizacijah bazične industrije. Visok porast materialnih in ostalih izdatkov je in bo tudi letos povzročal hude preglavice samoupravnim organom, predvsem vsem tistim kolektivom, ki imajo že dlje časa zamrznjene cene svojih izdelkov. -M- predstavniki Rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in Šolskega centra Velenje še posebej poudaril, da so hkrati s prizadevanji v organizacijah združenega dela za uveljavitev ustavnih dopolnil in ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela potrebne spremembe tudi na ključnih pozicijah ekonomskega sistema, da bi lahko zagotovili delovanje novih odnosov v združenem delu. Spremembe so potrebne še posebej na področju cen in razšiijene reprodukcije. Ugotavljati je namreč mogoče, da sedanji sistem cen onemogoča realizacijo take koncepcije razvoja našega gospodarstva, kot smo jo predvideli s srednjeročnim razvojnim načrtom. Po besedah Marjana Rožiča bi morali začeti čimprej začeti pripravljati predlog za nov kompleksen sistem cen, ki bo skladen z ustavnimi spremembami. Sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Marjan Rožič, je tudi menil, da je treba čimprej kritično oceniti odlok Zveznega izvršnega sveta o cenah premoga in poiskati potrebne korekcije. To je potrebno tudi zavoljo tega, ker ugotavljamo, da na področju energetike, podobno kot tudi na nekaterih drugih področjih, zaostajamo, ker niso rešena osnovna vprašanja razšiijene reprodukcije. M. L. —-'"Tl nurST POHIŠTVO V SLOVENJ GRADCU RAZPRAVA 0 SREDNJEROČNEM RAZVOJNEM NAČRTU OBČINE Vse preveč mlačnosti Do predvidenega roka so le tri organizacije združenega dela - Tovarna usnja. Tovarna kovanih izdelkov Gorenje-Fecro in Industrija delovnih za- xx:.M;u — n-----. predložile občinski skupščini osnovne kazalce razvoja do leta 1977 ščitnih sredstev Prevent DOM IN OPREMO Predstavniki organizacij združenega dela iz Mislinjske doline so se te dni posvetovali na občinski skupščini Slovenj Gradec o pripravi 5-letnega programa razvoja te koroške občine. V Slovenjem Gradcu so se odločili, da bodo izdelali program razvoja za razdobje 1973—1977, pri čemer bodo °Bl-AZINJENO POHIŠTVO IdlMUAllA, CELOVŠKA 317, TELEFON: 53 Gfi Združevanje kranjskih gostincev V Kranju je bila pred kratkim skupna seja delavskih svetov go-* ulsko trgovskega podjetja Cen-. ab gostinskega podjetja Jelen ln trg°vskega podjetja Vino. Dogovorili so se o združitvi svojih organizacij, na katero se pripravijo že od lanskega leta. Vsi trije olektivi bodo o predlogu odlo-CaU na referendumih v maju. Pobuda za združitev teh treh organizacij, ki imajo zelo sorod-oo dejavnost, je stara že več let, omeljuje pa jo zlasti potreba ekonomski okrepitvi in Pešnejšem nadaljnjem razvoju olcv11*6 dejavnosti v kranjski oini. Vsa tri podjetja sedaj za-POslujejo 324 delavcev, vrednost h no vega prometa pa je lani do-—a 75 milijonov dinarjev. M. S. Tovarna celuloze k Aeru? Osnova za odločitev članov delavskih svetov tako Tovarne celuloze Medvode kot kemične in grafične industrije Aero Celje, so bile temeljite analize o prednostih pripojitve in podatki strokovnih služb o razvojnih možnostih bodočega skupnega podjetja. Čeprav sta ustrezna sklepa o pripojitvi Tovarne celuloze Medvode k Aeru oba delavska sveta že sprejela, bodo dokončno o pripojitvi odločali delavci Tovarne celuloze Medvode na referendumu, ki bo 17. aprila. Tristočlanskemu kolektivni Tovarne celuloze bo pripojitev prinesla podvojeno realizacijo, večji dohodek in hkrati še velike razvojne možnosti. V tovarni načrtujejo povečanje proizvodnje celuloze, postavih pa bodo tudi papirni stroj z zmoglji- vostjo 10.000 ton papirja letno. Izdelovali bodo posebne vrste papir, ki gaje Aero doslej moral uvažati. To je le del načrtov bodočega podjetja. S skupnimi močmi se bodo strokovnjaki najprej lotili predelave odpadne lužine v Tovarni celuloze Medvode, ki je je doslej kar 70 % odteklo v Soro. Tako ni šla le v izgubo, temveč je tudi zastrup-Ijala reko. Kljub temu, da bo kolektiv Tovarne celuloze Medvode v glavnem pravzaprav delal za Aero, pa bodo še naprej oskrbovali slovenske papirnice z zadostnimi količinami visoko kakovostne beljene celuloze iglavcev. Tudi sodelovanju pri usklajevanju razvojnega programa slovenske papirne industrije se ne bodo odrekli. F. R. upoštevali smernice programa razvoja Socialistične republike Slovenije do leta 1985. Predvideno je, naj bi predlog srednjeročnega razvojnega načrta izdelal mariborski Ekonomski center do konca maja letos. Sicer pa naj bi razvojni načrt kot dogovor delovnih ljudi, organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti sprejeli najpozneje v oktobru. Na posvetovanju pa so predstavniki Občinske skupščine Slovenj Gradec znova opozorili, da namenjajo v delovnih skupnostih premalo pozornosti programiranju, saj povsod še nimajo izdelanih niti letnih razvojnih načrtov. Le iz 3 delovnih organizacij - iz Tovarne usnja, Tovarne kovanih izdelkov Gorenje — Fecro in Industrije delovnih zaščitnih sredstev Prevent — so do predvidenega roka, to je do 5. aprila, dobili na občinsko skupščino osnovne kazalce razvoja od leta 1977. Izdelavi razvojnih načrtov bodo morali v občini Slovenj Gradec nemeniti v prihodnje večjo pozornost, saj se gospodarstvo že nekaj časa ne razvija tako, kot drugod po Sloveniji. (An) AKTUALNO Proizvodnja toka v resnih škripcih Ekonomski položaj elektrogospodarstva je zelo neugoden, še zlasti zato, ker delovne organizacije nimajo lastnih sredstev za razvoj in izgradnjo virov energije. Pred štirimi leti so npr. podjetja v izgradnji osnovnih zmogljivosti sodelovala z okrog 13 % sredstev, sedaj pa se je ta odstotek zmanjšal na 5 %. Tudi izgradnja novih objektov je v veliki zamudi. Razen tega še nismo izoblikovali dolgoletne energetske poli tike v vsej državi in ne zaključili družbenega dogovora o politiki cen goriva in električne energije. Povrh vsega smo začeli zapirati po državi še vrsto premogovnikov. To so samo nekateri od razlogov, da v jugoslovanskem elektrogospodarstvu vlada mobilno stanje, in da poskušajo strokovanjaki opozoriti na resnost položaja. Znano je tudi, da še vedno nismo določili in uskladili izgradnje novih virov energije z razvojem porabe, ki zelo hitro narašča. Jasno je na primer, da lahko samo industrija aluminija v treh letih poveča porabo električnega toka skoraj trikratno. Če bodo vse zmogljivosti za proizvodnjo in predelavo aluminija začele obratovati po načrtu, se bo samo v tej panogi poraba električnega toka povečala s sedanjih 600 mil. kilovatov na 5 milijard KWh. Že iz teh podatkov je razvidno, da bi se pri proizvodnji električne energije ne smeli zanašati le na dež, ampak v večji meri izkoriščati tudi druge razpoložljive vire, predvsem premog. Vendar pa rudnike premoga zapiramo. Zakaj? Zato, ker so vsi premogovniki v državi v zelo neugodnem položaju, še zlasti tisti, ki imajo tako imenovani podzemeski kop. V preteklem obdobju so zaprli 20 takšnih premogovnikov, predvideno pa je, da jih bodo v najkrajšem času se 20 od skupno 43 jugoslovanskih premogovnikov, tako da bo skoraj 60.000 rudarjev ostalo brez dela. Prepuščeni sami sebi, premogovniki pripravljajo novo proizvodnjo, njihovo preusmerjenje pa kaže tudi grenko stran te do pred kratkim „iskanc dejavnosti." Kot poročajo dopisniki jugoslovanskih listov bo celo tako znani bazen kot je Kreka-Ba-noviči proizvajal siporeks, peči, radiatorje, okrasne kamne in čevlje. Ibarski rudniki se pripravljajo na izdelavo blokov iz žlindre za gradbeništvo, poskušajo pa uresničiti tudi sodelovanje s kragujevaško „Za-stavo". Aleksinski premogovniki bodo, po vsem sodeč, začeli sodelovati s smederevsko železarno. V zvezni gospodarski zbornici ne zanikajo, daje tudi neizprosen zakon razvoja energetike privedel premogovnike do takšnega položaja. Pri tem pa poudarjajo, da v naši državi ni trdnejše usmerjenosti na določene vire energije, tako imenovane dolgoročne energetske bilance, tako da za daljše časovno obdobje ni znana udeležba posameznih goriv v splošni potrošnji energije. Načrtovalci virov energije zaenkrat ne vidijo sredstev niti možnosti, da bi z izgradnjo novih zmogljivosti odpravili pomanjkanje energije. Zato ni čudno, da elektrogospodarstvo zahteva usklajevanje načrtov razvoja proizvodnje električnega toka in rasti porabe. Z omenjanjem te zahteve pa smo prišli do srži problema, do neusklajenega razvijanja posameznih gospodarskih panog in področij v državi. Analiza zveznega zavoda za plan o položaju energetike, surovinskih panog, kmetijstva, gozdarstva in prometa je namreč med drugim pokazala, da številne probleme, kijih označujemo kot skupne, rešujemo od republike do republike pa tudi od regije do regije različno. V zveznem zavodu za plan menijo, da od srednjeročnega načrta ne bo ostalo nič, če ne bomo presegli prakse obravnavanja posameznih gospodarskih vprašanj izključno skozi regionalne vidike in če ne bomo končno razumeli, da morajo zaradi uresničitve skupne politike vsi nekaj žrtvovati. Zaradi medrepubliške neuglašenosti v razpravah, kako razvijati državo kot gospodarsko celoto, nastaja že občutna gospodarska škoda. Največ pa je nastaja prav zaradi različnih predlogov, kako investirati in razširjati zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. V.B. Hotel. .bomsa-LUKsus1 SUPER "M" KATEGORIJA - Že res, da imamo z njim samo izgubo, ampak zato je pa le najbolj luksuzen hotel ob vsej obali... ! I. ANTIČ 1 Klavska enotnost - št. m - i 4. aprila 1973 STRAN 13 LESNA INDUSTRIJA LITIJA ZAČENJA S PROIZVODNJO LITEGA PLEKSI STEKLA Steklo odpira nove možnosti V Lesni industriji Litija, v okviru katere deluje tudi temeljna organizacija združenega dela pleksiglas, že nekaj časa posvečajo vso skrb modernizaciji razvoja, kar posebej velja za mizarsko proizvodnjo pleksi stekla. Podjetni litijski lesarji zatrjujejo, da bodo v obeh TOZD, tako v mizarskem obratu v Šmartnem, kakor v obratu pleksi stekla v Litiji, že letos delno spremenili proizvodni program, v celoti pa naj bi ga uvedli do leta 1975. Tako bi do konca 1975. leta dosegli celotni dohodek v vrednosti več kot 180 milijonov dinarjev, kar bo trikrat več, kot je znašal lanski celotni dohodek. Zanimivo je, da so vsa vlaganja Lesne industrije v Litiji predvidena za povečanje in modernizacijo finalne lesne proizvodnje ter za povečanje proizvodnih zmogljivosti za osvojitev novih tehnoloških postopkov v predelavi acrilatov (pleksiglasa). Tako se bodo lahko še v večji meri vključili v mednarodno delitev dela. Že letos kanijo občutno povečati proizvodne zmogljivosti v obratu pleksi stekla. Na domačem in tujem tržišču je povpraševanje po pleksi steklu čedalje večje, kako iskan pa je ta izdelek v različnih strokah, kaže že to, da se vse bolj uporablja ne samo v gradbeništvu, ampak tudi v avtomobilski industriji. S proizvodnjo svetlobnih teles so v Lesni industriji v Litiji začeli lani, vendar pa so kmalu uvideli, da s proizvodnimi zmogljivostmi, ki jih imajo, še zdaleč ne morejo kriti potreb domačega tržišča. V obratu pleksi stekla so lani izdelali 235 ton svetlobnih teles, načrtujejo pa, da bodo do leta 1975 postopoma povečah proizvodne zmogljivosti na 1600 ton. Tako bo ,Jitijska“ proizvodnja pleksi plošč zadoščala potrebam domačega tržišča. Večji proizvodnji pleksi plošč se je že letos pridružila povečana proizvodnja svetlob- I nih teles. Medtem ko so lani v obratu pleksjglasa v Litiji izdelali nekaj manj kot 8000 svetlobnih teles, bodo letos bržčas že podvojili proizvodnjo, do konca leta 1975 pa naj bi izde- lali že 40.000 svetlobnih teles. Šešir: priprave za novo tovarno Z delno spremenjenim proizvodnim programom bodo letos v TOZD pleksiglas začeli tudi s proizvodnjo litega pleksi stekla, iz katerega bo moč izdelovati vse izdelke, ki jih zahteva tržišče. Večja proizvodnja bo umljivo povečala tudi vrednost skupne realizacije v tej TOZD, do leta 1975 pa naj bi že dosegli zastavljeni obseg proizvodnje litega pleksi stekla. Zato bodo vložili v modernizacijo obrata pleksi stekla 5,600.000 dinarjev. Razveseljivo je spoznanje, da litijski lesarji ne načrtujejo tjavdan. Za vsa investicijska vlaga- nja imajo že danes zagotovljena ade V koprski Luki so v prvih dveh letošnjih mesecih pretovorili 223 tisoč ton generalnega blaga in blizu 161 tisoč ton nafte — skupaj torej okrog 384 tisoč ton. To je ugoden rezultat, ki potrjuje napovedi, da se bo letos promet odvijal z manj težavami kot lani. Za prihodnje mesece si obetajo več uvoznega blaga, precejšen delež pa bo tudi letos imel tranzit. Za letos ima koprska Luka v načrtu 2.200.000 ton prometa. Računajo na 1.470.000 ton generalnega tovora in okrog 750 tisoč ton nafte. Na fotografiji: Pretovarjanje — sedaj že dražje kave — K. S. — foto L. B. Letos obrat tudi v Stori vosi pri Brežicah # V tujino 40 % izdelkov Tovarna klobukov Šešir iz Škofje Loke se letos pridružuje tistim gospodarskim organizacijam, ki z odpiranjem obratov v manj razvitih krajih prispevajo k njihovemu napredku. V šolski stavbi v Stari vasi pri Brežicah, ki jo je tamkajšnja občin- ska skupščina brezplačno prepustila, je začela urejati obrat, ki bo njen proizvodni program dopolnil z različnimi otroškimi pokrivali. Po sedanjih predvidevanjih bo ta obrat začel delati jeseni, za začetek pa bo zaposlil 12 delavcev. To bodo edina nova delovna mesta, ki jih je predvidela tovarna v tem letu. Načrtovano močno povečanje proizvodnje namerava doseči predvsem z nadaljnjimi izboljšavami organizacije dela in tehnoloških postopkov. Vrednost proizvodnje te tovarne naj bi letos dosegla 40 mili- »Recept« za poceni gradnje V Postojni načrtuje, vodi in uresničuje stanovanjsko gradnjo Stanovanjsko podjetje # Letno zgradijo 100 stanovanj na 6.000 zaposlenih težnje, ki so nekaj let prevladovale v našem stanovanjskem gospodarstvu, da se vsa razpoložljiva namenska sredstva delovnih organi-zacij dajejo kot krediti za individualno gradnjo, so tik pred tem, da se prelomijo, ali pa vsaj bistveno spremenijo. Gadnja najemnih stanovanj naj bi zavzela odločujočo vlogo in povečana namenska sredstva podjetij naj bi porabili predvsem za to. • Če govorimo o dosedanji splošni težnji za individualno stanovanjske gradnjo, pa ne moremo mimo nekaterih izjem. Prav občina Postojna je v tem pogledu neke vrste izjema. Na 3 %> obrestno mero. To so sorazmerno zelo ugodni pogoji, ki so najbrž tudi vplivali, da je šel val prodaje stanovanj oziroma gradnje za tržišče mimo postojnskega stanovanjskega gospodarstva. V naši občini zato nimamo etažnih lastnikov stanovanj. Od 1.600 stanovanjskih enot, s katerimi uprav-Ijamo, pa je 1.100 mlajših od 20 let.“ „Kako pa dosegate pij vas takp ugodne cene za nova stanovanja? “ „Največ zgradimo dvosobnih stanovanj, s poprečno 55 kvadratnimi metri. Večjih od trosobnih sploh ne gradimo. Poudariti moram, da standard, to je izvedba naših stanovanj prav nič ne zaostaja za tistimi, ki jih gradijo v Ljubljani. Cena za kvadratni meter bi predvsem zato, ker ves gradbeni material „uvažamo“, morala biti pri nas še višja, kot v Ljubljani. Da pa je taka, kot je, je vzrok v tem, da dobimo od občine zemljišče brez licitacije in po sorazmerno ugodni cenij da oddajamo gradbena in obrtniška dela na licitaciji in to najnižjemu ponudniku; da sami organiziramo komunalno ureditev in jo zračunamo po dejanski ceni. Predvsem pa, da naša stanovanja niso zgrajena po načelu gradnje za tržišče. Pri gradnji za tržišče lahko gradbena podjetja, dokler prodajo vse, kar zgradijo, po svoje krojijo ceno za kvadratni meter.“ „Kakšni pa so izgledi za gradnjo stanovanj naprej? ‘‘ „Pred kratkim smo v naši občini sklenili samoupravni dogovor, da se stanovanjski prispevek poveča na 6 %. Od tega bo šlo 30 % v solidarnostni sklad, 30 % naj bi bila oroče-na sredstva v banki, 40 % pa naj bi ostalo delovnim organizacijam. Kako se bo vnaprej razvijalo stanovanjsko gospodarstvo oziroma koliko bomo mi kot stanovanjsko podjetje vključeni v to, še ni čisto natančno določeno. Kaže pa, da se bomo vključili v stanovanjsko skupnost za praktično vseh 6 %. Iniciativni odbor stanovanjske skupnosti v občini je že formiran. Sedaj pa ima nalogo, (to organizira TOZD v celotnem stanovanjskem gospodarstvu. Te naj bi se formirale po posameznih funkcijah, kot so na primer eksploatacija in vzdrževanje stanovanj, sama gradnja stanovanj, potem odkup in komunalna opremljenost in pa morda še TOZD za urbanizacijo. Pri tem bi, po mojem, ti TOZD morali presegati občinske meje, saj v tako ozkem obsegu ne bi mogle opravičiti svojega obstoja.*1 A. AGNIČ jonov dinarjev, kar je za tretjino več kot lani, po številu pa je to 600 tisoč klobukov in drugih pokrival ter tulcev. Ob tem bo pripravila za druge izdelovalce klobukov tudi 12 ton zajčje dlake. V Šeširu ugotavljajo, da se potrošniki spričo stabilizacijskih ukrepov nekoliko' manj odločajo za njihove izdelke, kot v preteklem obdobju, zato svoje proizvodne načrte vse bolj povezujejo z zagotavljanjem tujega tržišča. Letos bodo izvozili najmanj 40 odstotkov svojih izdelkov. Najmočnejše odjemalce imajo v Iranu, Zahodni Nemčiji, Avstriji in Ita- y liji, prodajajo pa tudi v Avstralijo, na Japonsko, v Gvinejo, Libanon in drugam. Kolektiv Šeširja se je odločil, da letos pripravi vse potrebno za gradnjo novih dodatnih prostorov, ki so nujno potrebni zaradi skrajne prenatrpanosti stare tovarne. Prostor za nov objekt s površino 3200 kv. m, v katerem bodo kožama, izdeloval-nica pokrival iz umetnega krzna, centralno krojenje, skladišče in še nekateri drugi potrebni prostori, si je že zagotovil v škofjeloški industrijski coni na Trati. Novi prostori bodo veljali 14 milijonov dinarjev, Šešir pa bo z lastnim dohodkom kril polovico te vsote, za ostalo pa bo dobil bančno posojilo. M. S. vsa sredstva, pri čemer sodelujejo zunanji partnerji z razmeroma ugodnimi krediti. Poleg inozemskih kreditorjev se je v uresničitev razvojnega programa Lesne industrije vključil tudi lani ustanovljeni sklad za pospeševanje gospodarstva litijske občine. Iz tega sklada je dobila Lesna industrija 2,500.000 dinarjev kredita, ki ga bo uporabila za načrtovana vlaganja v razširjeno reprodukcijo in za uresničitev srednjeročnega proizvodnega programa, od katerega litijski lesarji upravičeno veliko pričakujejo. -iv NA 10 CICER0 LJUBLJANA V Ljubljani je 11 komunalnih organizacij posebnega pomena za mesto, ki so mestu nujno potrebne, vendar pa so doslej delale mnogo, preveč po svoje, poleg tega pa razdrobljene komunalne organizacije ne morejo biti nosilke napredka. Člani sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet ljubljanske skupščine so zato menili, da ne bi smeli več odlašati z ustanovitvijo samoupravne komunalne interesne skupnosti. V njej bi morali biti vključeni predstavniki uporabnikov komunalnih storitev, torej občanov, in predstavniki vseh komunalnih organizacij — občinskih in mestne skupščine. Le tako bo možno tudi na tem področju uveljaviti samoupravne odnose. V ALPLESU V ŽELEZNIKIH SO USPEŠNO POSKRBELI ZA NOVE KADRE Tisti, ki so mislili resno, so ostali Inž. Burger, direktor stano vanjskega podjetja v Postojni udOO zaposlenih zgradijo letnu okrog 100 stanovanj in to praktično vsa le najemniška. In če povemo še to, da je cena kvadratnega metra uporabne stanovanjske površine 2850 dinarjev, ko v Ljubljani npr. že ■ooo.............. dosega 5000 dinarjev, ali pa v Beogradu, kjer govorijo, da se suče celo okrog 7.000 dinarjev za kvadratni meter. O tem, zakaj so v Postojni rezultati stanovanjske politike sorazmerno ugodni, smo se pogovarjali z direktorjem stanovanjskega podjetja inž. Burgerjem. „Po ukinitvi stanovanjskih skladov pred leti v Postojni stanovanjske gradnje nismo prepustili stihiji. Predvsem pa gradnja stanovanj ni upadla, ampak celo narasla. S komunalno banko iz Kopra smo sklenili dogovor za kreditiranje stanovanjske izgradnje. Naše stanovanjsko podjetje je kot investitor združevalo namenska sredstva gospodarskih organizacij, kredit banke in lastna sredstva in to po sledečem načeluj 50 % prispeva kupec do vselitve, ostalih 50 %, ki sestoji iz 30 % bančnih in 20 % sredstev stanovanjskega podjetja, pa predstavlja kredit kupcu, ki ga mora odplačati v osnih letih s t ovarna pohištva Alples v Železnikih na Gorenjskem je ena maloštevilnih delovnih organizacij v Sloveniji, ki je zadovoljna s svojo kadrovsko zasedbo. Ge za 72 3-članski kolektiv, ki si je leta 1971 postavil veliko novo tovarno in se je moral tako rekoč čez noč okrepiti za 180 novih ljudi. Od kod vzeti 180 mladih delavcev? Kako zagotoviti dovolj strokovnjakov lesne stroke in drugih potrebnih šolanih ljudi? In to v Železnikih, ki so resnici na ljubo povedano, malce odmaknjeni od življenjskega vrveža in zbirališč mladih ljudi! ' Prav na ta vprašanja odgovarja naš današnji zapis. V Železnikih, ki so brez zaledja, so namreč vse te probleme uspešno rešili in s tem zagotovili v novi tovarni nemoteno proizvodnjo. Potrebovali bomo, predvsem na račun nove tehnologije in seveda odhajanja v pokoj, precej novih strokovnjakov. Zato imamo trenutno 28 štipendistov na srednjih šolah in 10 na fakultetah. To nas letno velja več kot 450 novih tisočakov!** O internem šolanju zaposlenih pa nam pove DARKO LEBEN, referent za izobraževanje v Alplesu, tole: „Lani smo organizirali s pomočjo delavske univerze osnovno šolo za odrasle. Začeli smo s sedmim razredom, ki ga je 12 ljudi že uspešno opravilo. Mlade ljudi brez kvalifikacije priučujemo na delovnih mestih, poleg tega pa skrbimo s pomočjo seminarjev za pridobivanje potrebne interne kvalifikacije ...“ dem nuditi streho, da bomo morali v a:loti poskrbeti za njihov družbeni standard. Skratka, istočasno, ko smo začeli graditi tovarno, smo pričeli tudi z gradnjo velikega samskega doma. Ko smo slavili otvoritev nove tovarne, smo slavili tudi dograditev svojega novega samskega doma. . „In, kako ste torej prišli do 180 novih delavcev? “ „Težko. Povezali smo se z zavodi za zaposlovanje po vsej Sloveniji in iskali ljudi v Zasavju, na Štajerskem, v Prekmurju^ na Primorskem .. ., skratka, povsod tam, kjer smo imeli upanje, da naš trud ne bo zaman. Če smo uspeli? V celoti!** HOTEL V MALEM Če Alples v Železnikih ne bi zgradil novega samskega doma in lepe samopostrežne restavracije, bi velika akcija po vsej verjetnosti spodletela. V domu prebiva danes 140 ljudi, ki imajo na voljo vse potrebno udobje. Po dve sobi imata eno kopalnico, prostori so centralno ogre- vani in v domu so tudi posebni prostori za rekreadjo in razvedrilo. In cene? Te so, najmanj kal lahko zapišemo, zmerne. Tisti, k1 pridno delajo, ki so vestni in disciplinirani, plačajo le 60 dinarjev na mesec. In teh je blizu 75 %. Ostali plačajo za sobo ekonomsko ceno, b znaša 190 dinarjev na mesec. V Alplesu pravijo, da so dvojne cene za mlade ljudi izredno stimulativne in da imajo v tovarni tudi na račun tega toliko dobrih delavcev. A. UL KLJUB ZADOVOLJIVI KADROVSKI STRUKTURI, VELIKO ZA ŠTIPENDIJE „Seveda, vse ni šlo tako gladko ...“, pripoveduje FRANC CEFERIN, vodja kadrovske službe v Alplesu. „Spopasti smo se morali s številnimi težavami, saj Železniki niso kraj, kjer bi želeli ljudje živeti za vsako ceno. Toda danes se lahko pohvalimo, da nas je za sedaj dovolj. Zaposlujemo 22 ljudi z visoko in višjo izobrazbo ter 43 s srednjo, od katerih prevladujejo lesni tehniki.. .“ „Nimate torej štipendistov ...? pobaramo Ceferina. „No, gledamo tudi v prihodnost. »ISTOČASNO, KO SMO GRADIU NOVO TOVARNO, SMO MISULI TUDI NA LJUDI** Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, kako so v Železnikih rešili vprašanje 180 novih delavcev. Izračunali so, da nudi 30 kilometrov dolga Selška dolina letno komaj 80 ljudi, ki zapuste osemletko, tovarna pa bi jih čez noč potrebovala več kot dvakrat toliko! Kako do tolikega števila delavcev? »Istočasno, ko smo gradili novo tovarno, smo mislili tudi na ljudi, ki jih bomo potrebovali v razširjeni proizvodnji Zavedali smo se, da jih doma ne bomo dobili, da bo treba daleč ponje .. .“, pripoveduje Franc Ceferin. »Obenem smo tudi dobro vedeli, da bomo morali novim liu- ŠPORT IN REKREACIJA VESTI IZ CELJA Sindikalne športne igre so v polnem razmahu. Te dni bo 37 šahovskih ekip tekmovalo v štirih ligah. V Celju že zbirajo prijave za kegljanje moških in žensk ter prijave za tekmovanje v velikem nogometu. Po prvih prijavah sodeč lahko pričakujemo rekordno udeležbo. Pretekli teden je bilo končano predtekmovanje v košarki Kljub temu, da je bilo prvič na programu SŠI, se ga je udeležilo kar 34 kolektivov. Zaradi težav z igrišči so organizatorji prvič izvedli tekmovanje tudi v soboto. Prišle so vse ekipe, kar pomeni, da bodo tudi v prihodnje organizirali igre čez vikend. Pričelo se je tudi tekmovanje v odbojki za starejše člane nad 35 let. • Tekmovanje poteka v dveh ligah. 13. aprila bosta zveza za športno rekreacijo in komisija pri OBSS organizirali seminar — izlet s športno-rekreativno vsebino v Radence. Organizatorji hočejo udeležencem prikazati izlet, ki naj bi postal splošna praksa za izlete v delovnih ■ organizacijah, poleg tega se bodo pogovorili o nadaljnjem programu (tekmovanju za športno značko TRIM, TRIM teden itd.) Tekmovanja za športni znak TRIM se bodo pričela ob koncu aprila. Na sporedu bodo vsak teden tja do oktobra (razen julija in avgusta) v kolesarjenju, hoji, teku, kegljanju in streljanju. Planinstvo in obiske na TRIM stezi bodo organizirali kolektivi. Plavanje pa bo vsak dan v juliju in avgustu. Za popoldanske in nedeljske izlete bo zveza za rekreacijo uredila znano letoviško točko Griček, kjer je že TRIM steza. Uredili bodo še nekaj igrišč za odbojko, badminton, namizni tenis, lokostrelstvo ipd Tu bo Prva izposojevalnica športnih rekvizitov. V gradnji je asfaltno igrišče za sindikalne športne igre, ki je bilo ob vse večjem razmahu iger m pomanjkanju objektov še nujno potrebno. Salonit Anhovo najboljši Letošnjega prvega zimskega članskega prvenstva Slovenije v odbojki se je udeležilo 14 odbojkarskih ekip, med njimi zvezni ligaš Fužinar iz Raven in vse dru-goligaške ekipe: Sava, Jesenice', Kamnik, Salonit in nekateri najboljši slovenski ligaški klubi kot Bled, Mežica, Novo mesto, Gaberje in drugi. Tekmovanje je potekalo v štirih predtekmovalnih skupinah, zmagovalci skupin, Fužinar, Salonit, Jesenice in Kamnik pa so se plasirali v finalni del tekmovanja, ki je bil v telovadnici v Bršljinu. Tekmovanje v finalnem delu je potekalo v izredno izenačenih borbah. Posebno je presenetila ekipa Salonita iz Kanala, ki je v srečanju z zveznim ligašem Fužinarjem iz Raven nepričakovano vendar povsem zasluženo slavila gladko zmago ter si tako zagotovila naziv najboljše slovenske ekipe v letu 1973. Podrobnejši finalni rezultati: Jesenice : Salonit 0:2 (seti, 7:15, 11:15), Fužinar : Kamnik 2:1 (13:15, 15:7, 15:10), Salonit : Kamnik 2:1 (15:10, 13:15, 15:12), Jesenice : Fužinar 1:2 (15:13, 11:15, 3:15), Fužinar : Salonit 0:2 (7:15, 11:15), Kamnik : Jesenice 2:1 (11:15, 15:6,15:13). Končni vrstni red: 1. Salonit iz Kanala, 2. Fužinar z Raven, 3. Kamnik in 4. Jesenice. M. GREGORČIČ „ _ -j tisi ■ SsasS | 1 'C' v, tJSSS ■" 1 m.; . š ' > Priznanje slovenskim sindikatom Pred dnevi je Zveza za telesno kulturo Slovenije podelila Komisiji za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije lepo priznanje za uspešno uveljavljanje športne rekreacije, kar je obenem tudi priznanje komisijam za rekreacijo in oddih pri občinskih svetih in osnovnih sindikalnih organizacijah. Sindikati Slovenije so doslej največ pripomogli k uveljavljanju in razvoju akcije TRIM, saj so blizu 70 % podeljenih TRIM kartončkov izpolnili zaposleni. RAVENSKA MNENJA IN STAUSČA 0 AKTUALNIH PROBLEMIH TELESNE KULTURE PRI NAS Za konkretne naloge, nosilce nalog in roke NOVIH NALOG NA PODROČJU TELESNE KULTURE NAJ NE BI SPREJEMALI VSE DOTLEJ, DOKLER NE BODO URESNIČENE VSE TISTE, KI BODO ZAPISANE V DOKUMENTU SOCIALISTIČNE ZVEZE Tudi v Mežiški dolini so se zvrstile številne razprave o tezah za razpravo na bližnji seji Republiške konference SZDL o „Nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v Sloveniji". Predsedstvo Občinske zveze za telesno kulturo Ravne na Koroškem je pregledalo potek javne razprave in ugotovilo, da v Mežiški dolini soglašajo s predlaganimi težami, vendar pa zahtevajo, da se izoblikujejo konkretne naloge, določijo nosilci nalog in roki za izvršitev nalog. Le na ta način bo postal ta dokument Socialistične zveze Slovenije resnično mejnik pri oblikovanju novih trajnih odnosov za razvoj telesne kulture v Sloveniji. Na Ravnah na Koroškem ob tem namreč ugotavljajo, da so v tej koroški občini že pred leti dokaj podrobno obravnavali probleme in naloge na področju telesne vzgoje, vendar jih precej doslej še ni bilo uresničenih. Moralna podpora, ki so je bili POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA TRIM KARTON Komisija za šport pri1 občinskem sindikalnem svetu Celje je po-skihela za izdajo novega evidenčnega kartona za športni znak trim. Evidenčni karton vsebuje potrebno razpredelnico norm in seveda razlago nalog. Na razpredelnici norm so navedene najnižje možne vrednosti rezultatov za dosego določenega števila točk. Norme so po spolu in starosti različne pri teku, kolesarjenju, hoji, smučanju in plavanju, samo po spolu pa se razlikujejo pri streljanju in kegljanju. Pri planinstvu in trim stezi so norme za vse enake. NALOGE ZA TRIM ŠPORTNI ZNAK Naloge so enake za vse štiri starostne kategorije obeh spolov. Tek na 2400 m na atletski stezi ali v prirodi. Vmes lahko hodile — vzpon na vrh višine najmanj 800 m npr Om (20 točk) Triglav. Ojstrica. Stol. itd.. —2000 m (12 točk) Raduha. Komna. Golica itd m (8 točk) Pohorje. Malica. Snežnik itd nad 2000 m C od 1500—200 nad 800 m (8 točk) Pohorje. I TRIM steza — točkuj-; se vadba na stezi (vse opravljene naloge) vsak dan posebej. V karton vpišite datum vadbe. Kolesarjenje ali hoja na 10 km po izbiri. Za vsak km daljše proge se pri kolesarjenju prišlejejo 3 minule, pri hoji pa 10 minul Za vožnjo s pony|em se navedene norme povečajo za 2 minuti Smučanje — lažji veleslalom (vsaj 100 m in 8 vratič). Točkuje se zaostanek od orientacijskega časa. ki ga postavi dober pred-vozač (učitelj smučanja). V razpredelnici so navedeni zaostanki za orientacijski čas 15—20 sek Za čas 20—25 sek. 25—30 sek itd. se možni zaostanki povečajo za 1 sek . 2 sek. itd Plavanje — 50 m $ poljubnim stilom. Starta se lahko brez skoka Streljanje — 20 ( + 5 poskusnih) strelov z zračno puško na oddaljenosti 10 m. Kegljanje — 50 lučajev. 25 na polno m 25 na čiščenje Pojasnila k razpredelnici norm: — Na razpredelnici norm so navedene najnižje možne »rrednosti rezultalov za dosego določenega števila točk — Norme so po spolu in starosti različne pri teku. kolesarjenju — hoji. smučanju in plavanju: samo po spolu se razlikujejo pri streljanju in kegljanju pri planinstvu in TRIM stezi so za vse enake — Moški nad 40 m 50 let ter vse ženske lahko pri teku. kolesar- ImAVa r.vmst r c-Holrt. ni} f&m mm Ime in priimek: spol:...............stanujoč(a): organizacija: deležni na Ravnah na Koroškem, je premalo, da bi bili trdneje zastavljeni osnovni pogoji za programirani razvoj telesne kulture. Sicer menijo Ravenčani, da morajo biti programi za izboljšanje stanja telesne kulture pri nas kar najbolj konkretni, z vsemi elementi, ki naj bi zagotovili njihovo uresničitev v vseh sferah telesne kulture, to je od vzgojno varstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodov preko šolskih športnih društev in osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih do rekreacijske dejavnosti zaposlenih v delovnih skupnostih. Zato tudi morajo biti zagotovljene zadostne možnosti, tako za vzgojo in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, za vzdrževanje in gradnjo objektov, kot za izvajanje telesno-vzgojnega programa v vseh sredinah, še posebej v organizacijah telesne kulture v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Ob tem pa Ravenčani opozaijajo na neprimerno materialno bazo v telesni kulturi, pri čemer menijo, da v zdajšnjih pogojih ni mogoč načrten razvoj telesne kulture, če ne bo v kratkem izboljšan gmotni položaj. V Mežiški dolini se zavzemajo že za to, da mora biti zagotovljena v Sloveniji enotnost tudi pri samoupravni organizaciji telesne kulture, točno morajo biti opredeljene naloge vseh republiških in občinskih organov v telesni kulturi. Na osnovi dogovorov vseh zainteresiranih pa je treba izoblikovati kar najbolj racionalne tekmovalne sisteme za množična in kvalitetna tekmovanja, sicer pa je treba tudi v telesni kulturi razmejiti amaterizem in profesionalizem. Na Ravnah na Koroškem torej podpirajo predlagane teze o „Nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v Sloveniji", istočasno pa se zavzemajo za kar najbolj učinkovit družbeni nadzor nad uresničevanjem sprejetih nalog. Hkrati se zavzemajo za to, da ne bi sprejemali nobenih nalog na področju telesne kulture vse dotlej, dokler ne bodo uresničene tiste, ki jih bomo zapisali v dokument Republiške konference Socialistične zveze Slovenije. (Ma) Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Sežana ugotavlja, da so minule delavske športne igre zelo uspele. V večjem številu so se v igre vključile tudi ženske, ki so nastopile v počastitev dneva žena, moški pa so se pomerili v disciplini več, to je v rokometu. Pa udeležba? Na minulih sindikalnih športnih igrah občinskega sindikalnega sve- V skupni uvrstitvi so na minulih letnih športnih igrah dosegli največji uspeh predstavniki sežanske Iskre. V posameznih panogah pa so se športniki osnovnih sindikalnih organizacij odrezali takole: j Kegljanje moški: 1. Kraški zidar I, 2. Splošno obrtno podjetje, 3. Kraški zidar II, itd. Kegljanje ženske: 1. Kras I, 2. Železniška postaja Sežana, 3. Mitol; USPELE IGRE ObSS SEŽANA NA STARTU 150 EKIP ta Sežana je nastopilo kar 22 osnovnih sindikalnih organizacij oziroma 150 ekip. Moški so se pomerili v kegljanju, odbojki, namiznem tenisu, košarki, balinanju, malem nogometu, rokometu, streljanju in šahu, medtem ko so ženske tekmovale v kegljanju, odbojki, namiznem tenisu in streljanju. Glede na to, da so osnovne sindikalne organizacije organizirale pred samim občinskim prvenstvom interna izbirna tekmovanja v Sežani, računajo, da se je športnih srečanj udeležilo več kot 1000 zaposlenih! K temu naj dodamo, da so predstavniki sežanskih delovnih organizacij tekmovali tudi na zimskih športnih igrah, ki jih je organiziral Občinski sindikalni svet Idrija. Na teh igrah predstavniki Sežane razumljivo niso dosegli večjih uspehov, vendar, pomembneje kot zmagati je - sodelovati! Streljanje moški: 1. Zavod za pogozdovanje Krasa 1. 2. — 3. Kraški zidar I in Soške elektrarne Divača. Streljanje ženske: 1. Iskra, 2. Splošno obrtno podjetje. Šah: 1. Sekcija za vleko Divača, 2. Iskra, 3. Jadran export import. Mali nogomet: 1. Kras I, 2 Sekcija za vleko Divača, 3. Kras II. Rokomet: 1. Iskra, 2. Kraški zidar, 3. Kras. Odbojka moški: 1. Jadran, 2. Iskra, 3. Soške elektrarne Divača. Odbojka ženske: 1. Iskra, 2. Uprava skupščine občine Sežana, 3. Jadran. Namizni tenis moški: 1. Sekcija za vleko Divača, 2. Iskra, 3. Jadran. Namizni tenis ženske: 1. Jadran, 2. Iskra. Košarka: 1. Kraški zidar, 2. Iskra, 3. Elektro. Balinanje: 1. Jadran, 2. Elektro, 3. Kras III .a TREBNJE Pred dnevi je bilo končano občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Ker je moralo biti prvenstvo zaradi neugodnih snežnih razmer organizirano zelo na hitro, je sodelovalo le šest delovnih organizacij s 33 tekmovalci. Ekipno je osvojila prvo mesto „DANA“ Mirna v postavi Krhin Darko, Lazar Janez. Drugo in tretje mesto sta osvojili ekipi iz TRIMA Trebnje (Krsnik Avgust, Kravcar Franc) ter KPD DOB (Kolenc Janez, Gorenc Tone). P. P. Klavska enotnost - št. 14 - 14. aprila 1973 STRAN 15 Podpisniki dogovora o DE Od 6.%prila do 12. aprila so podpisali pristopne izjave: SINDIKALNE ORGANIZACIJE: 401. Konfekcija „LISCA“ Sevnica obrat Krmelj, 402. Tovarna usmerniških naprav „ISKRA“ Novo mesto, 403. ,JCRKA“ tovarna farm. in kem. izdelkov Novo mesto, 404. Gradbeno podjetje „ZIDGRAD“ Idrija, 405. „LAMA“ podjetje za proizvodnjo ključavnic in okovja Dekani pri Kopru. 406. Goriški vodovodi Nova Gorica, 407. Skupščina občine Velenje — uprava, Velenje, 408. Uprava podjetja Gozdnega gospodarstva Bled, 409. Tekstilna tovarna „Okroglica“ Volčja Draga, 410. „ČIB“ Bovec, 411. „EMBALAŽA“ Maribor, 412. Carinarnica Gorica, Nova Gbrica, 413. Mestni odbor sindikata delavcev industrije Ljubljana DELOVNE ORGANIZACIJE: 173. Metalka Ljubljana - tovarna „TRIGLAV“ Tržič, 174 Ljubljanska banka podružnica Celje, 175. Tovarna igel „TIK“ Kobarid, 176. Tovarna čevljev ,JELEN" Tolmin ML °bčinsko sodišče Piran, 178. Konfekcija oblačil’ , JCORS“ Rogaška Slatina V KAKO POTEKA DELO ZA STABILIZACIJO V PLAMENU IZ KROPE Ko bi vsi fantje... Delavci Plamena ustvarili z dodatnim delom milijon dinarjev dohodka, ki so ga namenili za stabilizacijo gospodarstva • V mnogih delovnih organizacijah so se odločili za podobne akcije • Geslo vseh je: stabilizirati gospodarstvo, vendar se najprej izkopati iz lastne nelikvidnosti Zavod za turizem v Portorožu ima prvo kompletno kongresno dvorano v Sloveniji - Avditorij. Opremljena je z najsodobnejšimi sredstvi za simultano prevajanje in klimatskimi napravami. Dvorana Avditorij s 500 sedeži je izključno namenjena kongresni dejavnosti. Poleg Avditorija pa so v poslopju še tri manjše dvorane s po sto sedeži Pred slabim letom dni, konec maja 1972, so delavci Tovarne vijakov Plamen iz Krope zastavili posebno akcijo. Sklenili so, da bodo v prid splošne stabilizacije jugoslovanskega gospodarstva delali vsak po 80 delovnih ur izven redne delovne obveznosti. Kako daleč so kroparski „žebljaiji“ pri uresničevanju svoje zamisli? Odločili smo se, da poizvemo iz prve roke, pri delavcih Plamena, v tovarni sami. likvidnostnih in drugih gospodarskih težav, in dokler pri plačevanju računov ne bomo do kraja dosledni, toliko časa naše gospodarstvo ne bo stabilno. Zanašanje na pomoč od zunaj je kratkovidno in jalovo, pa četudi bi pomoč prišla; težav ne bi odstranila, pač pa bi jih samo časovno premaknila v kasnejše obdobje, ko bi nakopičene postale še težje breme. Poleg tega pa so sklenili, da bodo delali pet prostih sobot. Tako zbrana sredstva, okroglo 600 tisočakov, bodo posodili podjetju za obratna sredstva. V prihodnjem letu naj bi podjetje denar delavcem vrnilo v obliki osebnih dohodkov, ali pa se bodo dogovorili, da bodo ta sredstva potrošili za gradnjo stanovanj ali kako drugače. melbrosia ___ pil.d JOŽE KAVČIČ: Svoje delo za stabilizacijo sem opravil že pred mesecem dni in pol. Pri nas smo delali, kakor je kdo mogel, pa smo nekateri že naredili 80 ur dodatno, nekateri pa še ne. Akcije smo se lotili z velikim navdušenjem, moramo pa reči, da nam je le-to nekolikanj splahnelo, ko smo videli, da smo skorajda osamljeni v teh prizadevanjih. MARJETA ŽABERL: Tudi jaz sem delo za stabilizacijo že opravila. Včasih je bilo res malo težko delati preko redne obveznosti, vendar smo delali z zavestjo, da bomo ustvarili sredstva, ki bodo, če že ne izkoriščena za dobro vsega gospodarstva, prav prišla navsezadnje tudi nam. PRED KONCEM „Škoda, da niste prišli pred tednom dni, ko so prišli delat radovljiški miličniki, ali pa takrat, ko so prihiteli iz ljubljanske Metalke v dveh velikih skupinah, da prispevajo svoj delež k našemu prispevku za stabilizacijo", nas je sprejel Miran Bogataj, sekretar Plamena iz Krope, ko smo se minulo soboto oglasili v tovarni. Na tihem, to moramo povedati, ker smo s tem delali krivico delavcem Plamena, nas je v Kropo gnala misel, da je plamen zagnanosti do dodatnega dela v prid stabilizacije najbrž že ugasnil. V tovarni smo se prepričali, da temu ni tako. Naleteli smo resda na redno delovno soboto, toda prenekateri delavec je delal prav za stabilizacijo. V Plamenu akcija ni tekla za vse delavce istočasno, delal je, kakor je kdo mogel. ,,Delo za stabilizacijo še ni končano", je nadaljeval sekretar podjetja, ,,smo pa tik pred zaključkom akcije. Precej delavcev je svoj delež že opravilo, ostali pa ga bodo do konca letošnjega aprila." Med pogovori s posameznimi delavci smo zvedeli, da je opravljenega že okrog 80 odstotkov dela za stabilizacijo, kar pomeni, da je zbranih že 800.000 dinarjev. SODELOVANJE V neznosnem ropotu strojev smo se, kolikor seje pač dalo, pomenkovali o vsem, kar je bilo ali je v zvezi z akcijo, od tega, kako je nastala (kar navsezadnje ni bistveno) in tega, kakšno družbenopolitično podporo je dobila, do navsezadnje najpomembnejšega vprašanja. Kakšen je bil odziv pri drugih delovnih kolektivih za akcijo? „Spet smo tam, kjer smo pogovi začeli, namreč, da ste zamudili pra trenutek za obisk", je dejal Miri Bogataj. Delavec JOŽE KAVČIČ pa je pristavil, ko smo se ob njegovem stroju pomenkovali o akciji in se umikali hitrim gibom njegovih naoljenih rok in premikanju kolobarja debele žice (iz katere izdelujejo vijake): ..Doslej so nam prišli pomagat miličniki iz Radovljice in učitelji z osnovne šolo Staneta Žagarja iz Lipnice. Dvakrat so prišli iz ljubljanske Metalke, skupno jih je bilo preko 100. Pridejo pa še na delo, tako sem slišal, z radovljiške občinske skupščine in nekaterih družbenopolitičnih organizacij." ODMEVI Akcija kroparskih „žebljarjev“ pa je kajpak odmevala mnogo širše. Marsikje so sicer poziv delavcev iz Plamena preslišali, v marsikaterem delovnem kolektivu pa so ga povsem pravilno razumeli: če sam postaneš reden plačnik, pomagaš tudi drugemu, saj dobi svoja sredstva. Dejstvo namreč je, da dokler si vsak kolektiv sam ne bo pomagal iz ne- JOŽE ANDREJEK. Danes delam zadnji dan za stabilizacijski sklad. Tudi večina drugih delavcev je svoje delo že opravila. Odmev nanjo! Dovolj pove to, da so nam prišli pomagat iz drugih kolektivov in da menda še pridejo. Tako so akcijo iz Krope razumeli v prenekaterem kolektivu. Med pogovorom v Plamenu smo se pomenkovali o tem. Vseh primerov seveda nismo naštevali, spomnili pa smo se naslednjih. Med prvimi so bili delavci kranjske Save. Podjetje je bilo v nelikvid-nostnih težavah, pa so delavci že sredi preteklega leta sklenili, da bodo posodili svoji tovarni petkrat po deset odstotkov svojih osebnih dohodkov. Tako se je podjetju nabralo do konca lanskega novembra 5,5 milijona dinarjev, ki jih je potrošilo za izboljševanje lastne plačilne sposobnosti. Ob koncu leta so delavci dobili denar vrnjen, z desetimi odstotki letnih obresti. V letošnjem letu so delavci Save sklenili podobno: svojemu podjetju bodo posodili od desetih mesečnih plač po deset odstotkov. Tako se bo v desetih mesecih nabralo okroglih deset milijonov dinarjev. Taka akcija bo podjetju močno pomagala, saj je podjetje še vedno v določenih gospodarskih težavah. Omenili smo tudi primer Tovarne avtoopreme iz Ptuja, TAP. To podjetje se je konec lanskega leta sicer rešilo nelikvidnosti, vendar le začasno, saj so imeli še v letošnjem februarju 20 milijonov dinarjev pri svojih dolžnikih. V okviru splošnih stabilizacijskih ukrepov so se delavci TAP dogovorili, da bodo do prvega maja letos imeli osebne dohodke zamrznjene na lanski ravni, da bi tako podjetju ostalo več obratnih sredstev. ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT IN PLAMEN? Kam bodo šla sredstva, ki jih je kolektiv Plamena ustvaril s svojo akcijo, nas je zanimalo na koncu obiska v Kropi. „SkIada, kot smo ga predlagali, še niso ustanovili", so nam pripovedovali v tovarni. „Zato nam še ni povsem jasno, kam bodo ustvarjena sredstva šla. No, to nas ne skrbi preveč, sredstva so ustvarjena, lahko jih bo uporabiti v prid stabilizaciji. Ce pa jih ne bo moč uporabiti, kot menimo, bomo ustvarjeni milijon dinarjev potrošili doma. Kako, še ne vemo, o tem bo seveda odločal kolektiv. Nemara za investiranje v razvoj tovarne, nemara za družbeni standard . . .“ R. B, JELKA ŠOLAR: Svoje delo v okviru akcije sem že opravila. Vi pa bi morali priti na začetku akcije v tovarno. Ali pa takrat, ko so prihajali pomagat iz drugih kolektivov. Prišlo je tudi nekaj vodilnih uslužbencev s tajnicami vred delat k stroju. POKOJNINA- KOLIKŠNA, KDAJ? V knjižici, ki izide 20. aprila letos, so zbrani vsi predpisi novega pokojninskega in invalidskega sistema. Pravice, ki izvirajo iz treh aktov -zveznega in republiškega zakona ter statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS - so obdelane poljudno, tako da si bi lahko vsak sam izračunal, koliko bo dobil po novem sistemu pokojnine in kdaj bo lahko šel v pokoj. Tudi natančen izračun, kolikšna bo pokojnina ob kakršnemkoli dodatnem delu, je v knjižici poljudno prikazan s primeri. Osem dinarjev je treba odšteti, če knjižico i naročite do 20. aprila. Potlej bo stala knjiži-ca 10 dinarjev. Naročila sprejema: ČZP »Delavska enotnost«, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 2«. novembra 1942. Ureja sa uredniški odbor V d glavnega in odgovorneS? urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI. telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in'310-033 Račun pri Narodni banK' V Ljubljani, št. NB 501-1-991. devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39 00 din — in letna 78 00 ciin " Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana