Krvave nesreče na železnici, Toliko krvavih nezgod se na železnici že dolgo ni zgodilo kot zadnji teden. Vsak dan so poro6ali listi o novih nesrefiah in žrtvah. Nesre6a pa, ki se je zgodila pri mestu Melun na Francoskem, presega vse druge. Brzovlak in poštni vlak trčila sknpaj. Pred mestom Melun na Francoskera se je v torek, dne 4. novembra, ob 11. uri ponoei zgodila grozna železniška nesre6a. Južnofrancoski brzovlak, ki je privozil iz mesta Marzajle, je 50 metrov pred kolodvorom, kjer se odcepi stranska proga od glavne proge, zavozil z vso silo v poštni vlak. Razdejanje je bilo grozno. Vsi vozovi poštnega vlaka, v katerem je bilo nad 50 poštnih nradnikov, in pa 3 vozovi brzovlaka, so bili popolnoma razdejani. Ker so razpo6ile tudi plinove cevi in zaloge* so bili vsi vozovi hkratu v plamenu. Izmed gorečih razvalin so se slišali srce preIresujofii in obupni klici napomoS. Ogenj je silno prasketal, vročina je bila grozna. Rešilno delo je bilo silno otežkoSeno. Poro6ila o železniški nesre6i v Melunu ozna6ujejo nezgodo kot eno najveSjih nesreg, ki so se v zadnjih letih dogodile. Navzlic največjemu1 trudu se drugi dan do štirih zjutraj ni posre6ilo, spraviti izpod ponesreCenih vlakov vse mrtve in ponesre6ene ter dobiti jiatanSen pregled o obsegu nesrefie. Zelezniški nastavljenci, gasilci in vojaki so delali z vsemi mo6mi, da bi spravili poškodovance in mrtvece izpod voz. Izpod razbitih voz so moleli odtrgani deli cloveških teles, dočim v gore6ih vozovih, ki so ležali s kolesi navzgor, so jefiali težko ranjeni potniki, ne da bi se jim bilo moglo kaj pomagati. Od 11. ure zveCer se je slišalo je6anje neke navidezn"o nepoškodovane ženske, ki jo do zjutraj še niso mogli oprostiti, 8 ur je ležala težko ranjena pod razvalinami. Ko so jo izvlekli, je umrla. Revica je žena nekega stotnika, ki je tudi ležal mrtev pod razvalinami. Med poškodovanci je samo eden inozemec, hamburški trgovec Marko Auerbaoh; ostali ponesre6enci so sanii Francozi. NesreCe je kriv strojevodja brzovlaka, Dumaine, ki je bil takoj aretiran. D.umaine je neposredno pred nesreeo skoeil z lokomotive, tudi kurjac poStnega vlaka se je rešil s tem, da je skočil z lokomotive. Dumaine je popolnoma obupan in neprenehoma trdi, da je nedolžen. V obeh vlakih je bilo okoli 300 oseb, od katerih se jih je ve6 nego 100 nffznanilo pri uradnikih v Melunu1. Se-le pozno zjutraj se je posre6ilo, pogasiti ogenj. Minister za javna dela se je slucajno izognil nesreei, Isti dan bi se bil moral udele>žiti neke. slavnosti- v Lyonu, vendar pa je v Kadnjem liipu to odrekel. Novejša poročila pravijo, da nesreče ni zakrivil vlakovodja brzovlaka, ampak da so bili signali napačno postavljeni. Do nedelje so komaj spravili vse nesrecne žrtve izpod razvalin, M r t v i h o s e b j e n a d 50, težko in lahko r a n j e n i h p a n a d 100. Vecino mrtvih ne morejo spoznati, tako grozno so razmesarjeni in ožgani. Težko ranjeni imajo vecinonia polomljene ;ioge, roke in hrbtenice. Škoda je ogrojnna. Samo škoda na poštnih pošiljatvah znaša okrog 3 niilijone kron. Železnica bo morala plačati velike svote kot odškodnino družinam usmr6enih in težko poškodovanim. Oblast je odredila strogo preiskavo, da se dožene, kdo je glavni kriveo te grozne nesreBe. Nesreča v Braziliji. 50 oseb mrtvili. Iz mesta Rio de Janeiro v Braziliji poročajo: Dne 4. novembra zjutraj sta 2 brzovlaka logijanske želdznic.e na prosti progi, ko sta vozila z brzino 70 kilometrov na uro, trčila slaipaj. Usmrčenih je bilo 54, ranjenih pa nad 80 oseb. Nesreča v Belgiji. Dne 5. novembra po no6i sta na križišču dveli železnic trčila 2 tovorna vlaka skupaj. Tri osebe so mrtve, 10 pa težko ranjenih. 14 mrtvih, 15 težko ranjenih. Iz Moskve na Ruskem poročajo: Na progi Moskva—Kazan je dne 4. novembra ponoei skočil s tira poštni vlak. 14. oseb je bilo ubitih, 15 oseb je težko, mnogo pa laliko ranjenih. Govorijo, da je bila nesreČa povzročena nalašč po neki hudobni roki.