GLAS NARODA The Urge* Slovenian Daily the United State*« List slovenskih delavcevvAmeriki. mod legal Holiday«. 75,000 TELEFON: OHelses 3—1242 Entered y Second 01a*s Matter September 21,1303, at the Post Office at He w York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879, TEUTON: CHelsea 3—1242 No. 38. — Stev. 38. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 15, 1937- -PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. VOJNOSTANJE JE BILO PROGLAŠENO V ANDERSON,IND. U. M. Workers bodo pomagali jeklarjem DESET RANJENIH V SPOPADIH; STAVKARJI PRIČAKUJEJO SOCIJALISTA N. THOMASA V General Motors tovarnah v Flintu, Mich., so začeli delavci delati. — Poročnik državne policijo je zavrnil petdeset avtomobilov, ki so dospeli iz države Michigan. — Oblasti države Indiane bodo same skrbele za mir. VROČI BOJI ZA CESTO V VALENC1J0 Fašisti so bili vrženi iz svojih postojank. — Republikanci bodo postavili najvišjega poveljnika. ANDERSON, Ind,. I 3. februarja. — V tukajšnjem mestu so se završili vroči spopadi med linijskimi in neunijskimi delavci. Takoj nato je bilo proglašeno vojno stanje, in vojaštvo z nasajenimi bajoneti vzdržuje mir. Vojaki patrulirajo po cestah in so zaprli vse dohode v mesto. V izgredih je bilo ranjenih deset oseb. Governer M. Clifford Townsend je proglasil vojno stanje nad Madison okrajem. Tukaj sta dve tovarni General Motors — Delco Remy in Guide Lamp. Pred tovarnama je vladal mir. Mestu se je približalo petdeset avtomobilov, v katerih se je nahajalo nad 300 oseb. Avtomobili so rrneli licenčne plošče države Michigan. Poročnik i Izza skladovja se je nenado državne policije Walter Metzner je rekel avtomo-^na dviK»il0 *est fašističnih bilistom, naj se vrnejo domov. hombn/h katere * J J opremljalo 14 zasledovalnih Governer Towsend je izjavil, da je naročil čla- aeroplanov. Kmalu nato je bi nom narodne garde, da ne smejo pustiti v mesto nobenega tujega organiziranega delavca. — Ce prihajajo z namenom, da bi vzdržali mir in red. jim povejte, da bo za mir in red skrbela dr žava Indiana. ARGANDA, Španska, 14. ieb. — Republikanci so naskočili fašistične postojanke na višinah ob cesti, ki vodi v Va lencijo ter so fašiste pognali iz njihovih zakopov. V bližini Aragande, 15 milj Jugovzhodno od Madrida, se žs bije bitka tri dni. Fašisti stalno napadajo republikanske postojanke, pa so vedno vrženi nazaj. Z visoke .-kale blizu ee-&te pa fašisti neprestano streljajo s strojnicami na cesto. lo mogoče slišati eksplozije bomb v Argandi. Nato so se aeroplani obrnili, pa predno sn mogli priti do skalovja, se je prikazalo 15 republikanskih aeroplanov, ki so se spustili ž njimi v boj. En fašistični aero- Ljudje v avtomobilih so imeli na rokavih zname-!l,lan Padel Iia t,a> dru»i Pa* nja United Automobile Workers. Na vprašanje, kaj hočejo v mestu, so odgovorili: — Skrbeli bomo, da se bo uniji godila pravica Organizator Victor Reuther je izjavil, da pričakuje socijalističnega voditelja Normana Thomasa, ki bo dospel danes ali juti i sem ter bo premotril položaj. Pod poveljstvom porotnika Graysona N. Harri-sona je narodna garda navalila na unijski glavni stan ter zaplenila tri revolverje, dve puške in nekaj municije. ;;e letel onstran Argande, toda vladni letalei so ga zasledovali In tu<1i izstrelili. V Argandi so bile ubiti tri osebe, 25 pa jih je bilo ranjenih. Tri milje od mesta je bi5, najden drugi fašistični aero plan in njegov pilot je bil ubit. MADRID, Španska. 14. feb. — Obrambna junta v Madridu je izdelala nov načrt za obrambo mesta ter ga je poslala vladi v Valencijo. Med drugim predlaga junta obvezno vojaško služl>o za vse one moške r.ied 25. in 45. letom, ki do se-etaj še niso služili pri vojakih. Tudi kampanja za najvišje poveljstvo dobro napreduje. V kratkem bo najbrže imenovan vrhovni poveljnik cele republikanske armade. Pretekli teden je bil Madrid I tako miren, da nekateri misli FLINT, Mich., 13. feb. — Tritisoč delavcev se ie danes smeje vrnilo v Fisher Body tovarno štv. 1. To je bila prva skupina izmed 100,000 štrajkarjev, ki so zastavkali dne 30. decembra, pri General Motors Corporation. Par ur nato se je začela demobilizacija narodne garde. V stavkovni okraj je bilo poslanih kmalu po izbruhu stavke 3300 narodnih gardistov. j-0> da ^ ^neral Franco sploh V Fisher Body tovarni stv. I je bilo obratovanje no več obstreljeval. ~ obnovljeno ob 7. zjutraj. Skoro vsi delavci so nosili unijske znake, kar je bilo pred stavko prepovedano. V Buick tovarno se bo vrnilo v ponedeljek 1 2 tisoč delavcev. Do konca tedna bo v Flintu zopet zaposlenih 43,000 delavcev. Slično bo po drugih mestih. Oldsmobile v Lansing bo pozvala v pone deljek na delo 8000 delavcev in istotako Cadillac v Detroitu. Ce bo hotela General Motors Corporation izvršiti vsa naročila, bo morala v teku par tednov izde -lati najmanj 250,000 avtomobilov in truckov. DETROIT, Mich , 1 3. feb. — John L. Lewis, je rekel danes, da je stavka pri General Motors razbila ' enotno fronto kapitala" V kratkem bo pred- Po u radnih podatkih je bilo do sedaj v Madridu ubitih 547 oseb i n 1884 ranjenih. MALAGA, Španska, 14. feb. — Predno so fašisti zavzeli Ma-Jago, so komunisti postrelili vse kanonike, razun štirih. Poleg tega je bilo ustreljenih 50 žup-rikov, trije jezuiti in več avgu-štincev. ZBOROVANJE VETERANOV V BERLINU Na zborovanju bo zastopanih 14 narodov. — Zborovanje se prične danes. — Zastopana bo tudi Jugoslavija. BERLIN, Nemčija, 14. feb.-V pondeljek bo dospelo v Berlin 51 delegatov iz 14 držav na štiridnevno zborovanje vojnih veteranov in upati je, da bo ustanovljena mednarodna zve za veteranov iz svetovne vojne. Koburški vojovda, ki je voditelj tega gibanjii v Nemčiji, je naznanil obsežen vspored za razne svečanosti, vključno vojaško parade. Sprejeli jih bodo tudi nemški najvišji državni u radniki. Med onimi, ki bodo go vorili pred delegati, so kancle? Adolf Hitler, poslanik v Londonu Joachim voiTftibbciitrop. zračni minister general \Yil helm Goering, podnačelnik nemške nazijske stranke Rudolf Hess in vojni minister ftldmaršal "Werner von Blom-berg. Načelnik italijanskih veteranov Carlo Deleroix je slep in brez rok. Ameriški delegati so polkovnik James V. Sparks, T. F. MeCann in Bernard Rage-ner. Poleg zastopnikov Amerike in Nemčije bodo tudi zastopniki Avstrije, Belgije, Anglije, Francije, Bolgarske, Italije. Jugoslavije, Orške, Čehoslova-ske, Poljske, Madžarske in Romunske. Zveza vojnih veteranov ima namen pospeševati svetovni mir. NEVTRALNOST BO OPUŠČENA Pustile bodo, da bo general Franco zmagal. — Anglija je od generala Franca dobila zagotovilo za varnost njenih interesov. PARIZ, Francija, 14. feb. — Franco-ki voditelji sedaj priznavajo, da se velesilam ni posrečilo izsiliti nevmeševalne politike na Španskem in bo ta politika v bližnji bodočnosti sploh opuščena. Vnanji mini-tor Delbos je obširno poročal ns kabinetni seji o položaju na Španskem ter rekel, da se bo Francija še dalje trudila, da so na Španskem uvede nadzorstvo nad nevtralnostjo, toda je priznal, da do sedaj to še ni bilo doseženo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo Anglija opustila svojo nevmeševalno polit ikr., ker je prejela od generala Franca zagotovilo glede španskega ozemlja in je obljubil popolno varnost za angleške rudarske koncesije na Španskem. Francoski poslanik Charles Corbin je imel dolg razgovor s talnim angleškim podtajnikom PREGANJANJE ŽIDOV NA POLJSKEM VARŠAVA, Poljska, 12. feb. — Protižidovski nemiri so se pričeli na vseučiliščih v Varšavi in VUni. Več židovskih dijakov je bilo ranjenih. V Vilni so se nemiri vršili ves dan. Dijaki so koraikali po ulieah klicali "Doli z Židi!" PREM0GARJI IZVAJAJO VELIK VPLIV NA JEKLARSKO INDUSTRIJO PITTSBURGH, Pa., 1 4. februarja. — Ko se bliža konferenca med zastopniki lastnikov rudnikov mehkega premoga in United Mine Workers of Ame rica, da sklenejo mesto dosedanje pogodbe, ki poteče 1. aprila, novo pogodbo glede plač in delovnega časa, se industrijalci boje, da bo John L. Lewis, ki je predsednik United Mine Workers in predsednik odbora za industrijsko organizacijo (CIO), porabil premogarsko unijo za svojo kampanjo za or ganiziranje jeklarskih delavcev, ker je premogar-ska industrija v ozki zvezi z jeklarsko industrijo. ----- " Značilno je naznanilo, da bo- KRALJI PADAJO V PO ZABLJENJE PROVIDENCE, R. I., 13. feb. — Danes je govorila tukaj Jennie i-.ee, članica angleške delavske stranke. Govorila je o usodi kraljev in cesarjev. — Kralji ne i>ridejo dane-več vpostev, — je rekla. — Is*i propagandni stroj, ki je dolgih štirideset let ustvarjal angle ►e-trolejem in trdim premogom. ŽELEZNA GARDA DEMONSTRIRA Naročite se na "Glas NarnJa'' največji slovenski dnevnik * Združenih dr&m'fc 135 KADETOV IZKLJUČENIH ANNAPOLIS, Md., 13. feb. — Vodstvo tukajšnje mornariške akademije je izključilo danes 135 kadetov, ki niso dosegli v svojih študijah zaželjivih uspehov. Med izključenimi je tudi edini črnec, ki je študiral na akademiji — James Lee Johnson iz Washingtona. Število kandidatov, ki je znašalo 2262, se je torej zmanjšalo za BUKAREŠTA, 12. februarja. — Nad 10,000 ljudi je priredilo parado po nlicah na čast dvema članoma prepovedane železne garde, ki sta padla v boju na strani španskih fašistov. Trupli obeh — Jonet Mot-zasa in Vasile Marinsa — sta bili pripeljani z vlakom v spremstvu načelnika železne, garde Cornelinsa Cedreaua. Spremljevalno moštvo ne je zapriseglo, da bo med vožnjo vživalo samo kruh in vodo. Ce-dreau, ki je Trii v sled napora zelo bled, je vodil procesijo z železniške postaje v cerkev sv. Jurija. Policija proti železni gardi Jk nastopila, _ "QLlr» NARVVaf" New York, Monday, February 15, 1937 THE LARGEST 8L0VENF DAILY IN UJ3Z. "Glas Naroda" 9LAVBNI0 PUBLISHING OOHPAM President__L Uon tad of oC abort officers: Char* n. x. "GLASNASODA (TaiM mt the Piijlt) Day Except goodaji and HoUdayi «k> baci pol leu Mo vaUa m Amnito to »•••••••a »•••••••a »•••••••a $coo $8.00 $1.90 Za New York n celo leto .. Za POl •••••aaaaaaaa Za Innei ant i o m celo leto Za pol lete ea•••• $7j00 $3.80 $74)0 $3J0 Sttbecripdoo Yearly $6.00 podplaa in oocbnostl ae ne prlobtajejo. Denar naj ae blagovoU po Money Order. Pri spremembi kraja narofinlkov. prosimo, da ee tudi prejinje blvallKe naznani, da Hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on "Glas Naroda" Uhaja neki dan lsrsemH nedelj Is pramtlkOT "GLAS NARODA". 21$ W. IBtta Street. Near Ya Telephone: CHelsea 3—1242 N. f. J DELAVSKA ZMAGA Zmaga. ki so jo izvojevali delavci pri General Motors •?orporation, je bila večja in pomembnejša kot so se je nadaii najbolj liberalni opazovalci. Ta zrnata je važen mejnik v ameriškem delavskem gibanju. Zmagalec je seveda John Ij. Lewis. K poravnavi je mnogo pripomogel tudi Frank Murphy, governcr države Michigan. Podpredsednik General Motors Corporation, William S. Knudsen, je bil dovolj razsoden, da je popustil in dal o riši rne koncesije. Vsa zasluga pa gre predsedniku Franklinu Roosevelt a. Roos^veltov liberalizem je ozdravil delavstvo paralize, na kateri je bolehalo v času Hooverjeve administracije. Roosevelt je oficijelno priznal delavstvu pravico kolektivnega pogajanja. Kakor rečeno, je bila General Motors kor|K>ra<»ija precej popustljiva Proti štrajkarjem je izposlovala ustavno po velje, da morajo zapustiti tovarne, ni pa vztrajala, da morajo biti iz tovarn s tilo pregnani. In spoeteka jt» pretila, da ne bo podpisala nobene pogodbe prej, nego bodo tovarne prazne, pa se je tudi v tem slučaju premis lila. Slednjič je priznala princip kolektivnih pogajanj, in to priznanje smejo delavci smatrati za največji uspeh. Ves čas stavke so bile človečanske pravice v očitnem na-pprotju z lastninskimi pravicami. Svojevrstna stavka (sit-down strike) je kršila temeljne pravice privatnega lastništva. Delavci so zmagali, ker je bila veČina javnosti na njihovi strani. Človečanske pravice in lastninske pravice so bile na tehtnici. Človečanske pravice so zmagale. Pogodba daje Johnu L. Lewisii šest mesecev časa za unioniziranje General Motors. In če mu bo šlo po sreči, bo rnel večino v vseh sedeminštiridesetih tovarnah. Delavci bodo dobili po dva dolarje več na uro, produkcijo bo obnovljena, in uravnava bo temelj, ne samo trajnega miru, pač pa tudi globjega pojmovanja in medsebojnega uvaže-vanja obeh -strank. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO laltil _ Din. 1M $ 1JM..... $11.9$ _ V ITALUO $ «3$__Ur 1$$ $ IZJtt______ Ur M$ $ MJ«------Ur $$$ $ 57.00 _____Lir 1$M $112.5$________Ur 2$$$ $167.50 ----------Ur III 8E CENE SEDAJ HITEO MENJAJO ŠO NAVEDENE CENE FODTStENE BPEEUEMBl GOBI ALI DOU Iz Jugoslavije. Sinova uglednih družin— roparja. Pred okrožnim sodiščem v Travniku sta te dni stala dva mlada fanta, sinova uglednih družin v Zenici, ker sta oropala siromašnega delavca. Oba fanta sta že v zgodnji mladosti zašla na kriva pota. Ljulbila sta pijačo in karte. Ko sta ostali brez denarja, sta sklenila, da bosta koga oropala in tako pH-šla do denarja za pijano. Na periferiji Zenice sta počakala ubožnega delavca, 25-letnega Jurija Brtidimiroviča, in ga napadla. Z udarci sta ga onesvestila in mu nato ukradla delavčev 14-dnevni zaslužek v znesku 250 dinarjev. Pri razpravi sta zločin priznala. Eden pokvarjenih fantov, Hasan po imenu, je trdil, da ga je 1 činu nagovoril njegov tovariš Ahmed. Budimiroviča je napadel Alimed in ga tudi onesvestil. Haisan pa jc samo stal na Budimirovičevih prsih, da se ta ne bo dvignil, ko je Ahmed iskal denar Takoj nato sta šla v gostilno, kjer sta začela piti, pa so ju orožniki hitro našli in aretirali. Sodišče je obsodilo mlada roparja vsakega na tri leta robi je in na petletno izgubo državljanskih pravic. Neprijetni doživljaji dveh učiteljev na Kotovem. V vasi Leposavi, blizu Kosovske Mitrovice službujoča u-čitelja Radoš Vtrovič in Dra-goljub Mrlialovič sta se že pred meteeci sprla z vaškim županom NWleljkovieem. Učitelja sta prej pomagala v občinski pisarni ter tam ugotovila razne nerodnosti. Župana sta naznanila, da je samovoljno gospodaril z občinskim denarjem. Ker pri zadnjih občinskih volitvah Nedeljkovič ni bil več izvoljen za župana, je svoj poraz pripisal učitelju Mihaloviču, ki je '»i! podpisal ovadbo proti njemu. Maščeval se je na ta način, da je proti Mihaloviču in njegovemu tovarišu nahujwkal mnogo vaščanov. Učitelja v vasi nista bila več vama in nekega večera sta iz vasi pobegnila. Va<ščani pa so na nju pazili in takoj udrli za njima, nekateri peš, drugi celo na konjih. Učitelja sta bežala preiti Kosovski Mitrovici, in ko sta opazila, da se bližajo jezdeci sta skočila v potok ob cesti. Zasledovalci beguncev niso o-pazili, ker je ob potoku gosto grmovje. Učitelja sta morala ostati v mrzlem potoku do jutra in šele dopoldne sta po o-vinkih prispela vsa izčrpana v MifcrovSeo ter pri sreskem načel stvn opilsala svoje neprijetne doživljaja. Huda zima v Vojvodini. Močna košava in .snežni zameti so povzročili dunavski ba- novini znatno »kodo. V okolici Soirtbora so pokvarjene brzojavne in telefonske žice, košava pa je razkrila tudi več hiš. V Novem Sadu je imelo zimsko neurje tudi človeško smrtno žrtev. 22-letnega trgovskega potnika in znanega športnika Josipa Buzgo je vihar s toliko silo treščil ob tla, da si je prebil lobanjo in potem izdihnil v bolnišnici. Na Dunaju je vedno več ledu in je reka pri Novem Sadu za 40 odstotkov površine pokrita z debeli in ledom. Pri Apatinu in Bukovarju se led premika, pri Kovini in Go-lubcu pa stoji. Led se pomika tudi po Dravi na vtscj Tisi pa stoji. Zaigral domačijo in ženo. Mladi Jakub Ajdar, musliman iz Vučitrna, je za svojim očetom prevzel veliko in lepo domačijo. Kmaki pa je 2ašel mod vinsko in igralsko druščino, kjer so ga je prijela kartaš-ka strast. Ko je pri kartah zapravil vso gotovino, je začel prodajati, dokler ni odprodal zadnjega koščka in se preselil v Skoplje, kjer pa se je prešnja pesem nadaljevala. Največ je prekartal z onim izmed svojih prijateljev Bebijem, ki -se je pri nekem pijančevanju celo zaljubil v njegovo ženo Anito. Ko Jakub Ajdar že ni imel več ničesar, za kar bi mogel igrali, je z omenjenim prijateljem igral za ženo. Pa je tudi to u-sodno igro izgtfbil in kvarto-pirski tovariš Bebi je še isto noč mlšel v Vučiurn po ženo, lepo Anito. Jakub Ajdar jia je ostal popolnoma na cesti, po malem je začel krasti in kmalu nadel v roke oblastem. Doijo-dek omenjamo zaradi tega. ker še v nol>enem izmed izmed vseh IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1937 u Cena s poštnino vred. Glas Naroda" 216 W«st 18th Street New York, N. Y. programov, ki se ondotneiuu Pečenega mačka pojedel. V Bačkent Monoštoru blizu Soiribora je trgovec Franjo Schmid v krčmi izjavil, da bo pojedel pečenega mačka, če sc mu posreči dobra kupčija. Kupčija se mu je res posrečila in ljudje so bili radovedni ali bo izpolnil svojo obljubo. Schmid je ubil in spekej svojega mačka in ga z veliko slastjo pojedel v isti družbi, kjer je izrekel svojo obljubo. Nekoč je Schmid pojedel okrog 50 vrabcev. Podobnih gostij je torej že vajen. Dihajoča gora. V bližini mesta Ca>tleniaine v avstralski državi Viktoriji imajo hrib, ki predstavlja n:i :uišem planetu geološki fenomen brez primera. Hriba nam- — eter Zgaga ljudstvu s tolikšno zgovorno- reč "diha", stjo ponujajo, nismo slišali daj Do približno pred petdoseti-bi hotel odpraviti tako stanje, mi leti so v tem hribu kopali ki tam niti posebna senzacija j rudo. Nastal pa je ogenj, ki je LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA'f dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE SE NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIMPREJ Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtivs: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. NAJBOLJ PRIMERNO IN ni bila. Strašna nesreča na pomiku "Topoli". Tudi pri Pančevu so med ledenimi ploščami obtičale mnoge ladje. Posadke so se umaknile na kopno, na ladjah v ledenem oklepu pa so ostale straže. Na privatnem parniku "Topoli" je stražaril strojnik Matijevič. Ker ga je zeblo, je nasul žerjavice v veliko prazno petrolejsko kan to in tako improviziral peč. Ko je ob kanti zadremal se je vnela njegova težka, z oljem napo jena <>b!«'ka. Straže iz drugih par-nikov so videle in slišale ne-srečža, ko je ves v plamenih begal po krovu. Ko so prihiteli do njega, je bil že tako hudo opečen, da je bila vsaka pomoč brezuspešna. Ko so # ga ■nrenesli v bolnišnico, je Še živel. a ira je smrt kmalu r«*šila strašni!i muk. opustoši! rove in uničil naprave in tedaj so izkoriščanje u-stavili. Za spomin na eksploa-taeijo rudnika je ostal samo neki rov, ki je danes že precej propadel. Vendar pa inia ta odprtina v življenju hriba v«-žuo ulogo. Kakor človek zajema zrak skozi stari, opuščeni rov. V ostalem se odigrava dihanje hriba pri Cast leniaiiiu z geološkega gledišča po 'kili lixtih eitam: — Eden najbolj uglednih beograjskih listov "Vreme", je nedavno objavil >liko debele pra«ice, ki jo sesa deset mladih pujskov. Slika jc vsekakor pomembna za živalski svet. To-et" jc baje angleško javnost bolj razburila nego pa dejstvo, da kralj trpi na tej hudi bolezni. Dandanes ni na svetu dosti kraljev, med njimi je pa jaka r.ialo zdravih kraljev. Kajti oseba, ki si v sedanjih časih lasti ali prisvaja kraljevsko čast in oblast, ne more biti posebno zdrava, — že vsaj n-i duhu ne. * On dan je javila kratka brzojavka iz Rima: — Vatikan je priznal italijanskega kralja Viktorja Ema-nuela za cesarja Abesinijc. Kojak mi piše: — V Slovensko - Amerika n -kem Koledarju so tri tvoj«? slike, pod katerim pa ni nobene popolne razlage. Torej katera izmed treh tebe v resnici predstavlja: prva. druga ali tretja' Med njimi ni namreč »i o bene podobnosti. Jaz seui stavil, da druga. Stavo si dobil, dragi rojak. Dovolite mi raztrobiti novico, ki je bila le malokomu zna na: — <'e bo šlo vse po sreči, bo jeseni obiskal svoje ameriške prijatelje naš prijatelj Jožo items iz Most pri Ljubljani. No, saj se tudi spodobi p'> dolgih enajstih letih. V okolici Spriugfielda v državi Missouri je nastavil Forest Dunn lisicam. Dve pasti je nastavil. Imel je srečo in nesrečo. Ko je šel naslednjega jutra pogledat, je bila v eni pasti lisica, v drugi pa njegov pe-. * Ljudje, ki pozabljajo, nam o-stanejo v spominu. Zadnjič sem pisal o telefonski kompaniji. Naj navedem danes še en značilen slučaj. Pri rokah nimam natančnih podatkov, da bi mogel opisat: ogromnost tega podjetja. Vem !e toliko, da je ^amo v New Vorku več telefonskih aparatov kot jih je v štiridesetih državah skupaj. V newyorskilt telefonskih centralah je cela armada, na tisoče telefonistk. Včeraj zjutraj pokličem centralo, hoteč govoriti z nekim prijateljem v Brooklynu. Pii mi iz centrale odgovori dekli ški glas: — Zgaga, tisto, kar kličeš, je stara številka. Na, tukaj imaš novo. — Te besede je spregovori-•a telefonistka slovensko — v pristnem ribniškem narečju. Zdelo se mi je, da sanjam. Kdo, zlodja, me v centrali, pozna ]>o eni sami moji besedi hello" in kdo mi iz centrale ribniško odgovarja? Bila je moja prijateljica Derčarjeva Ančka. Že marsi-kak čuden slučaj ali naključje sem doživel v življenju, tako 5udnega naključja pa dosedaj še nikdar. «1 G LA 8 N AROV A" New York, Monday, February 15, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJS.1. H. S.: Sonce jo pripekalo z jasnega neba, sneg je škrtal pod dolgimi deskami in Hana je tiho pope vala predse, ko se je obrnila z nasprotne strmine. Preti njo so se dvigali tri tisoč metrski velikani in so iztezali svoje vrhove ko svareče prste v nel>o; prav tam globoko spodaj pa so čejx»le majcene hišice v vasi. Majhna, temna točka jo vzbudiJa Tfanino pozornost: točka je čepela na izmemi boli ni in je motila snežno veliča^tjc srora. Palici je zasadila v sneg in je z radostnim vzklikom po letela preko ravni . . . z om strani se ji je odzval vzklik: bilo je ko daljno, tiho odmeva nje. fVz četrt nre nato se j< pojavil pri Hani mladenič, k-je sedel v snegn zraven svojih zlomljenih smuči. Odvimiil j« srlavo. ko so um jo približala in jo nalahno pokimal: 'Halo!" T Ta na so jo nairniln v strni' in so je ustavila s >rmkom sro di pršečejra sneSneqra oblaka: Midi svoiih frfotnjočih plavil' las, zardelega obraza in radi svojega bistrosm, noustrasono-ira nojrloda jo .dičilr. gor«ki v' li. kraliiei snoira. "Halo! Ali vam morem kuj pomairati Prij etni obraz mladega človeka so jo prijazno nasmehnil "Bojim so. da no — nokj" nod tem-le snopom jc kako po lomljcno d"blo — stvar je knr olHipna, r/,n\ mi jo, da sto ?*Hiian potrudili." "Kaj to?" Deklo se je ozrlo naokoli. "Vemlar rn* mor-to oii »odeti tu." Spričo večno samo to snežn i kov in brezmejno dalje jo jo prevzelo nehote -uvstvo materinske n* žnosti. Mlael?i, zdrava dekleta ima jo večkmt tak občutek. Pocenila je na svoj«* smuči in jo nekaj pripomnili hi o smučeh in smučar* h. "Mogoče bi pa .»topili nazaj za meno — mogoče bi se dalo skupno iieljati." Mladi človek jo vstal. Hanr. jo zdaj videla, da ie visok in mršnv in r*i«li svojih dolir:v» rolr se ji jo zazdel nekam noro<"!.»r>. "A bojim ko. da vaše smuč« n« bodo vzdržale dvojno težo." "Stop" jo jezno odvrnila in nasršiln obrvi. "Pa menda no boste skalomn vozili z menoj?" Sk1js€ ah slabsc SMUŽKI skok Vino iz solL hot je obrnil, si odvezal ostanke »» smuči in je trske brezbrižno zadegal v ^neg. Čez nekaj minut je stal zdaj za njo, se je oprijel za rame in že sta zdrča-la, da se je sneg kadil za njima. Lepo je bilo in Hani so se bU+stele oči. (Vz dva dni sta se počasi vozila po snegu in govorila nesmiselnosti, kakršne že tisočletja govorijo mladi ljudje, ko so sami. "... in obljubi mi, da boš previden." mu jo rekla in g;i materinsko pogledala. "Začetnik si ^c. Nikoli r.e bom pozabila kako >i sedel v snegu ko kup nesreče." Nekaj je zamrmral in se nasmehnil. Sploh je bil jako molčeč, le oči so mu govorile, kadar jo je pogledal. • m • Oh vznožju orjaške skakalni, oe je igrala godba zdaj koračnico zdaj plese. Na obeh straneh vzdolž sniuške proge je stalo na tisoče gledalcev in iztezalo vratove. Oba mlada človeka sta stala prav s podaj in vselej, kadar jo kak smučar skočil, je Hana nalahno vzkliknila. Po sekunde dolgo so plavali skakači v ozračju in so veslali z rokami. Po tem so zdrčali brenčaje po kratki progi dalje in moški, z <1olsrmii koli v rokah, so prihiteli in izmerili dolžino skokov. Oh štirih hi morali skakati Norvežani in Hani so so oči kar v . .P , ampak še večkrat od zemlje, razmišljati .. . ze se je prikazal; . ' , ____: xr_____• rosobno imenitna vina so na prvi Norvežan visoko zgoraj I ^ na skakalnici. Ko ptič je Sinil l ™ v zrak — in je obtetal. Krasno je bilo a tudi strašno za pogled, kako je samotno visel v ozračju, kako je zamolklo zabobnelo na tleh. Ljudje so vpili. Šestdeset — osem in išestdeset. Godba je hrupno zaigrala: bil je najboljši skok. "Pozor," je dejal nekdo in Hana se je okrenila. Jezilo jo V Kataloniji teče reka Car-i loner in nad reko se boči kakih .>0 metrov visok hrib. V tem '.•riba pa so že v najstarejših časih kopali >ol. Med tem pa, ko so ljudje iz zemlje pridobi-\ali sol, so kmetje na obronkih tega hriba sadili trto terjpridejo vali vino, katero uživa velik sloves. Zanimivo je, da je pr RTJVKA BOLEZEN. V bolnišnici za živčna obolenja v Londonu leži mlada ženska iz Wimbledona, ki je pred tedni obolela za izredno redko boleznijo. Gre za primer tako zvane narkolepsije, ki obstoji v tem, da zapade pacient po hu-leni smehu ali kakšnem dru- gem živčnem pretresu v ncko| NAROČILA stanje spanja, ki traja včasih I ^ MOHORJEVE KNJIGE ill nekoliko sekund, včasih pa tu |kNJIGE VODNIKOVE DRU-di več ur. D«»slej znani pi iim»-|ŽBE za lctt>1938 sprejemamo. ri te bolezni bi se dali preštet;l0ni> ki nam poSlj-e Zfl Moilorjc na prstih ene roke. Stanje o- ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vo i ne njene bolnice seje v tem ča Jdnik^ve, bo dobil knjige iz do su zelo izboljšalo »n zdravnik,I ovine naravnost na svoj na upajo, da jo bo mogoče oz"ra[si0V Tltl* Knjigarna Glasa Naroda. jo, da jo bil mladi človek prav • tona pla^t na tem hribu dobo zdaj odšel. ha samo kakih "20 centimetrov. "Najbrž," so jo liudovala, da pa takoj nato začne plast "ga take stvari sploh no zani- >oli. Korenine trte, katere se. niajo." Todaj jo skočil drugi kakor znano, zajejo globoko v Norvežan, majhen mišičast zemljo, gredo seveda v solnate človek, ki je v ozračju k?rr iz-'olasti ter od tamkaj srkajo irinil. Ko jo obstal na tleh, je življenjske -okove. Kako čudo-skočil ena in sedemdeset in -jta igra narave je to! ljudje so maliali s klobuki in Znotraj v zemeljski irloboč!-z robci in godbenik? so pihali v n\ so salll;l |(.ži.Va grenke soli, svoja glasbila, ko da jih hoče- /irmaj ,MM| SUf.„, božjega soln-l"o raz nest i. !,,a pa rasto vinska trta, na ka- So m je bil kra- Vino in sol rasteta takorekočj tek odmor. Hania se je od ne j!z enega in Moira vira, vino in strpuosti prestopala z noge »"»a >ol, sladkost in bridkost, iz nogo, časih zažvižgala po uie-|^:M«ga vira — iz neizmernega lodiji koračnic. To ji jc bilo :,0gastva silne božje narave všeč in jo jo vsaj zamotilo. Ii. zamotiti -so je morala s čeni. saj so je vendarle jezila, da njeira ni bilo nazaj. Ne le. da ni bilo vljudno, bilo jo . . . "Pozor!" so kričali ljudje. "Pozor . . ." in vse je Začelo ... . .. iribati. Nekateri so bili že od- csketalo, kadar .-jih je omenila. -i: ^ Boš videl, kako skačejo: nobeden manj ko sedemdeset " Pogledala je moža poloir sobe. ki mu jo glava tičala ko za-arozdena mod rameni; čepico jo imel prav na nosu. Zdelo s? ji je, ko da se hoče skriti sam pred seboj. "Pa so menda bojiš?" Potc i so jo zasmejala, ker jo ime! take plašne oči in mu je stisnila roko kakor mati, ki tolaži svojega otroka. Tako je bil velik in vendar tako nebogljen. Visoko zgoraj je -tal kapitan Norvežanov, velik hiust. in jo zakričal skozi trobilo lleko besede v globino. Godba jo za-igrala norv*. ško himno in ljnd„e so nekaj razburjeno poudarjali. "Ne, no," je naglo .-pregovoril mladi človek in so skušal nasmehniti. "T,e nekoga moram iti pozdraviti ... le za hip . . . bom ko j nazaj." "Oh." je rekla Hana in za- s koli so prihiteli bliže in norveški kapitan je začel spet kričati. Potem se je pojavil neki človek na skakalnici, z besnim skokom je planil naravnost v sinje nebo, potem je stal visoko zgoraj, tako vis"V«> jo morala liana glavo nagniti nazaj, da ga je mogla videti. Njegove dolge roke so se enakomerno gibale in smuči so bile izvrstno postavljene. Pljusk! — jo planil mož na tla — in že so pridreveli tisti s koli in sredi lirumenja elasov in hrupa irodbo je kričalo vsevprek: "Sodom in sedemdeset — sedem i-n sedemdeset!" To jo bilo bajno in navdušenja polno in Hana je ploskala ko nora. "Svetovni rekord," je nekdo zarjovel. Bil jo norveški kapitan, ki jo prihajal nizdol ko šolarček. Vos jo bil blažen in je mahal s svojo tronibo in neprestano kričal. Ska kač se je ustavil, si odvezal smuči, se obrnil in zdivjal nazaj. Hana se jo sklonila naprej, bila jo vsa zardela in se jo od nestrpnosti kar tresla. Tedaj je obstal pred njo in se je oklenil in jo vpričo vseh poljubil. Krog in krog so stali fotografi in vrteli aparate, vse je vzklikalo in hrumelo. Norveški kapitan pa je stal in divje ploskal. Hani se je vrtelo, vse gore so plesale krog nje v divjem plesu. Nato je pogledala: on je bil. "Kako — zakaj mi nisi povedal?" je zanirmrala, "da znaš ti . . ." Zasmejal se je, jo prijel za roko in kapitan ji je stresel desnico rekoč: "Imenitno je bilo, to je bilo izvrstno, da ste stali vi tako daleč spodaj! f\? bi bili stali še bolj spodaj, bi bil skočil devet deset. A če bi bil prej zvedel, ko se je skril, bi ga pretepel." To je bil najdaljši govor, kar jih je kapitan sploh kdaj imel. INAVGURACIJA PREDSEDNIKA ROOSEVtLTA Pred nastopom svojega drugega •štiriletnega termina je bil pr edsednik zaprisežen pred Kapitolom. Zaprisegel ga je pred-n#jivi»iega sodibca Charles Hughes. Za Rooseveltom stoji predsednikov naj starejši sin James. Knjigarna 216 Wast 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, CO strani .............. -3® A ZA ZEL, tnlo vet ........................... ^roAlraua .80 BENEŠKI TRGOVEC. Iffrokai v 5. ilejanj---- M Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar Jih iiozna svetom* literatnra. Uela je prevedel ▼ krasno slovenščino nas unjboij Si pesnik i »ton Župančič. CYRAN I>E BERCERAC. Heroična komedija v jietib dejanjih. Trdo vezano .............. ČRKE MASKE .Spisal Leonid Andrejev. 3*J str. Cena .... fjhibuka ni**-« drama Je podana v >-ko lepem slovenskem prevodu. 1.70 J5 .75 .60 EDA, drama v 4. dejanjih .................... GOSPA Z MORJA. S. dejanj ................ KRELTZERJEYA SONATA Spisal L N. Tolstoj. 1".G strani. Cena---- S čudovitim mojstr.-tvcm priklene Tolstoj v tem rotuanu bralen uase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-covitosljo do strašnega konca. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanji ............ .6« MAGDA. Spisal AI»»zij Remec. 80 strani. Cena...45 Žaioigra ulxigega dekleta v dvanajstih prizorih. **To je hrilka. gloimka zgodha fenske, ki trpi. p;ula in odpušča in umira ihj krivdi moža." M M"* JHt JM PESMI Z NOTAMI ME&AM IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovrnska Ura. (Holuian Orlovske himne. < Vc»lopiveej ... Pomladanski odmevi, 11. zr....... L20 .45 SLOVENSKI AKORDI 'Jr2 mešiinili in imr>kih zh«»rov, u^lasoil Kari Adamič ........................... Cena L54 PL\NINKE 1'esuii /m sopran, alt, tenor n. u^iashil J. l^iharuar ........................Cena 1.20 .MOŠKI ZBOR (iorski odmevi. (I-iharjiar i zvezek Trije moški ziiori. t l'a včič t iiulala Glasbt-na Mati<-a ......... 45 DVOGL\S NO Naši himni MARTA. SEMENJ V RfCHMONDU, 4. dej. .. MOGOfNE PRSTAN. Milčlnski. S3 strani ____ NAMI*!JEM BOLNIK, Moliere, HO sir. ...... OB VOJSKI. !grokaz v štirih slikah _________ OPOROKA M/KOVŠKEGA GRAjSCAKA 47 strani. 0'iaa .......................... Ta veseloigra zimnegji čeSkega pisatelja Vrli-!iekega je uameiijona predvsi>ni manjšim o-drom. PETR^KOVE POSIJCDNJE SANJE Spival Pavel <;oUa. HI strani. Cena.......40 BoSčna igra v štirih slikah, primerna za večje cxlrv. 1'OTOPIJEM ZVON SpLsal Cerhart Hauplmann. 1^4 si. J^na...50 I>ramatska hajka v |tetili dejanjih. PEPEU II. narodna pravljica, G. dejanj str. J35 REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana ............ .75 R. U. R. l»nuna v dejanjih 3 predigro, (Čapek>. Vezano ........................45 ROKA V ROKO ............................ ^ MACBETH, Slwakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez..... Ji OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ----------.7« SEN KRESNE NOCl. Shakespeare. Mehko ^ vezano. Cena ---------------------- SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str..................-50 SPODOBNI UUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovee. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodarfank. čljih dejanje se vrSl pred svetovno vojno. Namen ki ga Je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni zdra- vilo, kar ti daiem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena---- Ljudska drama ▼ Štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne morejo za svoje predstave prevelikih strofikov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska Igra s petjem v a. dejanjih..... ZAPRAVIJIVEC. Moliere. 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v ». dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neia. Sauije .60 13. snopič. Ves talka, Smrt Marije Device. — Marjin otrok ........................ .30 14 snopič. Sv. Boštjan, Junaška dekliea,— Materin blagoslov .................. .30 15 snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neia ................................ ^0 2».. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-t roka ............................... PESMI in POEZUE AKROPOL1S IN PIRAMIDE ................ .80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.23 broširana L— KRAGUUČKI < Utva» ...................... BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............................40 MOJE OBZORJE, (GHDRI) ...................1-25 NARCIS (Gruden*, broš. .................... NARODNA PESMARICA. Cena ............................M POLETNO KLASJE. Cena.................................M PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ................35 SLUTNE (Albrecht), broS. ....................................^0 POHORSKE POTI (Glaser>. broSrano................JO STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................J6% VIJOLICA. Pesmi za mladost ................................J60 ZVONČKU Zbirka peanij aa slovensko mladino. Trdo vezano ............................................JI ZLATOROG. pravljice, trda v— .................jM Spisal Janko Hiir, 109 strani. Osna...... M MLADINI (Keni mladinskih |>e>nii oti liNi letnh-i rojstva Fr. 1^'vstikn s klavirjem ali harmonijem. l'g!asil Emil Adamič ...............Cena MEŠAM ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Clasbena Maliea .. .15 RAZNE PESMI S SPREM UE V AN JEM: l>omovini. (Ftx-tek > I/j la la i;iasl*ena Xtaixa .. .40 Gorske cvellire. (l-aliarnari Četvero in i»etero raznih glasov...........45 V pepelnicni noči. (Sattner) Kantanta za s«ilt. zIkit In orkester. Izdala Glasliena Malieti .........................75 Dve pesmi. (rr»lmn ». Za ui<>>ki zl*»r iu bariton fcolo ................................................-20 MALE l'1-^SMAKICE Št. 1. Srhske narodne himne .................15 Šl. la. Sto čutiš. Srbine (užni.................15 St. 11. Z večer ...............................15 Št. U;. Podoknira ...........................15 Slavček. zbirka šolskih pesmi. (M«dved) ...... .£5 Lira. Srednješolska, 1. in zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglaser ž'-n>ki ali tuožki zl>or. 15 jH-smir. (Pregelj..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj--> -- zvezek. I'salni IIS; Ti veselo i«»j; Na ilan; Divna noč ...............................4% O. zvezek. OiMiuiin k veselju: Sveta noč. Stražniki; Hvalite (2ut|iu(la: Občutki; Ce- CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene ticsini za mešan zl»or I._ Tantum Ergo (Premrl* ...................... j50 Maine pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ Panje Lingua Tantum Ergo Grnitori (Poerster) jO K svetemu Rešnjemu telesu (Poerster).........40 Sv. Nikolaj .................................. .00 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1._ M1SSA in Honorem St. Josephi. Kyrie Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zhor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za i z van eerkvene in društven« idarnostL, vil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena NOTE ZA CITRE Koželjski. Podok v igranje na eitrah, 4 *ezki $J5$ Buri pridejo, koračnW-a ...................... JtO NOTE ZA TAMBURICE _>ievenskc narodne pesmi za tambaraški zhor In petje (Hajuki ............................L30 Bom šel na planinec. Podpuri slov. narodnih pesmi ( iSajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je fletno ......................L— RAZGLEDNICE New^'orške. Itazličue. dueat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, du<-at .......... JO Narodna noša, ducat ........................ M l'OSAMBZNI E'JMAIJI po .......... • COOlSV Naročilom jc priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POČIN1NE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. V LIS V lit T) WZ" New York, Monday, February 15, 1937 TT THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ93. oslovilno pismo R6MAN IZ ŽIVLJENJA # PK "GLAS NARODA" PRIRKDtL: I. H. 44 SO let strojne puške. V januarju 1887. so objavile londonske 4♦Times" kratko vest, da -o je izkazala strojnica, ki so jo napravili v tvorni «-i oboroževalnega industrije« Xordeufeldta, za porabilo. Zra-ven je stalo, da bodo novo o-ložje takoj uvedli pri eetan britske vojske v Indiji, Egiptu i?i Južni Afriki. Januar 1887. je torej bil rojstni mesec mitral jeze, da se rako izrazimo. Iznajditelj nove ga morila je bil inženir Maxim, ki je napravil z Xordenfeldtom I »osebno pogodbo in je stopil pri njeni v službo. V petdesetih letih življenja strojniee se ie seveda marsikaj spremenilo. Orožje se je izboljšalo, izpopolnili >o ara in popravili po izkustvih novejšega časa, temeljna konstrukcija pa je ostala ista. Glede na požete žrtve pa bi lahko dejali, da je pctdesetlct niča strojne puške žalosten ju. bi le j za človeško civilizacijo. Ampak ne da se pomagati. Že pred svetovno vojno je ]>oko<:- ?kih žrtev, kajti izkazala se je za sijajno uničevalko življenj Mogoče bi bila ostala Maxi-mova mitral jeza delj časa le deloma poznana, da se ni žalijo zavzel oboroževalni ma^-nat Bazil Zaharov. Po njegovi zaslugi je strojnica utrla iK.t v osemdesetih letih prošlega stoletja v skoro vse večje evropsko armade, tudi v Rusijo Maxim, ki je 1. 1889. svoj izum močno izpolnil, pa je bil v znak priznanja zaslug za uničevan je človeštva od angleške vlade po vzdignjen v plemenitaški star. Vse evropske vlade so ga ob-snle z odlikovanji, postal je tudi bogat, in sicer mnogo prej in tudi mno^o bolj kakor Zaliti, rov. K Maximovcmu izumu velja pripomniti, da je človeški duh že od nekdaj iskal orožja, ki M oddajalo strele hitro zaporedo- Z olajšanim srcem se Lona vrne v svoj liotel. Imela je ie toliko časa, da si je blizu svoje pisarne našla sobo v prijaznem, majhnem boardinghouse, prodno je nastopila službo. In ko se preseli ter prvi večer sama sedi v prijazni sobici, se oddahne. Dozdeva se ji, kot bi sedaj imela vse najtežje za seboj. Seveda na dom ne sme misliti, kajti polote se je zopet bolečine z vso srlo. In hrepenenje po Ludviku tio neizmerno trpinči. • • • Ludvik je prebil nemirne dneve. Vsak dan se je zglasil v hiši Lonincga očeta in vprašal, ako ni že prišlo kako sporočilo. Spal je slabo, teka ni imel in v obraz je shujšal. Še vedno pa opravlja svojo službo kot voznik taksija in ker taka služba v tako prometnem mestu, kot je Berlin, zelo napenja živce, njegov položaj ni bil zavidanja vreden. Nekega dne pa dobi od odvetnika Harrvja Fleeda iz San Krancisca obsežno brzojavko: 4'Poizvedbe so dognale, da ste vi v rrtsniei iskani dedi.č. Hennersbergova zapuščina vam je na razpolago. Natančni seznam vseh vrednosti pismeno na potu. Prihod čimprej za /eljiv, pa ne neobhodno potrelien. Vrednost dedščine i*»l-dmg milijon dolarjev. Nakazal deset tisoč dolarjev za vaše ime na nemško banko, Berlin. Prosim za vaše nadaljne želje. — Harry Flood." Razburjenje vendar požene Ludviku kri v ol»raz. Do sedaj jc še vedno dvomil, ako je v resnici vse v redu z njegovo ddšeino. In previdni odvetnik Kleed je imel pametno misel, da mu je najprej poslal deset tisoč dolarjev. Premišljuje, kako neki je njegov «tric prišel do tako velikega premoženja. Kako si je mogel, ker je bil po |K»klieu pustolovec, pridobiti toliko denarja? In zakaj se ni nikdar oglasil! X j epov oče ga je že dolgo smatral za mrtveca. Ludvik premišljuje, ako bi še dalje ostal Šofer in si slednjič mora reči, da to nima nikakoga pomena več. Za avtomobil, katerega je sam vozil, hoče najeti drugega šoferja, potem bo mogel iti, kamorkoli bo treba, kadar pride kako poročilo od Lone. Kajti, da bo takoj odpotoval, ne glede na to, .kje se nahaja, je bil pri njem trden sklep. Toda stanovanja nad garažo še ne opusti, kajti še vedno je upal, da se mu bo Lona nekega dne zglasila. Saj ni moglo biti mogoče, da bi šla za vedno od njega; na to ni smel misliti, ako ni hotel obupati. Tako so potekli tedni po Loninem odhodu, ko nekega jutra pride major v Ludvikovo sobo, kjer je sedel zatopljen v svoje misli. Ludvik skoči na noge in ga začuden pogleda. • "Oče ti? Ali imaš kako poročilo od Lone?" zakliče. Major izvleče pismo. 44Da, Ludvik. Dal sem ti >wsedo, da boš izvedel, kje se nahaja. Tukaj je pismo." Ludvik skoro potegne pismo iz majorjevih rok. Globoko diha, kot l»i stokal, in se zatopi v vsebino pisma. In proti koncu pravi pismo: 4'Ne Udi hud, moj ljubi oče, da sem šla od doma; nisem, i iogla drugače. Piši mi kako prijazno bt*edo — potrebu- 1< Imej me malo rad, kajti hudo jo človeku biti sam. Moje tnisli so vedno doma pri Tebi in pri Ludviku. Iskreno Te pro>im, da mi sporočiš, kako mu gre. Toda no smeš iiMi povedati, kako zelo lm-penim po njem in mu pod nobenim IKJgOjern ne smeš dati mojega naslova — hočem priti do miru. Kmalu piši, moj ljubi oče, in ostani zdrav. Tvoj« Lona." Ludvikove oči se porose, ko prebere pismo do konca. .Med vrstami jo bral še mnogo, kar mu je obrnilo srce. "Hvala ti, oče," pravi marjorju, 44da si mi dal pismo. ^ prvim parnikom se bom odpeljal v New York. Lona pod nobenim pogojem ne sme skleniti pogodbe ? Mr. Stanhope-;em, ne sme se zavezati. Grem po njo in jo bom -ripclial domov, mora se z menoj vrniti." Trdno se držita za roke. Nato pa se Ludvik vzravna in vsa potrtost ga mine. Ve. da more biti v nekaj dneh pri Loni in si zopet priboriti svojo srečo. Ko so še nekaj časa razgovarjata, pelje Ludvik majorja ^ mesto. \ potniški pisarni je hotel pozvedeti, kdaj odpluje prvi -parnik. In hotel je tudi iti na banko, da izve, ako jo pnsel denar, katerega je nakazal Mr. Flood. Za pot je moral •meti denar m če deset tisoč dolarjev še ni prišlo, tedaj bo moral zastaviti svoj avtomobil. Toda denar je bil na banki. Tako ima Ludvik že nekaj oiI svoje de,Wine, kar je mogel prijeti. Majorja še naprosi, '!a med njegovo odstonostjo vodi račune s šoferjem, i ^ - ?.ar ^ vrnem z Lono, oče, bomo govorili tudi o tvoji bodočnosti. Svojo službo pri zavarovlnici boš pustil in boš i.rerzel upravo avtomobilov. Nekaj jih bom še kupil in ti COS imel delo in boš samostojen," pravi Ludvik. Major mu molče stisne roko. govoriti ne more več. Ludvik izve, da odpelje prvi parnik v pondeljek. Do takrat je moral urediti vse svoje posle in naroči kabino. Srce mu je že lažje; kmalu bo zopet pri Loni. Niti najmanj ne dvomi, da je ne bi mogel prepričati o svoji pravi, resnični ljubezni, kadar bo enkrat pri njej. Morala mu bo vepeti, da je bil oni večer napol brez uma. Samo da io zopet vidu da jo pritisne k sebi, potem bo zopet vse dobro. Iz New Yorka je Ludvik nameraval takoj potovati dalje v oan Francisoo, da uredi svojo dedečino. Prav gotovo je mnogo boljše, da gre sam v San Francisco. Naslednjega jutra, ko je Ludvika ravno hotel šofer peljati na železniško postajo, pride debelo, težko pismo od Mr Fleo- da iz Sah Francisca. Ne da bi ga odprl, ga vtakne v žep, , 71 ** ««*jm eas, da pride na postajo. Hotel ga j> orati seie v vlaku. Ludvik si je zadnje dni kupil novo. elegantno potovalno obleko. Ko v svojem oddelku sede k oknu, vlak odnelje In tedaj odpre važno pismo. V pismu je poleg *ieedo-vega pisma še prepis oporoke in druge listine ška, ki se je v praksi izkazala za neporuhno. Dvajset let po zrejo se je našla v Ameriki o-seba, ki je pokazala pot do strojnice. To je bil tiatling i>. Chieaga. Njegova strojnica se veda še ni bila idealen izum. Streljala je lahko v presledkih in se je najholj obnesla v ame-!: iški državljanski vojni. Ta pu tka je oddajala že 40 do 50 strelov na minuto. Slovite, l'rancoska mitral jeza tipa Mon-i i gnv, ki so jo uvedli kratk j preti izbruhom nemško-franco sko vojne 1. 1870. je pokazala še velike nedostatke. Eksperti >o zaradi tega sodili, da sploh aikoli ne l>o mogoče izdelati strojnice^ ki bi delovala brezhibno Tu hitro. Ki» se je Maxinmii posrečil;, iznajdba, je skušala angleška vlada pregovoriti izumitelja i .t tvorničarja Nonlcnfeldta, da 1 i zaupala svoj izum izključno angleški vojski. Toda Zaharov je bil urnojši. Ponudil jc izuaj Ibo vojnim ministrstvom na VAŽNO ZA NAROČNIKE Polejf naslova Je .azvldno do hdaj imate plačano uaročnlno. Prva Sterilna pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihrani.* nepotrebnega dela in atroSltov, Vas prosimo, da skuftate na ročni-n.. pravočnanc poravnatL PoSljite naročnino naravnost nam ali Jo na plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopiko^kojlli Impna so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi dveznice (naramnice) ki ga kot najvišje odlikovanje angleške kraljevske hiše nosijo vidno, čez nogavico pod kolenom. Toda razen tega, precej nenavadnega primera, ki ima posebno zgodovino, je mogočo marsikaj )K>vedati o podvezuici in njenem pomeuu za oblačila. Že rimski gladijatorji in borci z živalmi so imeli, kar vidimo zda.j upodobljeno v mozai- kih, pod veznice, ki so mahale po mečih. V 10. in 11. stoletju po Kristusu je bila podveznica jako važen del oblačila, ki ji je človeška ni čem urnost jkjs večala veliko pozornosti. Na kolenu so imeli tedanji ljudje ravne pisane, lepo okrašene trakove. V francoski cerkvi I)ele-rnont je še dandanašnji videti par častitljivih po maJa: metniško izdelano. SaToU T Gen" Normandie v Havre Manhattan v Havre X). maja: Berengaria v Cherbourg •t maja: Bremen v Bremen H. maja: Roma v Genoa a. maja: Lafayette v Havre -8. maja: Queen Mary t Cherbourg '8. maja: Paria v Havre 20. aprila : Koma v Genoa 21. aprila: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 24. aprila: lie de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa 27. aprila: Europa v Bremen 28. aprila : Normandie v Havre Aquitania 7 Cherbourg 1. maja: Saturnia v Trst 4. maja: Paris v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre 5. maja: Queen Mary r Cherbourg 8. maja: Rez v Genoa p g o a »»hhmev -'lil t* nam za cece ročnih U- rtov, reaervadjo kabla ta po. jaanUa aa potovanja. 8LOVKNIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bwm) ti« W. lath BL, Not Ymk iniminningniymm maja: Rez v Genoa . Advertise in "Cla^NarsKk-