AKTUALNO VPRAŠANJE Okrajnemu sindikalnemu svetu smo v zvezi s povišanjem plač postavili tile dve vprašanji: Ali ima sindikat kakšno stališče o tem, kako naj bi podjetja razdelila 7% povišanje osebnih dohodkov? Podjetja lahko o tem, kako bodo razdelila 7 % dodatek, sama odločajo in lahko ta sredstva uporabijo za od- pravljanje neskladnosti v tarifnih pravilnikih. Mnenje sindikata pa je, da bi bila najprimernejša sledeča razdelitev: vsak zaposleni naj dobi po 700 din, ostanek pa naj se razdeli v enakem odstotku po tarifnih postavkah. Ali mislite, da bi bilo primerne, čo bi se ves 7 % dodatek razdelil v enakih zneskih vsem zaposlenim v podjetju? V nekaterih podjetijh so sicer bile take težnje, pravimo jim tudi »uravnilovke«, ki so neprimerne, ker bi se tako še bolj zmanjšali razponi med tarifnimi postavkami, kar bi negativno vplivalo tako na kvalificiran in visokokvalificiran kader kot na nekvalificirane delavce, ki bi imeli še manjši interes za napredovanje. AKTUALNO VPRAŠANJE 3LA3ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 79 — CENA DIN 10.— KRANJ, 13. OKTOBRA 1958 Naklo, 11. oktobra. Danes ob 8. uri zjutraj je bila v Naklem otvoritev skladišča za semenski krompir, ves dan pa je trajal sejem plemenske živine ter razstava jabolk in krompirja. Ob otvoritvi je govoril predsednik OZZ Kranj Vinko Hafner. Skladišče in okolica sta bila danes lepo okrašena z mlaji, venci in zastavami. Stavba je bila pred kratkim lepo pobeljena, tako da je zdaj dokončno izgotovljena. V njej so veliki prostori za skladišča in za premovanje živine. Tu bo tudi sedež Okrajnega osemenjevalnega servisa. r 40 LET KPJ V Beogradu je bila pod predsedstvom generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita seja odbora za organizacijo praznovanja 10. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. Odbor je sklenil, da bomo to obletnico praznovali kot splošni ljudski praznik. Vse leto 1959 bo posvečeno spominom na delo in razvoj naše Partije. Odbor je sklenil, da bo s proslavo 40-letnice KPJ povezana tudi proslava 40-letnice Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). Glavne proslave bodo v Beogradu med 20. in 30. aprilom. Akademije, slavnostni sestanki in druge prireditve bodo ne samo v glavnih mestih, temveč tudi v vseh krajih naše države, po delovnih kolektivih, vaseh šolah itd. Odbor 3e sklenil, da bo spodbujal iniciativo za proslavo 40-letnice KPJ tudi na področjih Založniške dejavnosti, filmskega ustvarjanja, kulturno-nmetniškega življenja itd. Naš periodični in dnevni tisk *0 vse jubilejno lečo objavljal članke iz življenja in de-|a ZKJ. Nameravana je vrsta lZQaj, posebno pa zbornikov, dalje urejanje muzejskih zbirk, organizacija razstav in podobno. Na seji je bil sprejet sklep, ^a se ustanove republiški, °krajni in občinski odbori za 0rganiziranje proslave 40-ietnice KPJ, v katerih bodo zastopniki političnih in družbenih organizacij. Ukrepi za zaščito potrošnikov ražitve Samo točne kalkulacije lahko opravičijo spreminjanje cen - Šablonska podražitev moke in kruha - Okoriščanje pri slaščicah in kavi - Naloge potrošniških svetov in vseh organizacij Ko smo prvega oktobra zjutraj zvedeli za nekatere rnaknil kazalec čez deseto in je V nekaterih škofjeloških sla- pogačic ter žemelj niso povsod spremembe cen in tudi nagrajevanja delavstva, je marši- zmeraj manj kupcev so po- ščičarnah so kar na lepem dvig- upravičene. ij „ i i _ i t j i • • im ■ i _ stajale prodajalke se živahnejše, nih ceno posameznim slaščicam Z jeseniške pekarne so sporo- kdo za trenutek obstrmel. Toda ko; je bilo jasno, da so že zdaleč so klicale gospodinje, po 5 dinarjev. Ko so jim zaradi čili, da so tam hkrati s podra-bili ti ukrepi namenjeni samo za izboljšanje življenjske hvalile svoje blago. Pravi trg, podražitve prigovarjali, so opra- žitvijo žemelj za 1 dinar pote-ravni našemu delovnemu človeku. kJer so cene ravnajo po ponud- vičevali to početje, češ, da se je čali njeno velikost, tako da da-Tudi te dni je še zmeraj vel'ko govora o teh spre- bi in Povpraševanju. podražil sladkor. Tudi če bi apo- nes 15 žemelj tehta kilogram, membah. V delovnih kolektivih se razgovarjajo, kako Starejša prodajalka ponuja ggjtt mtem^^^d^itev Toda to še ni ekonomsko ute-naj bi čim pravičnejše razdelili določeno vsoto, namenjeno ^'^SS^^Si to morda bilo pri kosu torte le še bolj čudno je, da so na Jeza povišanje prejemkov. Med potrošniki nasploh,- zlasti tovska Samo 30 dinarjev. Toda za 50 Para ah dinai'- Občinski senicah ob tej priliki podražili med gospodinjami pa je govor o podražitvah, katere pri drugih prodajalkah je bila or9ani s°. seveda, podobne ne- peko kruha. Za doma zameseni opazijo sem ter tja po trgu, v trgovinah, gostiščih in pesa še cenejša. Tudi jajčka je opravičene primere podražitve kruh so podražili ceno peke, za tudi V obrtniških delavnicah. *a™ ena f dajala po 24 dinar- takoj preprečili. kar m ^ff^^ v T\Tn snlnšnn sn notrnšniki nnvsod no naših delavskih Jev- Vse drU£,e SO Jlh PonuJale Podobni poskusi so bili pone- °KVltU seaanJm sprememb. sPlo&I!° so Potrosn.lkl P°vsod PO naših delavskih po 23din toda y trgovini sq po p podražili turško So DOOOJi središčih pravdno razumeli nove cene To je opaziti na 21 din. kavo, in sicer Spet kar za 5 di- °£J* 0 Jesenicah, v Skotji Loki, Trzicu, v Kranju in drugod. Edino biag0i ki se je podra- narjev; od 35 na 40 din. V mleč- za POCanireV t Prav tako pa so potrošniki že reagirali na nekatere ten- žilo je čebula. Prodajalke su jo ni restavraciji v Kranju so prav Na posvetovanju, ki je bilo pri dence k splošnim podražitvam iz neopravičenih vzrokov, držale po 80' dinarjev. Pred ča- tako podražili čaje in turško. OLO v soboto dopoldne s pred-r r som pa je bila po 70. Toda, kot Res, v tem primeru gre še zme- stavniki iz vseh občin, so kritič-WTa kranjskem treni NikJer ni Dil° slišati pripomb o pravijo, kaj kmalu jo bodo po raj za znosno ceno, kajti po no- no pretresali stanje cen. Kot so j »j cenah. Bile so nespremenjene, trgovinah dobili večje količine ;z vi ceni je turška 30, čaj z ru- v osnovi ugotovili, nobeno ša-Čeprav megleno in dolgočasno jabolka co bila celo po 15 din. skladišč in cene se bodo tudi na mom 25, z limono 30 itd. Kljub blonsko poviševanje cen ni opra-petkovo jutro, je bilo na kranj- Največ prodajalk je zahtevalo prostem trgu spet ustalile. temu pa je tudi za tako podra- vičeno. Cena moke je bila že skem trgu vendarle živahno. Kmetice iz Žabnice, Bitnja, iz Cerkelj, Šenčurja in Vogelj so z velikimi košarami zavzele vse stojnice. Nekatere so celo iz Tr-stenika. Zakaj ne nosijo blago raje v Tržič, kjer pravijo, da je celo draže? Baje za Tržič ni tako dobrih zvez. Gospodinje hodijo od pulta do pulta, ogledujejo sadje, solato, krompir, sprašujejo o cenah in strokovno ocenjujejo kvaiiteto. pred sedanjimi spremembami pri nas znatno višja kot drugje. Zato ni opravičljivo, da še avtomatično dvigne za 4 dinarje po kilogramu, kot to v osnovi predvidevajo navodila. Zlasti to ne sme veljati za kruh. Toda če je ekonomsko opravičeno, da smejo dvigniti ceno kruha oziroma moki za 2 ali 3 dinarje, naj bi to pokazala ekonomska analiza poslovanja mlevskih oziroma pekarskih obratov in podjetij. Občinski odbori bodo zahtevali take analize. Povsod, kjer povečanje ne bo na tej osnovi utemeljeno, bodo morali s cenami znova navzdol. Občinski odbori bodo tudi predpisali najvišje maloprodajne cene za nekatere vrste blaga, da bi preprečili vsako zviševanje cen. Cene mesu, kot pravijo v Škofji Loki in tudi na Jesenicah, bodo tudi znižali, ker so za to vsi pogoji. Razen ObLO in njihovih organov naj bi pri nadziranju cen sodelovali vsi potrošniški sveti, množične organizacije — vsak potrošnik. Tudi o nalogah sindikalnih organizacij nam je predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tovariš Andrej Verbič takole pojasnil: »Oblastveni organi kontrolirajo gibanje cen, vendar bodo pri tem morali aktivno sodelovati vsi člani sindikata. Sindikalne podružnice morajo kontrolirati žitev potrebna ekonomska ute- cene v svojih podjetjih, posa-meljitev. mezniki pa naj prijavljajo vsako Tudi pekarne so brez potrebne povišanje, ki so ga zapazili, ob- v zadružnega sveta še vedno njihovi zadrugi morale priklju- so hotele 25 dinarjev. Orehi so Čeprav na trgu ni bilo bistve- utemeljitve podražile kar čez činskim sindikalnim svetom, ki Premalo. Nekateri kmetje na za- čiti vasi Bobovk, Tatine in Hov- se DaJe pocenili za 10 dinarjev, nih sprememb cen, zlasti ne noč svoje izdelke, kar bodo še bodo intervenirali in zahtevali ^žno aospodrajenje še vedno ka. S tem bi gospodarsko pod- Sm^J^n^^S^tt fr.em,emb k Podražitvi so po- morali opravičiti Razen kruha najstrožje kazni za one, ki bodo gledal ,., . . . . , P° /v>< đru9e P° °° dinarjev. Se trosniki upravičeno kritizirali so podražili tudi kekse, in sicer zviševali cene. Torej je nivo cen Tq ajo z velikim nezaupanjem, rocje njihove zadruge predstav- pred 14 dnevi> pravij0 one, so podobna stremljenja v drugih od 20 do 30 dinarjev po kilo- odvisen v prvi vrsti od nas saje delno posledica slabega ljalo zaokroženo enoto. 3- bili po 90 dinarjev. Kose je po- dejavnostih. gramu. Tudi nove cene prest in mih!« K. M. V KZ PREDOSUE TEŽAVE S ČLANI Upravni odbor Kmetijske za- gospodarjenja KZ Predoslje pred ^ruge v Predosljah si prizadeva leti in delno strah pred obde- Pridobiti toliko novih članov, da lovalnimi zadrugami, bi lahko volili zadružni svet. Na 2adfU f Pre_ nedelJ° so imeli seJ'0' kJer dosljah je vseh kmetov 110 do so sklenili, da bodo še enkrat ll5< Na občni zbori ki ga ^do ^družniki, in jih skušali prido- irneii verjetno prihodnjo nede- °biskali vse kmete, ki še niso ij0> bodo povabili vse kmete oiti. Naleteli pa so na veliko ne- nezadružnike in jih s konkret- tazumevanje. Za članstvo v za- nimi primeri skušali prepričati, drUgi se je sicer prijavilo 9 da je le v zadrugi možen nji- ^etov (5 v Predosljah in 4 na hov nemoten napredek, ki bo v Suhi), vendar se število zadruž- korist predvsem njim samim. likov o ♦__ a 7 ,r ■ j j *i xtr-w 20 dinarjev za kilogram, le ne- niih c« - V raz9°vorU je Predsedmk KZ katerG) & so trdjle(Jda so njiho_ »- b8 sele na 77, kar je za vo- Predoslje izrazil željo, da bi se va jabolka res »izbrana in lepa* lit Po kavarnah in pekarnah 2 Gid» CortHHre KRANJ, 13. OKTOBRA 1958 LJUDJE IN DOGODKI Obisk iz daljne dežele NOVA DELITEV Zahodnonemški Časopis »Frankfurter algemeine Zeitung« je v eni zadnjih številk pisal o dvojezičnem šolanju na Koroškem. Seveda se je izjavi! proti dvojezičnemu šolstvu. Svojim bralcem je zagotovil, da je na Koroškem tri petine Avstrijcev in le 8 odstotkov Slovencev, ostali prebivalci pa so menda neki »Vindišarji«. Vindišarji so po mnenju redakcije tega časopisa tisti ljudje, ki govorijo oba jezika. Kaže, da so pri tem časopisu še vedno ljudje, ki so se že za Hitlerja naučili gledati na probleme narodne manjšine na Koroškem! NEZAPOSLENOST V ANGLIJI Nezaposlenost je v tem mesecu dosegla v Angliji rekordno številko — poj milijona. To je najvišja številka, ki je bila dosežena po vojni. Na 50 zaposlenih pride sedaj po en nezaposlen. Gospodarske kroge je najbolj presenetilo dejstvo, da je do tako velikega števila nezaposlenih prišlo v obdobju navidezne gospodarske perspektive. Ekonomski časopis »Financial Times« pa predvideva, da se bo stalež nezaposlenih v prihodnje še povečal. NEURADNO Pred kratkim je b'lo zasedanje zahodno nemškega Bundestaga v Berlinu. To naj bi bila manifestacija skrbi Zahodne Nemčije za usodo vzhodnih Nemcev, ki so »odtrgani« od matične dežele. Prav zato je uradno zasedanje dobilo prizvok demonstracije. Zvedelo pa se je, da je 27 poslancev Bundestaga izkoristilo to zasedanje za neuradne stike s poslanci iz Vzhodne Nemčije. Zasedanje Bundestaga v Berlinu je torej — vsaj neuradno — vendarle imelo tudi svojo dobro stran. KDO S KOM? Vrhovni komandant švedskih oboroženih sil general Svedlimd, je zahteval, da na Švedskem takoj začno raziskovalna dela za proizvodnjo lastnih atomskih bomb. Svojo zahtevo je utemeljil s tem, da v nasprotnem primeru Švedska ne bo mogla stopati v korak z drugimi deželami. Pa bi bilo vseeno bolje, če bi druge dežele stopile v korak s Švedsko — brez atomskega orožja! ŠE ENA OFICffiSKA Komandant pomorskih sil Organizacije Sever-noatlantskega pakta J. Rite je pred kratkim dal tole izjavo: »ZSSR trenutno razpolaga s 450 do 500 podmornicami več kot ZDA. Toda o podmorniški moči posamezne države se ne more sklepati samo po številu enot. Posebno zato ne, ker ZD\ lahko opremijo svoje enote z raketo »Polaris« z nuklearno bojno glavo, take rakete pa Rusi nimajo.« So torej na svetu še vedno ljudje, ki se bavijo s takele vrste statistikami! IZDAJA Cp »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / ODGOVORNI UREDNIK MILOŠ MIKELN / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH T> PETKIH / LETNA NAROČNINA 60 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV tf^v Do 18- ()ktobra kratkotrajne ali krajevne padavine. Danes je stopil na jugoslovanska tla dobrodošel gost — predsednik vlade republike Indonezije Džuanda Kartabidžaja. Naše ljudstvo ga toplo pozdravlja ne samo kot državnika prijateljske dežele, marveč tudi kot človeka, ki si je s sodelovanjem za osvoboditev Indonezije in po njeni osvoboditvi kot državnik pridobil popularnost in visok osebni ugled doma in v svetu. Daljave ločijo, pravi pregovor, vendar prav pri jugoslovansko-indonezijskih odnosih ta trditev ne drži. Indonezija je resda na tisoče kilometrov oddaljena od nas, a je ves čas, odkar nastopa l^ot samostojna država, vzdrževala z našo državo prijateljske stike od gospodarskih in kulturnih do političnih. Vzrokov za take odnose ni težko najti. Že sam boj Indonezije za osvoboditev najprej izpod kolonialnega, nato pa še izpod fašističnega jarma je pri nas ustvaril razumevanje za to daljno deželo, saj smo v Jugoslaviji doživljali podobne boje, čeprav v drugačnih okoliščinah. Pa tudi potem, ko si je indonezijsko ljudstvo naposled z velikimi težavami in žrtvami ustvarilo svojo neodvisno državo, je ta dežela v mednarodnem življenju začela ubirati podobna pota, kakor so naša. Sicer to ni prav nič čudnega, kajti le tisti, ki si z velikim trudom pridobi svobodo, jo zna ceniti in tudi dati vse, da je ne bi spet izgubil. Indonezija je bila kolonija več kakor 390 let. Bogati in lepi otoki so že v 17. stoletju privabili nizozemske trgovce in kolo-nialiste. Ti so začeli neusmiljeno izkoriščati vse, kar je dajala darežljiva narava na otokih, pa tudi ljudstvo je začelo kmalu plačevati težki krvni davek evropskim prišlekom. Večkrat se je uprlo, ker ni več moglo prenašati krivic in sužnosti, a ko-onialne oblasti so vsak poskus vstaje v krvi zadušile. Toda želje po svobodi tudi najhujše nasilje ni moglo zatreti. Vrsta narodnih junakov še danes živi v ljudskem spominu. Legendarni princ Dipenegoro se je pet let bojeval z Nizozemci, dokler ga niso nizkotno zvabili v past s pretvezo, da bodo pristali na pogajanja. Znamenite Tjut Naidien, Indonezijke s Sumatre, kolonisti tudi niso mogli drugače spraviti na kolena, kakor, da so jo z zvijačo ujeli. Lahko bi naštevali nešteto takih primerov, verigo uporov in vstaj, ki jih je prebivalstvo indonezijskih otokov organiziralo proti kolonialnim gospodarjem, vendar tedaj ta boj ni rodil zaželenega uspeha. Ko so med zadnjo vojno zasedli otoke Japonci, jih je domače prebivalstvo sprva prijazno sprejelo, saj so bili Azijci in ne toliko osovraženi Evropci, vendar pa je okupator kmalu pbka-zal pravo barvo. Indonezijci so morali nadaljevati boj za osvoboditev. Dva dni po kapitulaciji Japonske je tedanji vodja odpora dr. Sukamo razglasil neodvisno Indonezijo, toda kmalu se je mlada država morala spoprijeti s hudimi težavami. Bivši kolonialisti, ki so se vrnili v deželo hkrati z zavezniškimi angleškimi četami, so začeli rovariti odkrito in podtalno. Y trinajstih letih, odkar je nastala neodvisna Indonezija, je preživela nešteto notranjih kriz ravno zaradi tujega vmešavanja v njene notranje zadeve, zato, ker ni hotela kloniti silam, ki bi jo rade spravile v blokovsko politiko, zato, ker je v mednarodnih odnosih odločno in neomajno branila svojo neodvisnost in se postavljala po robu vsakemu vmešavanju od zunaj. Deželi se je šele letos posrečilo spraviti razmere v red, vendar pa je sedanja bilanca dolgoletnega urejevanja notranjega položaja predvsem dober nauk za vse tiste, ki so hoteli iz Indonezije napraviti orodje v svojih rokah. Indonezija si je s takim ravnanjem pridobila velik ugled, še posebej pa močno vlogo v azijskem in afriškem svetu. Bila je eden izmed organizatorjev znamenite bandunške konference in je bila tako na tem sestanku kakor tudi povsod drugod ena izmed najbolj vnetih zagovornic takoimenovanega aktivnega sožitja. Taka politika je pridobila deželi vrsto prijateljev, pa tudi normalne in urejene odnose z domalega vsemi državami na svetu. Tu je izjema samo bivša kolonialna sila Nizozemska. Glavna ovira, da Indonezija tudi s to deželo še ni prišla na čisto, je trdovratna nizozemska politika, ki noče priznati zahodnega dela otoka Nova Gvineja za indonezijsko ozemlje. Če bi bilo urejeno še to vprašanje, bi bila za obe deželi odprta vrata za koristno gospodarsko sodelovanje, ki je v interesu obeh dežel. Sedanji obisk ministrskega predsednika Džuande v naši državi bo nedvomno prispeval k utrditvi stikov med obema državama, hkrati pa tudi na mednarodnem področju priložil velik delež k praksi aktivnega so-ittfa. JELO TURK v nedeljo smo zabeležili REZERVNI OFICIRJI NA OBISKU PRI VOJAKIH - PLANINCIH Bohinjska Bela, 12. oktobra. Rezervni oficirji Kranja, Tržiča, Radovljice, Jesenic, Bleda, Cerkelj in Bohinjske Bele so danes obiskali garnizon JNA v Bohinjski Beli, kjer so jim vojaki - planinci prikazali dva filma, ravnanje z orožjem, vaje za reševanje in praktične akcije v bližnjih stenah. Zborovanja sta se udeležila tudi predsednik OLO Kranj Vinko Hafner itn predsednik OK ZKS Kranj Franc Popit. To je bil začetek praktičnega pouka za rezervne oficirje Gorenjske, ki se bo v prihodnje nadaljevalo e večjo aktivnostjo. Preko 300 članov je z zanimanjem opazovalo zlasti prikaz napada preko stene, plezanje v steni, reševanje ponesrečencev in spuščanje minobacača preko stene. 3- UMETNIŠKA RAZSTAVA V GIMNAZIJI Kamnik, 12. oktobra. V petek je bila v drugem nadstropju gimnazije v Kamniku odprta razstava olj in grafike akademskega slikarja Karla Zelenka. Umetnik je dijakom tolmačil razstavljena dela in jim odgovarjal na številna vprašanja o slikarstvu. Vodstvo gimnazije bo ve teku leta organiziralo še več sličnih razstav kamniških umetnikov, s čemer bo izpolnjena praznina v gimnazijskem šolskem programu, ki je likovno umetnost pustil ob strani. PIONIRJI SO TEKMOVALI S SKIROJI Šenčur, 12. oktobra. Danes dopoldne je bila tu tradicionalno tekmovanje pionirjev v okviru prireditev za Teden otroka. Pionirji in pionirke %0m »DANES VEM, ZA KAJ DELAM! Pet delavcev tovarne »Inteks« v Kranju je pred dnevi praznovalo lep jubilej — 30 letnico dela v tem podjetju. Delovni kolektiv tovarne jim je ob tem pomembnem dogodku podaril srebrne ure kot nagrado za njihovo dolgoletno vestno in požrtvovalno delo. Prijazna uslužbenka personalnega oddelka v Inteksu je zavrtela telefon. »Bogataj dela popoldne, Kristan je na dopustu, Mežek je kurir in je šel po pošto, edino Križnar in Jerebova sta tu,« je odgovoril glas v slušalki. Se bomo pa z njima pomenili! »Zelo malo časa imam, kvečjemu deset minut!« je hitel pripovedovati Anton Križnar. Pa se je vseeno usedel, pogledal skozi okno in nadaljeval: »V podjetje sem prišel 28. februarja leta 1928. Niti 14 let še nisem bil star in zato me šef tovarne ni smel sprejeti v bolniško zavarovanje. Takrat so bili vsi obrati — tkalnica, pripravljal-nica in ekspedit — v enem oddelku. Do dvajsetega leta, ko sem odšel k vojakom, sem dolal najprej v ekspe-ditu in nato pri previjanju. Po odsluženem vojaškem roku sem šel za pomočnika vlagalca, kjer sem delal 7 let. V tem oddelku sem postal mojster. Leta 1943 sem bil premeščen v čistilnico blaoa. Tu delam še dan°s kot obratni mojster — vodja čistilnice.« »Tovariš Krunar, kakšen občutek ste imeli, ko ste še kot otrok prišli v J* podjetje, in kakšnega imate danes, po tridesetih letih trdega dela?« »Ko sem prišel v podjetje, sem bi! ANTON KRIŽNAF :« vesel, da imam delo, da se-n nekaj zaslužil. Dobil sem plačo, ne, to pravzaprav ni bila plača. Zaslužil sem dinar in pol na uro. In pri vsem tem so me stari delavci pogosto oklufotali. Odnos do delavcev v podjetju je bil zelo slab, nihče se ni zanimal zanje, nikamor se nisi mogel pritožiti. Danes pa vem, za kaj delam, delam z večjim veseljem kot takrat, delam za hitrejši napredek našega naroda. Lahko rečem, da sem za 90% bolj zadovoljen kot pred 30 leti.« Jereb Pavla, ki se je v Inteksu zaposlila 15. sebruarja 1928. leta, pa nam je povedala tole: »Najprej sem 7 let delala na križnem stroju, nato skoraj 10 let na snovalnem stroju, po osvoboditvi pa sem spet prišla na staro delovno mesto, kjer sem še danes. Delo mi je vseskozi ugajalo, veseli me še danes, ker pa sem bolna, ne morem več toliko narediti. Razmere v tovarni se danes ne dado primerjati z onimi pred tridesetimi leti. V začetku sem zaslužila dva dinarja na uro, po stavki pa 3,75 dinarjev. Danes jih imam 41.« »S kakšnim občutkom ste sprejeli darilo — srebrno uro?« »Zelo sem bila vesela in presenečena, saj kaj takega nisem pričakovala. Delovnemu kolektivu tovarne sem resnično hvaležna za dragocen spomin.« at osemletke iz Šenčurja so se prireditve udeležili v zadovoljivem številu. Med prvošolci s skiroji je bila na 200 metrov dolgi progi najhitrejša Albina Jenko s časom 2 minuti in 5 sekund. Učenci drugih razredov so tekmovali v vožnji s samokolicami. Zmagala sta Anton Vidmar in Marija Peric. Tretješolci so se pomerili v teku z vrečami, prvi pa je bil Janez Bergant. Pionirji in pionirke četrtega razreda so preizkusili svojo hitrost v teku na 200 metrov. Zmagal je Ljubo Pegan pred Milanom Košnikom. Učenci višjih razredov so tekmovali s kolesi na progi dolgi 1000 metrov. Najhitrejši je bil Florijan Ajdovec. Prireditelj Avto-moto društvo Šenčur je prve tri tekmovalce v vsaki disciplini nagradilo s praktičnimi darili. F. M. Zadnji športni rezultati I. zvezna nogometna liga: Železničar : Vardar 4:1 Dinamo : Hajduk 1:1 Radnički : Crvena zvezda 4:1 Vojvodina : Velež 4:0 Reka : Sarajevo 3:1 Partizan : Budučnost 5:3 II. zvezna nogometna liga — zahodna skupina: Elektrostroj : Odred 0:0 Šibenik : Zagreb 2:2 Borovo : Proleter 4:1 . Lokomotiva : Trešnjevka 1:0 Split : Borac 1:1 Sloboda : Rudar 2:2 Slovenska conska nogometna liga: Branik : Grafičar 5:0 Krim : Kladivar 4:1 Izola : Slovan 2:0 Rudar : Maribor 3:3 Gorenjska nogometna podzveza: TRŽIČ : MLADOST 3:1 (0:1) Jesenice B : Partizan Škofja Loka 0:4 (0:4) Tržič : Mladost 3:0 (1:0) — pionirji Planika : Bled 7:0 Jesenice : Partizan Škofja Loka 8:2 (3:1) — mladinci. ROKOMET TRŽIČ : PLANIKA 11:11 (6:6) TVD »PARTIZAN« ČRNOMELJ : MLADOST 7:2 (3:0) — ženske ODBOJKA Jesenice : Kamnik 0:3 — ž.n ;! < Jesenice : Poštar, Ljubljana 3:1 JESENIŠKI ŽELEZARJI DRUŽINAM PONESREČENIH RUDARJEV V sredo dopoldne je aktiv predsednikov in tajnikov sindikalnih odborov jeseniške železarne sklenil zbrati pomoč družinam ponesrečenih rudarjev rudnika Podvis pri Knjaževcu. Na pobudo izvršnega odbora sindikalne podružnice bo prispeval vsak član kolektiva po 50 dinarjev, kar bo zneslo skupaj okrog 350.000 dinarjev. t FESTIVAL »BRATSTVO - EDIN-STVO« V KRANJU Okrajni komite LM3 Kranj se že pripravlja na V. festival »Bratstvo-edinstvo«, ki bo spomladi, od 22. do 25. maja 1959 v Kranju. To bo največja politična in športna mladinska manifestacija zveznega merila, kar jih je doslej bilo v Sloveniji. Na festivalu bo nastopalo okoli 2.000 mladincev in mladink iz desetih jugoslovanskih mest (Bitolj, Priština, Niš, Subot;ca, Slavonski Brod, Bosanski Šamac, Reka .itd.). Program bo obseqal dve skupini: kulturno in športno. Športni program ne bo imel tekmovalnega namena. Vključen bo v program športne dejavnosti, ki jo bo nakazal komres telesne kulture, ki bo v začetku novembra. 3- SEJE ŠOLSKIH KOMISIJ Te dni se vršijo seje komisij za šolska vprašanja in seje mladinskih vodstev po šolah. Glavna vprašanja, o katerih razpravljajo, so volitve v osnovne organizacije LMS, nov način formiranja aktivov in vprašanje, kako seznaniti dijake z novo šolsko reformo. Člani šolske komisije pri ObK LMS Kranj so imeli v torek, 30. septembra sejo, na kateri so razpravljali o problemih aktivov po šolah pred konferenco, vprašanju članarine in .drugem. Naslednji dan pa so se zbral' člani Okrajne komisije za šolska vprašanja. Seji so prisostvovali mladinski funkcionarji in mladi prosvetni delavci. Sklenili so, da se bodo povezali s Svetom za šolstvo ter z osemletnimi šolami in skupno sklepali o organizaciji LMS v osemletkah. — Ustanovljen bo tudi seminar za proučevanje šolske reforme. M. Čikič ŠE VEČ SKRBI MLADINI Društvo prijateljev mladine v Kamniku je v četrtek na občnem zboru ob zadovoljivi udeležbi članov pregledalo uspehe svojega dela. Najpomembnejše delo je društvo opravilo Z3 pomoč družini v pogledu zdravstva in šolstva. Čeprav je v Kamniku zaposlenih nad 1000 žena, otroški vrtec lahko sprejme le četrtino otrok, ki doma nimajo zadostnega varstva. Zato bo treba poskrbeti, da se ustanovi še en vrtec v zapriških blokih. Za iz-venšolsko delo ima mladina premalo prostorov. V razpravi so člani stavili več predlogov zlasti v zvezi z gradnjo in asana-cijo stanovanj ter nadzorstvom na igriščih. »NOVA PROIZVODNJA« Pred dnevi je izšla 2—3 števil--ka »Nove proizvodnje«. Tudi tokrat je časopis zelo pester, zato je za slehernega gospodarstvenika in tehnika zelo zanimiva. Strokovni časopis »Nova proizvodnja« pa je našemu gospodarstvu vse bolj potreben, ker prinaša tudi vrsto aktualnih in pomembnih gospodarskih člankov. Vse člane Kluba gospodarstvenikov obveščamo, da bo v sredo-dne 15. oktobra 195B ob 16.30 uri popoldne v klubskih prostorih Kranj, Prešernova ulica 11/L Pre' davanje: Grupna dinamika — moderne metode industrijske psiholog*' je v ZDA. Predaval bo tov. Ahtlk Vito, sodelavec Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti Pr delu, LJubljana, ki se Je dalj časa mudil na specializaciji v ZI>A. Uprava Kluba vabi vse zainte' resirane k čim večji udeležbi. Uprava Kluba KRANJ, 13. OKTOBRA 1958 I GJa« Gorenj#kje 3 HM V PROSTEM ČASU? Na Jesenicah je bolje kot v Kranju preskrbljeno za ples in za športne prireditve - S svojim gledališčem so Jeseničani zadovoljni, o repertoarju obeh kinematografov so mnenja deljena ■ Kaj bo »veseli Kranjec" večno le v gostilni vesel? JESENICE V SOBOTO ZVEČER Industrijska središča se pravzaprav zabavajo v glavnem v soboto zvečer. Ta- stah vse mirno 111 tiho- le redki Uslužbenka, 25 let, nam je takrat gredo ljudje na prireditve, na ples, v kino ali v gledališče, potem pa še posede p0^«^ še gredo molče po kole odgovorila na vprašanje, kaj , 0 i. ' , ,.v m • i • • ji« • ° • 1 1 v • 1 j'n njih. Tišino zmoti samo domov se misli o zabavnem življenju na Je- v kavarni ali v bližnji gostilni — kajti v nedeljo zjutraj m treba poslušati budilke. vracajoci prijatelj dobre kapljicei seDlcah in kakšne so njene želje v Nedelja zvečer je že bolj v znamenju jutrišnjega delovnega dne: ceste se prej izpraznijo in v gostinskih lokalih lahko prej kot ob sobotah postavijo stole na mizo. Zato smo obiskali Jesenice v soboto zvečer. Ničesar posebnega nismo odkrili — le to, da se nam je znova potrdilo nekaj resnic, zabeleženih že v Kranju, ki je bil prvi na vrsti v naši anketi KAM V PROSTEM ČASU. V nekaterih ozirih pa so Jesenice le na boljšem od Kranja: v mestu samem imajo dva kinematografa (Kranj samo enega), imajo vedno^ zlasti pozimi (hokej!) bogatejši športni program kot Kranj, pa tudi glede plesa in glasbe Jeseničani niso tako popolnoma na psu kot Kranjčani. Sicer pa tudi Jesenice niso gneča. Na razpolago je samo še kraj, za katerega bi lahko nekaj vstopnic — kaže, da bo rekli, da ima zabavno življenje za- predstava popolnoma razprodana, res dobro organizirano. Poglejmo, Vrtijo ameriški film »Mister Ro- kaj pravi o tem novinarska belež- berts«. niča! Ko se obe »izmeni« ljubiteljev Ob sedmih zvečer stoji pred filma razideta, prva domov, ozi- »Kcrotanom« lepa zbirka mope- roma v lokale, druga pa na svoja Po mopedih pred hotelom »Korotan« sodeč Je skoraj polovica, gostov motoriziranih. Restavracija »Brioni« je ob pol devetih skorajda polna. Pri enem izmed omizij se razlegajo precej vinjeno doneče pesmi: »Pil bi še vsak hudič . . .« in »Ti boš pa doma ostala . . .« Spored tega slu-čajnostnega pevskega društva je, kar se vsebine tiče, zares zadet: pil bi ga vsak hudič — ti boš pa doma ostala . . . Enega izmed pevcev smo ob sedmih zvečer videli v bifeju »Korotan«. Takrat je pil dva deci, zdaj pa je tu že lepo nasekan. Restavracija hotela »Pošta« je ob 21.00 precej zasedena. Ljudje sedijo ob pivu, kavi ali kozarcu vina. Kaže, da se tu zbirajo v glavnem .starejši Jeseničani — vsaj to soboto je bilo tako. Pri enem izmed omizij se je razburljiv lov na pagata končal uspešno za tistega, ki je lovil; igrajo tarok v treh. Mimogrede: tu, v restavjaciji »Pošta«, je bil naš novinar, ki je tisti večer po službeni dolžnosti obredel vse jeseniške lokale, najhitreje in najbolj prijazno postre-žen. Še enkrat oživijo ceste: ko zadnja izmena zapušča kinematografe. Potem pa je na jeseniških ce- Pred točilno mizo stoji gruča zelo mladih fantov kozarci v rokah. zelo velikimi ki reče »eno gospodarsko« bolj na glas, pa motorno kolo ali avtomobil, ki z zaslonjenimi lučmi zdrvi skozi mesto. Kako se pravzaprav zabavajo Jeseničani? »Vidim vsak film, ki je na sporedu na Jesenicah,« nam je povedal 23-letni strugar iz Železarne. »Spored v kinematografih mi je všeč. Najrajši gledam kriminalke.« »Je to vsa vaša zabava?« »Včasih grem še v gledališče — mogoče petkrat na leto. Kdaj pa kdaj pa tudi na ples ob nedeljah zvečer. Ampak tam je zmeraj zelo polno.« zvezi s tem: »Saj v takem kraju človek pravzaprav ne more kdo ve kaj zahtevati. Mislim pa, da bi lahko bilo za zabavo, zlasti mladih ljudi, bolje poskrbljeno. Kar zadeva osebno mene, imam tiho željo, ampak se bojim, da se ne bo uresničila: če bi imela doma televizor, bi imela tudi vse svoje zabavne potrebe izpolnjene doma . . .« , • senicah dobro preskrbljeno za razvedrilo. Pa včasih v kino, v gostilno pa bolj redko kdaj — saj človeku ne nese.« Dve mladi tovarišici smo kar na cesti ustavili in jima postavili isto vprašanje, kot vsem drugim. Povedali sta, da sta dijakinji: »Predvsem — kino. Vidimo skoraj vsak film. Tudi v gledališče često pridemo; po splošnem mnenju je jeseniško gledališče dobro. Bolj redko zaidemo na športne prireditve, razen na hokejske tekme, kamor hodi na Jesenicah staro in mlado. Zapišite, da so vstopnice za hokejske tekme predrage! Ja, pa še to: škoda, da je čitalnica tako od rok; če bi bila v središču mesta, bi imela gotovo večji obisk.« »Kaj pa ples?« ^Ples imamo na šoli ob sobotah zvečer od šestih do osmih. Ampak tja imamo dostop samo dijaki.« »Pa izbor filmov v kinematografih — se vam zdi dober?« »Preveč je kavbojk!« Še nekoga smo vključili v našo anketo o zabavnem življenju na Jesenicah: dežurnega na postaji Ljudske milice. Povprašali smo ga, kaj meni o tem — ampak ne s svojega osebnega stališča, temveč kot uradna oseba, s stališča čuvarja javnega reda in miru. Povedal nam je, da se Jeseničani razen redkih izjem kulturno zabavajo. Ljudska milica ima kvečjemu kaj malega posla s preveč opitimi ljudmi okrog prvega in * j :■ petnajstega, ko v Železarni dobi- Eden izmed jeseniških zdravni-ftj3 plače- Takrat Pride tudi do Pre" kov nam je o svojem zabavnem;'' leP0V' p° .navad! v »Kazini«. Am življenju povedal tole: »Kdaj pa' dov; v restavraciji trinajst gostov, v kavarni pa šest — torej je po mopedih pred hotelom sodeč skoraj polovica gostov motoriziranih. Med gosti v bifeju je tudi Cop Joža v svojih ledrovkah; hoteli smo ga intervjuvati, kaj misli o zabavnem življenju na Jesenicah — pa je bil preveč zaposlen z živahnim razgovorom in smo namero opustili. Gostje v restavraciji žulijo vsak svoja dva dečka, obe mizi v kavarni pa se pogovarjata po tihem kot v čakalnici pri zobozdravniku. Ob 19.05 v restavraciji »Triglav«: zasedenih je več kot polovica miz. Gostje pri njih po malem pijejo in se pogovarjajo. Potem jeseniške ceste za četrt Ure oživijo: ljudje gredo na predstave v oba kinematografa. Ob *y.50 je pred kinom »Plavž«, zlasti Pa še v veži pred blagajno, gosta muhmiiii« mesta pred belim platnom, jeseniške ceste spet zamro. Ob pol devetih zvečer smo od kina »Plavž« do restavracije »Brioni« na drugem koncu Jesenic srečali na cesti vsega 44 ljudi. V restavraciji »Kazina« je ob osmih zvečer enajst gostov. Pred točilno mizo stoji gruča zelo mladih fantov z zelo velikimi kozarci v rokah. Za eno izmed dolgih miz sedi starejša ženska čudno zgrbančena. Sele izbliza opazimo, da ženska spi. Očitno je pijana. Ob 20.15 je oživela kavarna v »Korotanu«: za mizami sedi okrog štirideset ljudi, največ ob kavah in manjših količinah alkoholnih pijač. Del kavarne je prazen — v njem stoji dolga miza pripravljena, kot kaže, za zaključeno skupino. Najbrž kak banket manjšega formata ali pa zaključena slavnostna večerja. če Je film količka] prida, Je ob sobotah zvečer le težko dobiti vstopnico. kdaj grem v kino, zelo redko do »Koiotana«. Filmski spored se mi zdi zelo slab. Pa ^ia kakšen sprehod z družino — to je vse.« Jeseniški prosvetni delavec: »Redno hodim v gledališče, kjer vidim vse uprizoritve. Tudi v knjižnici sem reden gost, kajti na željo študentovskih let, da bi imel svojo knjižnico, sem že zdavnaj pozabil; kupim lahko samo naj-1 nujnejše strokovne knjige. Plešem ne, zato tudi ne vem, kako je v tem oziru pri nas poskrbljeno. Rad bi šel kdaj v Dramo ali v Opero v Ljubljano. Ampak to je najprej drago, potem pa tudi prenaporno.« Gospodinja, 40 let: »Saj človek ne pride nikamor. Če kdaj zvečer malo prej opravim VjSe domače posle, sedem in preberem časopis, »Gorenjca« ali »TT«. Vsake svete čase enkrat grem v kino, če je kak lep film. Pa če dvakrat na leto slučajno zaidem z možem v gostilno.« Delavec 30 let: »Grem skoraj na vse športne prireditve. Zdi se mi, da je v tem pogledu na Je- pak vročekrvneže hitro polovijo in primerno poučijo, da le redko kateri izmed njih še kdaj ponovi svoj »podvig«; pretepe po navadi izzovejo parno še novinci na Jesenicah — ko pa nekajkrat vidijo, da se jim to ne izplača, tudi oni opustijo te vrste šport. esenice so torej v zabavnem življenju na boljšem od Kranja samo s športnimi prireditvami in plesom. Zate pa je na Jesenicah precej bolj aktualen problem zdrave zabave delavske, zlasti železarske mladine. V tem pogledu je mladinska organizacija odločno premalo storila. Če že ne moremo oč 1a-nes na jutri postaviti mladinskega doma, s čemer bi mladina našlu J Letošnje šolsko leto je nedvomno važen mejnik v zgodovini našega šolstva. Reforma šolstva, z vsemi dobrimi in slabimi posledicami, ki so prizadejale ob pričetku šolskega leta nešteto težav, je vsaj "a zunaj izvedena. Predvsem pa bo naša šola, kot živ organizem, morala tudi poslej živo spremljati dogajanja v našem družbenem upravljanju. To velja še posebno za naše strokovno šolstvo, ki bo moralo bolj kot šolstvo splošno izobraževalnega tipa posvečati največ pozornosti industriji in obrtniški dejavnosti. Ce torej govorimo o strokovnem šolstvu, ki bo v kranjskem Okraju dokončno reformirano v naslednjih dveh letih, tedaj lahko brez zadrege zapišemo, da čaka odločujoče činitelje še precej dela. Novi učni načrti, prilagojeni zahtevam naraščajočega obrtništva in industrije, dobro sestavljeni učbeniki, skrb za dobra Ponazorila, brez katerih si pouka v strokovnih šolah skoraj ne moremo misliti, primerni učni prostori, ki naj ustrezajo pogojem strokovnega šolstva, primeren učni kader — vse to bodo morali uresničiti ljudje, ki jim je zaupano reformiranje strokovnega šolstva. Ob tem nastaja vprašanje, ali so doslej uveljavljene oblike poučevanja v vajenskih šolah že dovolj Preizkušene, da bi jih lahko priporočali reformirani strokovni šoli? Problemi vajenskih šol v kranjskem okraju Predvsem si prizadevajo, da bi reformirane strokovne šole uvedle strnjen periodični pouk. Ta princip je n. pr. tudi narekoval nujnost, da so bili že v tem šolskem letu učenci oblačilne stroke pritegnjeni v osrednjo vajensko šolo v Kranju, kjer bo strokovnost pri pouku brez dvoma bolj poudarjena kot v šolah za razne stroke. Ta praksa pa ima tudi svoje negativne posledice, saj izgubljajo in bodo v prihodnje še bolj izgubljale vajenske šole za razne stroke svoj kader učencev. Tako so se vajenske šole, organizirane v osredkih s premajhnim obrtniško industrijskim zaledjem, znašle pred alternativo, ali naj uvedejo periodični trimesečni pouk ali naj ostanejo pri dosedanji razvrstitvi učnih ur in dni, ko učenec n. pr. presedi dva ali tri dni v šoli, ostali čas pa je zavzet z ročnim delom v delavnicah oziroma tovarnah. — Tako mojstrom, delavnicam, obratom, tovarnam in podjetjem kakor tudi učno vzgojnemu kadru bi bilo bo- lje ustreženo, če bi reforma strokovnega šolstva povsod uvedla periodično strnjeni pouk. Ob tem problemu pa nastajajo nove težave, ki jih v dveh letih, to je v času, ki je odmerjen za reformo, verjetno ne bo mogoče odpraviti tako, da bi bilo to v prid šolstvu. Reformiranega procesa strokovnega šolstva si namreč ne moremo zamisliti brez tesnega sodelovanja obrtnih delavnic, tovarn, delavskih svetov in podjetij, ki morajo v prvi vrsti skrbeti za strokovni dvig kvalificiranega delavstva. Ta problem so verjetno dobro rešili v 2ireh, kjer je čevljarska industrija poskrbela za rast in napredek industrijske šole, v kateri se šolajo bodoči pomočniki in mojstri čevljarske industrije. Šole s praktičnim poukom, ki ni iztrgan iz procesa obrtniško industrijske dejavnosti podobnega tipa, obstojajo še na Jesenicah in v Kranju, torej povsod tam, kjer je industrija v močnem porastu. Kakšno prihodnost pa naj ima n. pr. vajenska šola na Bledu, usmerjena predvsem na lesno stroko? Tovrstna šola bi se morala organizirati v kraju z močnim lesno industrijskim obratom, kakršen obstaja n. pr. v Skofji Loki, medtem ko bi na Bledu verjetno bolje uspevala gostinska šola. Z dosedanjo prakso usmerjanja vajencev v periodične tečaje, dokler ne bo reorganizacija izvedena v celoti in kompleksno, pa nastajajo podobne anomalije, kakršna je v 'letošnjem šolskem letu doletela n. pr. Vajensko šolo za razne stroke v Skofji Loki, ki je imela še pred dvema letoma sedem oddelkov, letošnje šolsko leto pa jih ima komaj še pet. Takšno upadanje je nastalo zaradi tega, ker prosvetna oblast vzdržuje strokovne šole v krajih, ki zato nimajo pogojev (Gorenja vasi). Učence iz odmaknjenih krajev bi bilo potrebno pritegniti v večje zbirne centre, kjer bi bili deležni strokovnega pouka, manjši kraji s tovrstnimi šolami, ki nimajo zadosti močnega obrtniško industrijskega zaledja, takih šol ne bi smeli vzdrževati, saj so iztrgani iz procesa dejavnosti v delavnicah, tovarnah, podjetjih itd. Prav zaradi tega je namera, da bi čimprej uvedli na vseh vajenskih šolah periodičen pouk, vredno vse pozornosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na najvažnejše: tovarne in večja industrijska podjetja, kot je n. pr. tovarna »Motor« v Skofji Loki, bi morale prevzeti patronat nad vajensko šolo, v katero se rekruti" rajo v pretežni večini vajenci kovinarske stroke. Takšen patronat bi bil seveda zvezan tudi z dolžnostmi finančne podpore šol in s skrbjo za kvalitetni učni kader, ki naj bi bil po možnosti stalen, ne pa honorarno zaposlen, kot se to prakticira danes. V zvezi z uvedbo periodičnega pouka na vajenskih šolah pa bo nujno potrebno poskrbeti za inter-natsko oskrbo tistih vajencev, ki prihajajo v vajensko šolo iz odmaknjenih krajev. Kadar bo dosežen ta ideal, to je patronat nad šolami in internati, bo reforma strokovnega šolstva zares v celoti izvedena. Teh problemov ne smemo zanemarjati in jih trgati iz celotnega kompleksa vprašanj, ki tangirajo rast in napredek strokovnega šolstva. Lojze Zupane »Vidim skoraj vsak film ... Zapišite, da so vstopnice za hokejske tekme predrage!n tudi materialne pogoje za zdravo zabavo — pa je tu še kopica drugih možnosti, ki so ostale neizkoriščene. Vprašanje boljše organizacije zabavnega življenja jeseniške mladine torej ni samo vprašanje, ali bosta Janez in Micka šla v soboto zvečer v gostilno ali ne, ampak je resen družbeni problem, ki ga nikakor ne gre podcenjevati. Če bodo mladinske organizacije na Jesenicah znale združiti svoje napore in tudi nekaj storile v >ej smeri, potem naš sobotni sprehod po Jesenicah ni bil zaman, ampak bo dosegel tudi svoj družbeni ne-men. mm Sateliti govorijo... 9 Kubični kilometer zraka v visini 400 km tehta samo 20 gramov 9 Tehnični problemi v zvezi s konstrukcijo vsemirske ladje so že rešeni Verjetno bo moralo preteči nekaj mese- mo okoli 20 gramov. To se pravi, da je »Sputnika I«, so znašale od 0 do 35 sto-cev in mogoče celo let, da bodo strokov- gostota zraka nad morsko površino 900 pinj Celzija, v njegovem vrhu pa med 5 njaki raztolmačili vse signale, ki so jih tisoč-krat večja od gostote zraka v višini in 40 stopinj Celzija. Temperature na po--sprejeli od umetnih zemeljskih satelitov. 400 kilometrov. Na osnovi teh zaključ- vršini saitelita so se menjale od minus 25 Med podatki, ki so jih znanosti dali vsi kov so znanstveniki izračunali, da bo do plus 75 stopinj Celzija, doslej izstreljeni umetni sateliti, so po- »Sputnik I« ostal v svojem krogu skoraj j*ja osnovi VSeh dosedaj zbranih podatki o kozmičnih žarkih, gostoti najviš- 5 let — do leta 1962, za prvi ameriški jih slojev atmosfere, možnosti obstanka v umetni satelit pa se pričakuje, da bo le-satelitu, ki leti okoli Zemlje, o gostoti tal okoli Zemlje 200 Jet. mikrometeorskega prahu in končno podatki v zvezi fi temperaturo. ZA RAZVEDRILO datkov so znanstveniki ugotovili, da bo v nekaj letih možno poslati v medplane-tarni prostor tudi ljudi. To je pred nekaj dnevi izjavil sovjetski znanstvenik in strokovnjak za medplanetarna vprašanja prof. Dobronravov. Po tej izjavi so sovjetski znanstveniki že rešili vse tehnične Na podlagi signalov iz »Sputnika II«, v katerem je bila Lajka, (so sovjetski znan- Signali s satelitov so pokazali, da na stveniki ugotovili, da je »živalica dobro višini okoli tisoč kilometrov nad zemljo zdržala ne samo izstrelitev satelita, am- obstoji sloj, v katerem so močna korpu- pak tudi pogoje v njem pri letu okoli probleme v zvezi s konstrukcijo satelita, skularna izžarevanja, ki preje nikdar niso Zemlje«. To je prvi direktni dokaz, da ki bi se lahko upravljal, se kretal z br- bila zabeležena. Ta izžarevanja po misije- sesalci — kamor spada tudi človek — zino 11 kilometrov na sekundo in se po nju skupine ameriških znanstvenikov niso lahko zdrže velike hitrosti, pomanjkanje nekem ča^u. letenJa vrnil na Zemljo. Na v bližnji zvezi s pojavom »polarne svet- Zemljine gravitacijske sile in druge po- teJ kozmični ladji, ki bi imela približno lobe« in geomagnetnih motenj. goje, ki so v medplanetnem prostoru. isto težo kot »Sputnik III«, bi se lahko montirala vsa potrebna oprema za 10- Razni drobni delci, ki prihajajo iz med- Po podatkih, ki so jih doslej zbrali, dnevno medplanetarno potovanje enega planetarnega prostora, imajo različne zemeljski sateliti ne bodo izpostavljeni človeka. energije. Razlike med njimi se lahko iz- večji nevarnosti od udarcev meteorskega koristijo kot ključ za določevanje porekla prahu, ki potuje skozi višinski zrak s hi- in prirode teh izžarevanj. trosijo okoli 40.000 kilometrov na uro. . , ., , . ... ,. Povprečna gostota tega prahu je tako Na osnovi podatkov, ki so jih zbrali , , . ,. „•-„„„ . ... . ,. .majhna, da ne predstavlja resnejše neprecizni instrumenti v umetnin satelitih, I J. , ... . /varnosti za satelit, so ugotovili, da bi en kubični kilometer j zraka v višini 400 kilometrov tehtal sa- Temperature, registrirane v notranjosti — Veš, vratar Wani za ono moštvo ho norarno. r preprečuj Vzroki in način gnitja zob še niso popolnoma poznani. Vendar je najden važen faktor, ki ima pri tem odločujočo vlogo. To je fluor, element, ki ga je leta 1886 izoliral Moissan in ki se v obliki soli nahaja v površinskih vodah, v rastlinah in živalih, pri katerih so ga opazili zlasti v kosteh in zobeh. Ugotovljeno je, da poraba pitnih voda, ki vsebujejo mnogo fluora, na primer v Maroku, v področju, kjer so nahajališča fosfatov, pri domačih živalih in človeku ugodno deluje na stanje zob. Pokvarjeni zobje so v teh krajih redki. V mnogih mestih »srednjih držav ZDA uporaba pitnih vod, ki so siromašne s fluorom, slabo vpliva na --»tanje zob, posebno pri šolski mladini. Raziskovanja so potrdila, da uporaba fluora v obliki raztopine ali v past; za zobe ugodno vpliva na stanje zob. Poskusi z dodajanjem fluora v mestnih vodovodih v količini 1,5 miligrama na liter vode so bili uspešni. Švica je uvedla uporabo tablet, ki vsebujejo sol fluora, za posamezno ali skupinsko porabo pri otrocih in odraslih, ki jim je potrebna zaščita proti gnitju zob. 3- Kai brizgajo Uiti v zvaH? Angleška oceanografa Fraser in Piower z Zoološkega oddelka Britanskega muzeja v Londonu sta z analizo dokazala, da »vodomet«, ki ga brizgajo kiti v zrak, ni ne morska voda niti kondenzirani vodni hlapi iz kitovih pljuč, pač pa drobno mehurjasta pena, ki vsebuje organske snovi in sicer žilave beljakovine. Te vsebujejo tudi fino emulzirano maščobo, ki absorbira veliko dušika. Raziskovalca domnevata, da je funkcija izvržene pene v tem, da pospešuje izločanje odvisnega dušika, ki se nabira v kitovih pljučih, dokler ta plava pod vodno gladino, t ŽVEPLO v Loških in Polhograjskih hribih Za sprejemanje Sputnikovih radiosignalov so potrebni precizni instrumenti. Polhograjske dolomite sestavljajo kamenine iz najstarejše dobe zemeljske zgodovine. Pred leti so tu pri geoloških raziskovanjih Loških in Polhograjskih hribov našli majhna nahajališča žvepla, ki sicer nimajo gospodarske vrednosti. Ker pa je ta mineral v rudnem bogastvu Slovenije zelo redek, so ta nahajališča vendarle zanimiva in je prav, da jih omenimo. Najpomembnejše ležišče žvepla je v Urbančkovem kamnolomu v Račevi pri Zireh. Najdemo ga tudi pri odcepu nove ceste proti Šentjoštu, zahodno od Vrzden-ca, na enem kraju jugovzhodno od 2a-žarja, sledovi pa se pojavljajo tudi pri Planici nad Škofjo Loko. Na vseh omenjenih krajih leži žveplo v temnosivih apnencih zgornjepermske starosti, in - sicer povsod v istem horizontu, čeprav so najdišča precej daleč narazen. 3- OPERACIJA NOVOROJENČKA TIK PO ROJSTVU Skupina zdravnikov v Charevil-leu v Franciji je izvršila operacijo na nekem novorojenčku samo uro po njegovem rojstvu. Na malem pacientu po operaciji ni prišlo do postoperativnega šoka, česar so se zdravniki pred operacijo najbolj bali. ČEZ ŠEST LET BOMO POTOVALI _V VSEMIRJE? Strokovnfak za rakete dr. Willy Ley je pred kratkim rekel, da bo človek potoval v medplanetarni prostor najkasneje v šestih letih. Čeprav človeku še ni uspelo, da pride do najbližjega Zemljinega soseda — Meseca, se načrti za vsemirska potovanja že na veliko pripravljajo. ZEMLJA TEŽJA VSAK DAN ZA 10.000 TON Dnevni prirast materije Zemlje v obliki meteorskega prahu znaša okoli 10.000 ton. Ta račun se nanaša na gostoto koz-mičnega prahu, kot je to raziskal in izračunal van de Hulst. /MOČNE STRUJE V GLOBINI OCEANOV Profesor Sasaki iz Tokia, ki je ob potapljanju s francoskim batiskafom FNRS III ugotovil, da v veliki globini oceanov obstojajo močne struje, je pred dnevi izjavil, da prav zaradi tega morsko in oceansko dno ne bi bilo ravno idealno mesto za odlaganje radioaktivnih odpadkov. FRANE OWEN: EDDIE CHAPNAN P R I POVE DUJE »Silno me veseli, da sem se lahko seznanil z vami,« mi je rekel v svoji pokvečeni angleščini. »Gospod von Grunen mi je že pripovedoval o vas. Peljali smo se skozi Skoven, prekrasen del tega fjorda. Večina hiš je v predmestju, daleč od trgovskega središča, in Čeprav so hiše lesene, so različno izdelane in vsaka nosi pečat svojega lastnika. Vrtovi so velikanski, toda v tistem letnem času razen smrek ni bilo nobenega zelenja. Avto, v katerem sem se vozil, je imel zadaj peč na drva za pogon vozila. To vrsto avtomobila so Nemci široko uporabljali na Norveškem. Ti avtomobili so vozili zelo dobro in dosegli hitrost 50 milj na uro. Primerni so bili tudi za bencinski pogon. Električni Sporvein je bil primer norveške domiselnosti. Ti avtobusi so bili res hitri in v njih je bilo 70 udobnih sedežev. Peljali smo se mimo kraljeve palače, preproste, toda lepe zgradbe. Pred njo je velikanski trg, ki ni kakor pri večini palač, obdan z visokim zidom. Pred palačo je stala kvislinška straža, oblečena kakor stara dvorna garda v modre uniforme, z resicami na čepicah. Von Grunen je stanoval tik zraven palače v stanovanju za samce. Njegovo stanovanje je bilo v tretjem nadstropju in obsegalo je kombinirano spalnico in delovno sobo, kuhinjo in kopalnico. Postregli smo si kar sami in odprli steklenico aquavit'e. Prvikrat sem okusil to močno pijačo Norvežanov; ugotovil sem, da te znotraj pogreje, zunaj pa ohladi. Vse mesto je dišalo po ribah in to sem tudi omenil Johnnvju Holstu. Odgovoril mi je, da se bom tega duha še bclj navzel, če bom dalj časa ostal tu. Očitno je bilo, da Norvežani niso imeli niti racioniranega mesa in da so se hranili izključno z ribami. Von Grunenu in Holstu sem na kratko opisial svoje pustolovščine v Angliji in pariške doživljaje. Ko je von Grunen slišal, da so me skušali spraviti pod poveljstvo nekoga drugega, je zdivjal. Rekel je: »Fritz, midva sva prijatelja. Mar nisem bil vedno pravičen v ravnanju z vami in mar se nisva dobro pomenila o vašem poslu v Angliji?« Prikimal sem. »Da,« je nadaljeval še bolj ogorčeno, »tega je kriv samo pariški šef, sicer bi vam lahko poslal podmornico. Zaslužil je tudi ukor, ker je vaš tajni naslov v Lizboni odpovedal. No, ne belite si glave zavoljo tega. Dosegel bom, da boste dobili denar, ki sem vam ga bil obljubil. Zato pojdem v Berlin; v prihodnjih nekaj dneh pa morava skupaj sestaviti vaše poročilo. Medtem boste tu popolnoma svobodni. V Berlinu so vam že dali nemško državljanstvo in z vami morajo ravnati kot s častnikom nemške vojske. Razen tega boste finančno v boljšem položaju, ker boste imeli oficirsko plačo 450 mark mesečno, plus hrano in hotel. Mimo tega lahko dobite ostali denar v valuti sleherne izmed okupiranih dežel, kakor boste pač hoteli.« Von Grunen je povzel: »Prihodnjih nekaj mesecev boste živeli tu. Kasneje bomo videli, kaj želite delati. Saj se ne mudi. Morda se boste lotili trgovine ali pa se boste hoteli vrniti v Anglijo?« »Ne,« sem mu segel v besedo. »Ne želim se vrniti v Britanijo. Naposled sem srečen in morda moja sreča ne bo dolgo trajala. Morda se bom tudi oženil. Kdo ve? Mislim, da je čas, da se umirim. Vsekakor pa mi je zdaj potreben počitek.« Zdelo se mi je, da se je moja odklonitev glede povratka v Anglijo ujemala s von Grunenovimi željami, zakaj videti je bil zadovoljen. Rekel je: »Ja, dodobra si odpočijte. Johnny vam bo razkazal mesto in okolico. Če boste imeli težave zavoljo vašega angleškega naglasa, nate, tu je moja telefonska številka; recite vsakomur ki vas bo ustavil, naj me pokliče. Kadar greste ven, morate imeti vedno s seboj svoj revolver — človek nikoli ne ve, kaj ga utegne doleteti. Morda bi vam angleška obveščevalna služba utegnila priti na sled, mi pa vas prav gotovo ne bi .hoteli izgubiti. Prav tako pazite, da vas ne bi kdo skušal fotografirati, ker ne želimo, da bi prišli na seznam. Naposled, Fritz,« je pripomnil, »bi želel, da rni obljubite, da boste odklonili, če bi vam kdorkoli predlagal sodelovanje z drugimi člani naše službe.« Stari je bil zelo resen, ko je to rekel. Položil mi je roko na ramo in nadaljeval: »Sicer pa sem bil jaz tisti, ki vas je osvobodil iz taborišča Romainville. Zapomnite si to. Odslej me ne smatrajte za svojega šefa, marveč prej za tajnika. Dovolite mi, da bom jaz vodil vaše posle, In še preden bo ta vojna pri kraju, boste bogat. Govorim vam kot svojemu lastnemu sinu, saj veste, da nimam nobenih sorodnikov.« Bil sem odkritosrčno ganjen. Stari je bil tako genljivo nežen, ko mi je izražal svojo hvaležnost za to, da sem dosegel njegovo vrnitev na vodilni položaj. Toda ne glede na to sem ga spoštoval in vedno sem ga imel rad. Von Grunen je zatem rekel, da me bo Johnnv Holst odpeljal v moj hotel v Slemdalu na Holmenkolenn Dahnu. Kakor ostale hotele v Oslu, so Nemci rekvirirali tudi hotel Fossheim. To je bilo velikansko, iz lesa stesano in belo pobarvano poslopje. Tedaj je bilo v Oslu vse polno nemških vojakov in tu so počivali, preden so odrinili na vzhodno fronto. Ko so mi odkazali sobo in ko "sem spravil prtljago v red, sva z Johnnvjem sedla spet v avto in se odpeljala V mesto. 9 KRANJ, 13. OKTOBRA 1958 S seje ObLO Radovljica Povečanje osebnih dohodkov mora izvirati iz iisiega dela čistega dohodka, ki je rezultat prizadevanj kolektiva -Zbor proizvajalcev mora voditi kontrolo o izplačevanju nad tarifnimi postavkami Občinski ljudski odbor Radovljica je na petkovi Živahna diskusija je bila v po- skupni seji razpravljal o izvršitvi občinskega družbenega Yeč,anJu ,«jhJ}ih dohodkov iz _i > h' • i ji • • i i v • ne pa iz dela čistega dohodka, ^a 67,7 odstotka. Dohodki iz gospodarstva so doseženi ki r rezuitat tržnih in drugih ^a 49,6 odstotka, dohodki od prebivalstva pa kažejo iz- splošnih pogojev poslovanja. Izvršitev 69,9 odstotka. plačila gospodarskih organizacij za mesec september 1958 za že V primerjavi s prvim pollet- jotje. Vse delavce, ki samovoljno obračunane izplačilne liste po jem 1937 se je v istem razdobju ali po disciplinski kazni zapusti- sklepu delavskega sveta naj letos v radovljiški občini pove- jo podjetje, naj se izključno ostanejo v veljavi, nadaljnja iz-Čal fizični obseq industrijske usmerja v panoge, kjer delovne plačila pa mora prej obvezno Proizvodnje za 5,8 % ob 1,5 % sile primanjkuje, ne glede na odobriti zbor proizvajalcev ObLO Povečanja povprečnega števila poklice teh delavcev. Radovljica. 3-ler zaposlenih, tako, da se je povprečna proizvodnja na enega *j*P°s ' i • povečala za 4,3%. Vzporedno s t^rn so se v industriji i veča1! osebni dohodki za dejansko opravljene ure v redkem in nadurnem delu skuoaj z doplačili za doseganje norm in dodatki zt nadurno in nočno delo na onega delavca povprečno za gt6 % Na račun produktivnosti se je proizvodnja povečala za 4,3 %. To je premalo, če ZMAGA IN PORAZ V petem kolu slovenske conske nogometne lige je Triglav na svojem igrišču v enakovredni igri premagal goste iz Murske Sobote in tako osvojil dve dragoceni točki. Jeseničani pa so zapustili igrišče »Ljubljane« spet praznih rok. Obe moštvi sta pokazali nezadovoljivo igro, kar velja zlasti za enajstorico z Jesenic. Podjetja nezadostno upoštevajo svoje plane Različna mnenja podjetij o rezultatih novega načina delitve dohodka - Fluktuacija delovne upoštevamo da se mora po pla- ^ „ fffifi|| ZOskrbImje - Potrebna f* tOČUO nu v razdobju do leta 1961 povečati skupno za 68,9%. analizo nadpovprečnega izostanka delovne sile Nezaposlenost v radovljiški V petek je na skupni seji obeh zborov Občinski ljudski odbor Tržič razpravljal o izvršitvi polletnega plana gospodarskih organizacij v letošnjem letu. Poročilo je pokazalo vrsto nezdravih pojavov v gospodarskih organizacijah v Tržiču, o katerih so odborniki obširno občim od zimskih mesecev na poletje ni padla, na j.j. «.tno, število nezaposlenih se je celo povečalo. Vsako leto se na novo zapos.i 110 oseb. To pa ne zadošča za kritje potreb družbe- nega plana. Tudi menjavanje razpravljali. Predvsem gre za to, da nekatera podjetja aelovne sile znotraj gospodar- • " — - skih organizacij iz enega de lovnega mesta na drugo je v radovljiški občini pereč problem. V prvem polletju letos se ie iz- niso zadostno upoštevala svojih planov. Družbeni plan za leto 1958 predvideva povečanje produktivnosti za 2,3 % in povečanje števila zaposlenih za 2,6 °/o. V prvem polletju pa se je zaposlenost povečala za 7,4 °/o, in-Š^&ZStt&Z • dustrijska proizvodnja pa le za 1,35 •/.! Zakaj je pri-cionalizacije je sicer potrebna in slo do taksnega nesorazmerja? Trziska podjetja nava-nujna, v večjem obsegu pa jo jajo najrazličnejše vzroke. Le-ti so objektivni in tudi je treba zatreti, da se bo s tem subjektivni, vendar pa nesorazmerja ne morejo povsem . večja specializacija in opra^&ti. Zaposlenost in produktivnost sta prišli navzkriž. V prihodnje podjetja ne bodo smela več reševati planskih nalog s povečanjem delovne sile, temveč le z boljšo organizacijo dela in boljšimi delovnimi pogoji. večja produktivnost Glede na t >, da je od števila ^ezapo-ilenih največ žena brez kvalifikacije, mora ObLO Radovljica č.mprej pristopiti k ustanovitvi gospodinjskega servisa TRIGLAV : SOBOTA 4:1 (2:1) Prvenstvena tekma slovenske conske lige. Igrišče Triglava. Gledalcev 600. Vreme sončno. Sodniku Vladimirju Jenku iz Pirana, sta se moštvi predstavili takole: Triglav: Galić, Štular II, Štraus, Brezar II, Srakar, Mar-tinovič, Mihelčič, Horvat, Brezar I, Krašovec, Štular I; Sobota: Morčič, Kodela, Kološa, Do-zet, Norčič, Skalar, Milenkovič, Matjašec, Sečko, Mančec in Erjavec. Strelci: Brezar I v 8 in 16 ter Mihelčič v 61 in 87 minuti za Triglav in Maučec v 43 minuti za Soboto. Kranj, 12. oktobra. Kranjski Triglav je v današnji prvenstveni nogometni tekmi sicer razmeroma visoko porazil moštvo Sobote iz Murske Sobote, vendar ni zadovoljil gledalcev. Proti slabšemu nasprotniku je sicer zmagal, vprašanje pa je, če bo s tako igro, kot jo je prikazal danes, prišel do izkupička v tekmah z močnejšimi moštvi. Moštvo je igralo mlačno. Prav nobeden se ni odlikoval. Sobota je imela precej smole, sicer bi bil rezultat lahko precej drugačen. V 37 in 39 minuti prvega polčasa je Galić s precej sreče rešil dva gola — prvič s padom pod noge, drugič pa je žogo 7 levo roko potegnil skorajda iz mreže. Današnja igra je pokazala, kako Triglavani ne smejo igrati, če hočejo doseči v družbi najmočnejših slovenskih klubov vsaj kolikortoliko zadovoljiv plasman. V prvem delu igre so bili igralci Triglava v premoči. Ko je Brezar že v 8 minuti lepo zatresel mrežo gostov, je kazalo, da bodo le-ti doživeli katastrofo. Že v 16 minuti je moral vratar gostov, nemalo po lastni krivdi, spet pobrati žogo iz mreže. Igralci Sobote pa niso vrgli puške v koruzo. S smiselnimi akcijami so vse bolj potiskali Triglavane v obrambo in ob kon-. cu polčasa prevladovali na igrišču. Toda spremljala jih je smola. Šele v 43 minuti se je levi zvezi posrečilo, Maučecu posrečilo potisniti usnje v mrežo. V drugem polčasu je Sobota prevladovala vse do Mihelčiče-vega zadetka v 61 minuti. Za tem je prevzel pobudo Triglav. V 63 minuti je Krašovec spet potresel mrežo gostov, a sodnik zadetka ni priznal zaradi dozdevnega prekrška nad vratarjem. Najlepši gol tekme je dosegel Mihelčič z volej udarcem v 87 minuti. S tem je bil postavljen končni rezultat tekme. Sodnik Jenko je sodil z napakami. V predtekmi so mladinci Triglava premagali mladince iz Nakla s 4:0. -ik LJUBLJANA : JESENICE 4:1 (3:0) Ljubljana, 12. oktobra. Igrišče »Ljubljane«. Vreme sončno in ugodno za igro. Glavni sodnik Pajo Boško. Gledalcev okoli 1000. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Ljubljana: Istenič, Čretnik, Zorko, Končan, Djukič, Bogataj, Stojanovič, Herman, Brezigar, Nikič, Gosar. Jesenice: Volarič, Kos, Rekar, Luznar, Gosar, Zupan, Brun, Medja, Lavtižar, Hribar, Črno-logar. Vsekakor je bil favorit srečanja Ljubljana, kar so pokazali tudi dogodki na igrišču. Vratar Volarič z Jesenic je imel vso tekmo obilico dela, štirikrat pa je moral pobrati žogo iz mreže. Začetek igre je bil precej miren in moštvi nista kazali nikakršne nervoze. Domačini sb imeli premoč že v prvih minutah. Obramba Jesenic pa je imela z napadalci domačinov precej opraviti. Prvi gol za Ljubljano je z odličnim strelom s krila dosegel v 26 minuti Brezigar. Dve minuti zatem pa so Ljubljančani spet zatresli mrežo gostov. Tudi tokrat je bil uspešen Brezigar. In spet je bilo treba čakati le dve minuti, da so domačini po Hermanu povišali rezultat na 3:0. Do konca prvega polčasa je Ljubljana bila vseskozi v premoči, Jeseničani pa so le poredko prišli pred vrata domačinov. Slika na igrišču se tudi v drugem delu igre ni spremenila, Ob prvem polletju se je poka- Razprava pa je postala najbolj Sklenili so še, da naj aospode^- zalo, da podjetja v Tržiču različno živahna, ko je odbornik Mokorel Ske organizacije ne sprejemajo tolmačijo novi sistem delitve do- načel vprašanje izostankov delavca delo delavcev, ki so bili za- hodka. Vzrok je v tem, da pod- cev, kar tržiška podjetja že dlje posleni v drunih strokah, pa se jetja še niso dovolj proučila r.o- močno zaskrbljuje. V tržiški obči-sta!no selijo iz podjetja v pod- vega sistema delitve. ni je bilo v prvem polletju 14 % izostankov in zaradi tega nad 5 milijonov dinarjev izgube. Zaskrbljujoče pri tem je zlasti dejstvo, da so pogoji zdravstvene službe v Tržiču precej boljši kot v ostalih občinah okraja, da pa je procent bolezenskih izostankov kljub temu precej nad okrajnim povprečjem. Nič manj pereče je vprašanje fluktuacije delovne sile. Številke kažejo, da je v prvem polletju mesečni povpreček 88 prijav in 57 odjav. To dejstvo opozarja na nediscipliniranost delovnih kolektivov in na nezadovoljivo delo komisij za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri delavskih svetih. O vsem tem bo Občinski ljudski odbor razpravljal podrobneje na prihodnji seji, ko bodo ^lekateri V škofjeloški mlekarni je treba urediti higienske naprave Za redno prometno vzgojo TEDEN PROMETA NA JESENICAH V letošnjem letu je bila pri Svetu za splošne in notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora na Jesenicah formirana sedemčlanska Komisija za promet, ki ima predvsem to nalogo, da začne z redno in temeljito vzgojo ljudi o cestno-prometnih predpisih, prekrških itd. Komisija je letos priredila Teden prometa, ki je med prebivalstvom vzbudil veliko zanimanje. Upravni odbor Kmetijske zadruge v Skofji Loki je pred kratkim razpravljal o svoji mlekarn.. Tu namreč sodobnim higienskim .predpisom več ne Ustreza in jo bo treba modernizirati, za to pa ni denarja. V taki situaciji ji preti nevarnost, da bo sanitarna, inšpekcija njeno nadaljnjo predelavo mleka prepovedala. Škofjeloška mlekarna ima kapaciteto 5.500 litrov mleka dnevno. V prvem polletju letos je odkupila 841.034 litrov mleka, lani pa 1,973.662. V-prvem polletju odkupi, vedno manj mleka kot v drugem, ker ga je navadno v poletnih mesecih zaradi suše manj. Mleko odkupuje mlekarna na področju občine Škofja Loka iz enega dela Selške doline in iz cele Poljanske doline, dnevno preskrbuje s tem mlekom približno 4000 prebivalcev Skofjo Loko, 3.000 litrov mleka Pa oddaja vsak dan v Ljubljano. Mleko plačujejo po to'ščobi. **ot osnova je 3,2 % tolščobe v mleku. Za liter mleka s tako tolščobo dobi proizvajalec 21 dinarjev, zav sakih 0,1 % pa pol dinarja več. Mlekarskemu obratu Kmetijske zadruge v Skofji Loki bi bilo potrebno dograditi novo maslarno. Mlekarna ima pripravljena sredstva za nakup novega pasterja, ovire pa so v deviznih sredstvih, ker bo pastor uvožen iz Italije. V perspektivnem načrtu imajo še nabavo novega se-paratorja. Upajo tudi, da bodo še letošnjo jesen uredili vse potrebne higienske naprave. Ker se bo v prihodnje Poljanska dolina v živinoreji specializirala kot pitveni rajon, bo dovoz mleka iz tega dela v glavnem odpadel, dobavljali bodo samo smetano. Pojavlja se bojazen, da mlekarna potem ne bo mogla poslovati s p^lno kapaciteto. Strah je odveč. Škofjeloška m'ekarna ima tudi brez Poljanske doline še močan okoliš, ki ji bo lahko dobavljal zadostne količine mleka. sveti in komisije izdelale še potrebne natančnejše analize. Na ločenih sejah obeh zborov pa so odborniki sprejeli sklepe o osamosvojitvi obrtnega podjetja »Oblačila - Novo.st« Križe, o priključitvi dosedanjih trgovskih poslovalnic kmetijskih zadrug Kovor, Katarina, Križe in Lcše trgovskemu podjetju »Ljubelj« Tržič, o razširitvi »Gradbenega podjetja Tržič« na gradbeno projektiranje, o predlogu pravilnika o položajnih plačah uslužbencev Komunalne banke Tržič, o potrditvi pravil Upravnega odbora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš ter o prodaji opreme in inventarja mlinskega obrata »Popovič«. FaBo V preteklem tednu na jeseniških cestah in križiščih uniformirani pionirji-miličniki niso redek pojav. Urejali in usmerjali so promet in opozarjali ljudi na cestno-prometne predpise. Izložbe so bile urejene s slikami in grafikoni o prometnih nesrečah in prekrških, oglasne deske, plotovi in zidovi pa so bili polepljeni s plakati, ki so pešce, kolesarje in voznike motornih vozil opozarjali na pravilno prečkanje cest, previdno vožnjo, upoštevanje prometnih znakov itd. V Tednu prometa, ki je bil nekako v istem času kot Teden otroka, je bilo zlasti poskrbljeno za prometno vzgojo mladine. Po vseh šolah so bila organizirana predavanja, za katera je pripravila gradivo Komisija za promet, Na Jesenicah in v Kranjski gor: so se predvajali filmi o prometu, nesrečah in prekrških. Miličnik: na cestah so se omejili v glavnem na opozarjanje in ne na kaznovanje ljudi. Predlagali so, da naj se začne z vzgojo kole- sarjev. Tiste, ki se ne držijo predpisov, bodo nekaj časa samo popisovali in potem priredili zanje posebno predavanje z dia-filmom, kdor pa sex predavanja ne bo udeležil, ga bodo kaznovali. Prav bi bilo, da bi s tako vzgojo nediscipliniranih kolesarjev pričeli tudi v drugih občinah. Do 31. avgusta letošnjega leta je bilo v jeseniški občini 7 primerov prometnih nesreč zaradi alkohola (14 % vseh nesreč), 18 zaradi prehitre vožnje (36 %), 7 po krivdi kolesarjev (14 %), 1 po krivdi pešcev (8 %) in 8 zaradi neupoštevanja prometnih znakov (16 %). Od tega je bil en smrtni primer, 13 težjih telesnih poškodb in 19 lažjih. Vsa škoda skupaj znaša 5,049.730 din. ' Zgled jeseniške občine o organiziranju Tedna prometa v občinskem merilu bi morale posnemati tudi ostale občine. Jesenice so prve v Sloveniji, ki so ustanovile Komisijo za promet in kjer je ta komisija začela tudi aktivno delati. 3- vendar je to trajalo le do 50 minute, ko so Ljubljančani spet povišali rezultat. Odslej pa je postala igra mlačna, raztrgana in nezanimiva. V 65. minuti pa so Jeseničani le prišli do sape in za kratek čas prevzeli pobudo. Hribar je preigral obrambo domačinov in s preciznim strelom dosegel častni gol. Ljubljana je pokazala tehnično dokaj dobro igro. Vprašanje pa je, če bodo Jeseničani s takšno igro sploh prišli do kakšne točke. Sodnik Pajo Bo-škov je svojo nalogo opravil v zadovoljstvo obeh moštev. m ž. KOŠAR HA JESENIŠKE KOŠARKARICE NISO USPELE Jesenice, 12. oktobra. V petek se je začel na Jesenicah kvalifikacijski turnir ženskih košarkarskih ekip za vstop v zvezno ligo. Ker je Bosna iz Sarajeva svojo udeležbo odpovedala, so bila le tri srečanja. V petek popoldne je bila odigrana tekma med domačinkami in Partizanom iz Beograda, prvakom Srbije, včeraj popoldne so Jeseničanke igrale proti prvaku Hrvatske, Jugomontaži iz Zagreba, medtem ko sta se danes dopoldne pomerili ekipi Beograjčank in Zagrebčank. Republiškim prvakinjam Slovenije tokrat še ni uspelo uvrstiti se v zvezno ligo. S Partizanom se Jeseničanke izgubile s 50:42 (25: 23), z Zagrebčankami pa 42:30 (22:14). V današnjem srečanju so Zagrebčanke povsem zasluženo premagale svoje nasorot niče iz Beograda s 35:33 (26:19). Ti dve moštvi sta si z zmagan nad Jesenicami priborili vstop v zvezno ligo. Prvak Slovenije, Jc seničanke, so se zadovoljivo up: rale svojim nasprotnicam, vendar pa njihova igra še ni zrela za tekmovanje v zvezni ligi. Zato bodo morale v prihodnje še marljiveje trenirati, potem pa jim bo tudi uspeh zagotovljen. To pot pa se je pokazalo, da so ■Jeseničanke zlasti šibke v realiziranju prostih metov, saj so izkoristile le 25% kazenskih strelov. Najuspešnejša za domačinke je bila Zdenka Polka s 36 točkami. Vsekakor pa je bil kvalifikacijski košarkarski turnir na Jesenicah, katerega pokrovitelj je bil predsednik ObLO, tov. Franc Treven precejšnjega pomena za nadaljnji razvoj košarke na Jesenicah. U. S T R [l S I V G VELIKA STRELSKA PRIREDITEV NA KOKRICI Kokrica, 12. oktobra. Danes dopoldne je strelska družina »Franc Mrak« iz Pre-doselj priredila v okviru 4. obletnice razvitja družinskega prapora doslej eno največjih strelskih prireditev za ženske. S to prireditvijo pa je družina otvo- ' rila tudi zimsko sezono tekmovanj z zračno puško. Tročlanske ekipe so tekmovale v spodnji dvorani Zadružnega doma na Kokrici. Ker se mladinke prireditve niso udeležile v zadostnem številu so le-te tekmovale v konkurenci posameznic skupno s članicami. Rezultati, ki so jih dosegle tekmovalke, so proti pričakovanju dokaj dobri. Pokal občinskega komiteja ZK so osvojile mladinke iz Predoselj s 407 krogi od 600 možnih. Drugo mesto so prav tako osvojile domače mladinke. Med članicami pa so bile tudi tokrat najboljše Jeseničanke in so zasedle prvo mesto s 498 krogi pred ekipo Javornika, Predoselj, Savo, strelsko družino iz Huj itd. Kot posameznica je dosegla najboljši rezultat državna prvakinja z malokaliberskim orožjem Majda Kralj z Jesenic s 179 progi, pred Albino Pekonja 173 (Jesenice), Vero Otrin (Javornik), Gordano Draksler (Predoslje) 162, Marijo Otrin (Javornik) 161 in tako dalje. -an 570 541718 5 Glas Gorenjske KRANJ, 13. OKTOBRA 1958 Ob občnih zborih kmet i jsk h zadrug Prodam kotel za žganjekuho in motorno kolo »Moskito« 38 ccm. Semen Lovro, Delavska cesta 23, Kalvarija, Kranj. 1754 Ponovno prosim osebo, ki je našla 19. maja letos žepno svetilko naj jo odda proti nagradi na naslov: Selan Franc, Trata 5, pošta Cerklje. 1764 Prodam 3-delno dobro ohranjeno omaro. Zupančič, Partizanska cesta 24, Kranj. 1765 Ugodno prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko s 60 basi. Vončina Magda, Komunalna banka, Kranj. 1766 Preklicujem mesečno vozbvnico Britof - Kranj. Šenk Francka, Predoslje 94, Kranj. ' 1767 Preklicujem mesečno vozovnico Šenčur — Kranj. Arnšek Emil, Šenčur 45. 1768 Dne 11. oktobra ob pol devetih sem pozabila denarnico v kranjski trafiki z večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja naprošam naj jo proti nagradi vrne na ime v denarnici. 1769 Prodam 2000 kg jabolk za mošt in žganjekuho. Sajovic Ciril, Velesevo 25, Cerklje 1770 Prodam tri gozdne parcele na »Pogorevšu« v Smledniku. Vprašati v Smledniku št. 3 1771 V Kranju zamenjam enosob-no lepo stanovanje za enako primernega. Informacije dobite v pisarni Planinsko društvo Kranj 1772 Dve tovarniški delavki iščeta sobo v okolici Kranja. Lahko bi pomagali tudi v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. Informacije daje Sukič Anica Delavska c. 4, Stražišče, Kranj od 7. do 12. ure 1773 »Puškama« Kranj sprejme takoj v službo tehnika kovinske stroke z nekajletno prakso. 1774 Vzamem v najem klavir. Najemnino plačam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1775 Prodam voz zapravljivček v dobrem stanju. Ogleda se lahko v Vogljah pri Brezarju 1776 Prodam kozo. Ljubljanska c. 29, Kranj 1777 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 13. OKTOBRA 8.05 Orkestralna matineja. 9.20 Poje mladinski mešani zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja. 9.40 Helmuth Zacharias interpretira melodije Johanna Straussa. 11.00 Dve belokranjski. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Lidija Gorjup: Tak strahopetec. 11.35 Popevka za popevko. 12.00 Klavirske skladbe Jurija Gregorca izvaja pianist Marijan Lipovšek. 12.15 Kmetijski nasveti - Dr. ing. Franjo Janežič: Zatiranje škodljivcev v zemlji. 12.45 Ob zvokih instrumentalnega kvarteta »Škrjanček«. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Fran Zupan: Vasco de Gama. 15.40 Listi iz domače književnosti — Polde Suhadolčan: Divji mož v smokingu. 17.10 Popevka tega tedna. 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti). 18.00 Radijska univerza — Dr. Riko Šivkovič: Radioaktivnost najnevarnejša kuga naše civilizacije - II. 18.30 Športni tednik. 20.45 Glasbena medigra. TOREK, 14. OKTOBRA 8.05 Poje Ljubljanski vokalni oktet. 8.40 Potopisi in spomini — Ernst Schnabel: Intervju z našo zemljo - III. 9.45 Segava klaviatura. 10.45 Za dom in žene. 11.30 Oddaja za otroke: a) Me-lik, deček daljnjega severa, b) »Taščici v slovo« (Otroške pesmi v izvedbi sopranistke Rezike Korit-nik in otroškega zbora iz Sp. Šiške). 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ljudmila Haller: Zvišaj-mo nesnost kokoši. 13.30 Kranjski drvarji v radijskem studiu. 1 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna — Mark Tvvain: Vzpon na Ri-gi- 16.00 Za glasbene ljubitelje. 18.00 Družinski pogovori. 18.45 Domače aktualnosti. 21.35 Zabavni intermezzo z orkestrom Mantovani. 22.20 »Zapojmo še enkrat«. SREDA, 15. OKTOBRA 8.05 Lahka glasba. 9.00 Jezikovni pogovori ponovitev). / 9.15 Nekaj popevk s festivala zabavne glasbe v Opatiji. 10.10 Zbori »Svobod« pojo. 10.30 Mali dopoldanski koncert. 12.15 Kmetijski nasveti — Dr; Janez Batis: Kužna pre- sušitev vimena. 12.25 Igrajo in pojo Veseli plan- šarji. 12.45 Poje Ženski vokalni kvartet. 15.40 Novosti na knjižni polici — Mikluho Maklaj: Potovanja na Tihem ocenau. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek ob petih. 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije — II Pesmi iz Slovenske Benečije. 18.00 Kulturna kronika. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 S salzburškega festivala. 21.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom Kurt Edelha- gen. ČETRTEK, 16. OKTOBRA 8.40 Potopisi in spomini — Ernst Schnabel: Intervju z našo zemljo. — IV. 10.10 Poslušajmo ansambel Srečka Dražila. 11.30 Oddaja za cicibane: a) Rjavi medvedek Bori; Popotovanje v Ljubljano, b) »Hišico polžek ima«. 12.00 Igra kvintet Jožeta Kam-piča. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Miiko Breznik: Dela v vinogradu po bratvi. 12.25 Prizori iz oper G. Verdija. 13.55 Pesmi slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor. 14.15 Turistična oddaja. 16.45 Pet pevcev — pet popevk. 17.10 Z našimi ter inozemskimi solisti in skladatelji. 18.00 Četrtkova reportaža. 18.45 Radijska univerza — Dušan Hadži: Milo - sredstvo za pranje. 19.50 Tedenski notranje-politič-ni pregled. 22.15 Po svetu jazza. PETEK, 17. OKTOBRA 8.05 Od arije do arije. 9.40 Kmečka godba vam igra. 11.00 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narodne poje Tone Petrovčič, spremlja ga Avgust Stanko. 12.15 Kmetijski nasveti — dr. ing. Rudolf Pipan: O ste- ljarenju. 13.30 Iz oper in baletov. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Majda Klemen- čič: Novice iz jesenskega gozda. 14.35 Napevi za razvedrilo. 16.00 Petkovo glasbeno popoldne. 17.10 Domači zabavni ansambli. 18.10 Moderni ritmi. 18.30 Iz naših kolektivov. 20.15 Tedenski zunanje-politič-ni pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Iz jugoslovanske komorne glasbe. SOBOTA, 18. OKTOBRA 8.05 »Mladina poje« — Obisk , v Domžalah. 9.30 Prelistajmo naš zabavni album. 10.10 Znane arije pojeta sopra-nistka Onelia Fineschi ter tenorist Franco Corelli. 11.20 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih. 11.45 Pionirski tednik. 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Ingolič: Izvajanje kmetijskega dela družbenega načrta in naloga radijske kmečke univerze. 14.15 Športna reportaža. 15.40 S knjižnega trga. 16.30 »Na krilih petja«. 17.25 Za prijetno sobotno popoldne. 18.00 Jezikovni pogovori. 18.45 Okno v svet. 20.00 »Spoznavajmo svet in do-« movino« (Javna mladinska oddaja). 21.15 Zabaval vas bo plesni orkester RIAS - Berlin p. v. VVernerja Miillerja. .22.15 Oddaja za naše izseljence. Komisija ra razpis mest direktorjev pri ObLO Cerklje razpisuje za novo trgovsko podjetje v Cerkljah, ki se bo ustanovilo naslednja delovna mesta. 1. direktorja 2. računovodje Pogoji: 1. dovršena srednja trgovska šola z 2-letno prakso, visoko kvalificirani trgovski delavec s 3-letno prakso ali kvalificirani trgovski delavec s o-let-no prakso pri samostojnem vodenju trgovine. 2. Ustrezna strokovna izobrazba s 5-letno prakso kot samostojen računovodja. Plača po tarifnem praviln'ku podjetja. Nastop službe s 1. decembrom 1958 ali s 1. januarjem 1959. Interesenci naj dostavijo svoje ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi Občinskemu ljudskemu odbcru Cerklje na Gorenjskem najkasneje do 20 tega meseca. »PARTIZAN« STRAZIŠCE KRANJ prireja PLESNE VAJE s pričetkom 19. oktobra 1958 Tečaj: ZAČETNISKI od 14. do 16. ure. NADALJEVALNI od 16. do 19. ure. Izkaznice za začetnike dobite v predprodaji v gostilni pri Benedi-ku tel. 151. Ples vodi Marjan Ma-rold. Igra škofjeloški jazz. »STORZlČ« kranj, 13. oktobra ob 16., 18. in 20. uri ameriški vistavision film »NAJHITREJŠI REVOLVERAŠ ZMAGUJE«. 14. oktobra ob 14. uri nemški barv. film »DE2ELA SMEHLJAJA« — (vstopnina po 30 din), ter ob 16., 18. in 20. uri ameriški vistavision film »NAJHITREJŠI RET VOLVERAS ZMAGUJE«. »triglav« primskovo, 14. oktobra ob 19.30 uri nemški barvni film »DE2ELA SMEHLJAJA«. »svoboda« STRAZlŠČE, 14. oktobra ob 19. uri premiera češkega barv. filma »LJUBEZENSKA LEGENDA«. »radio« jesenice, 13. in 14. oktobra amer. barv. cinemascope film »BELO PERO«. 15. in 16. oktobra angleški barvni film »SEMENJ ZELJA«. — Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ« jesenice, 14. oktobra francoski film »PRIMER DR. LAURENTA«. 16. oktobra rusko bolgarski film »HEROJI SIPKE«. Predstave v torek in četrtek ob 18. in 20. uri. Žirovnica, 15. oktobra ob 17.30 in 20. uri amer. barv. cinemascope »BELO PERO«. dovje, 15. oktobra ob 19. uri francoski film »PRIMER DR. LAURENTA«. bled, 13. in 14. oktobra francoski dokumentarni film »NOČ IN MEGLA«. 15. in 16. oktobra češki barvni film - pravljica »NEKOČ JE 2IVEL KRALJ«. — Predstave vsak dan ob 17. in 20. uri. radovljica, 14. in 15. oktobra sovjetski barvni kriminal film »DELO KUMJANČEVA«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. duplica pri kamniku, 15. in 16. oktobra ob 19. uri ameriški barv. film »SEJN«. GIBANJE PREBIVALSTVA NA JESENICAH Poročili so se: Anton Langus, tov. delavec in Štefanija Zor, bolničarka; Jože Novak, tovarniški delavec in Frančiška Kanalac roj. Skrabut, bol. strežnica; Jožef Oblak, uslužbenec in Neda - Veronika Intihar, uslužbenka. Umrli so: Jože Košnik, osebni upokojenec; Janez Repinc, vojaški invalid; Pavel Debeljak, osebni upokojenec; Vlasta Križan, otrok; Helena Vidmar roj. Klinar, stara 85 let. V KRANJU BO ZANIMIVO ZDRAVSTVENO PREDAVANJE Občinski odbor Rdečega križa v Krajiju je v zadnjem času dosegel pomembne uspehe, zlasti še ob letošnjem p roti tuberkuloznem tednu. Dne 15. oktobra ob 18. uri zvečer pa bo priredil v Prešernovem gledališču v Kranju poučno predavanje »Pljučni rak in tuberkuloza«. Predaval bo dr. Tomaž Furlan, upravnik bolnišnice la TBC na Golniku. an Žene zaradi preobremenjenosti in zastarelih nazorov ne sodelujejo in ne odločajo v upravljanju Te dni so se začeli v našem okraju občni zbori Kmetijskih zadrug. Zadružniki razpravljajo o dosedanjem delu zadrug, njihovih problemih, sprejemajo nova pravila in kandidate za zadružne svete. Med zadružniki je precejšnje zanimanje za nove organe zadrug. Zlasti si žene in mladina obetajo od njih mnogo več kot od dosedanjih upravnih organov. Aktivnost se odraža že v dosedanjih pripravah na volitve. V mnogih zadrugah se je včlanilo mnogo kmečkih žena, aktivnejše pa so postale tudi sekcije žena zadružnic. Doslej s° sekcije Zveze žena zadružnic v glavnem skrbele le za gospodinjsko izobraževanje, za strokovno pomoč pri drobnih kmečkih delih, v kmetijsko proizvodnjo pa so jim bila vrata bolj ali manj zaprta. V zadnjih dveh letih je bilo organiziranih v našem okraju 31 sekcij žena zadružnic, ki vključujejo okrog 2000 žena. Združevale so se v raznih gospodinjskih in kmetijskih izobraževalnih tečajih. Imele so 33 večjih gospodinjskih tečajev, 64 tečajev za konzerviranje sadja in zelenjave, 76 za konserviranje svinjskega mesa in 20 tečajev o uporabnosti sodobnih pripomočkov v gospodinjstvu. Skupno je obiskalo tečaje okrog 4800 kmečkih žena in deklet. Mimo gospodinjskega izobraževanja so posvetili veliko skrb izpopolnjevanju tistih panog v kmetijstvu, kjer delajo pretežno žene, to je v mlekarstvu, prašičereji, vrtnarstvu in perutni-narstvu. Tako so na pobudo žena zadružnic začeli v kokošjereji gojiti jerebičasto štajerko, ki je za enkrat najboljša pasma za Gorenjsko. Organizirale so 15 oglednih vrtov za izpopolnjevanje kmečke prehrane. Žene so preko svojih sekcij nabavile več tisoč izvodov strokovnih brošur in knjig. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 152. kola ki je bilo v petek v Subotici Srečke, se končujejo so zadele podaj označe- dobitek ni številkami dinarjev 40 400.— 130 2.000,— 160 6.000 — 550 4.000.— 770 2.000,— 67780 30.000.— 73780 30.000.— 69760 30.000.— 92160 46.000.— 01 400.— 18361 100.000,— 32631 60.000,— 61291 40.000.— 522 2.000,— 562 4.000,— 5062 10.000,— 24272 60.000,— 56382 100.000.— 388532 1,000.000.— 3 200.— 24573 100.200 — 47663 30.200,— 614193 200.200.— 44 600.— 164 8.000.— 3184 10.000.— 20244 40.600.— 62674 80.000 — 041344 800.600.— 62845 80.000.— 67125 30.000.— 272325 200.000.— 592965 600.000 — 66 1.000.— 236 2.000.— 846 2.000,— 4716 20.000.— 5186 10.000.— 03246 80.000.— 08746 30.000,— 22626 60.000.— 98386 30 .000.— 327516 400.000,— 6847 10.000,— 23977 60.000,— 59357 40.000.— 78627 60.000,— 86787 80.000,— 8 200,— 1708 20.000,— 30258 30.200,— 39078 30.200.— 79 800,— 9169 10.000.— 9539 10.000.— 11619 40.000,— 21289 40.000.— 33409 40.000,— 67419 30.000.— 677579 300.800.— Številni tečaji in predavanja po vaseh, velik obisk kmečkih žena in njihovo zanimanje kaže, da so sekcije ubrale pravo pot. Zal pa so često naletele tudi na nerazumevanje upravnih organov zadrug. Upravni odbor KZ v Gorjah pri Bledu je ukinil krpalnico, ki jo je ustanovila sekcija žena zadružnic in ki je dobro posiovala. Bila ie aktivna in je pomenila precejšnjo pomoč ženam na območju zadruge. Okrog te dejavnosti bi lahko razvili še druge in še bolj razgibili žene. V neki drugi zadrugi so prodali posodo, namenjeno za gospodinjske tečaje, češ da je vtA*-zevanje predrago. Čeprav je žena pomemben go-spodarski faktor v kmetijski proizvodnji, pa ugotavljajo, da gre večina dogajanj na vasi mimo nje. V prizadevanjih skupno,sti za dvig kmetijske proizvodnje, sodeluje le kot deiovna moč, ki zaradi preobremenjenosti, konservativnosti in mentalitete kmečkih ljudi nim3 možnosti, sodelovati in odločati v vprašanjih proizvodnje in upravljanja. -k V Železnikih gradijo zdravstveni dom Prebivalstvo Selške doline je že dalj časa težilo za tem, da ,se v centru doline, to je v Železnikih, ogradi prepotreben zdravstveni dom. Potrebo po graditvi doma so uvideli tudi razni merodajni forumi in tako je z njihovim sodelovanjem režijski odbor lahko pričel s predpripravami za gradnjo. Po predračunih bo zdravstveni dom z opremo stal 48.585.000 dinarjev; od tega naj bi prebivalstvo in podjetja prispevali 8,585.000 dinarjev. To je vsekakor precejšen znesek, zato se je režijski odbor znašel pred nalogo, kako zagotoviti akciji uspeh. Po vseh vaseh sklicujejo zbore volivcev, kjer prikažejo potrebo po graditvi doma, istočasno pa apelirajo na volivce naj v eni ali drugi obliki prispevajo svoj delež. Prvi tak zbor volivcev je bil v Železnikih v začetku septembra, teden dni kasneje je bil na Cešnjici, v nedeljo, 5. oktobra pa v Sorici in na Rudnem. O dosedanjih uspehih teh zborov moremo ugotoviti to, da so prebivalci Češnjice, Studena in Železnikov doslej opravili že preko 2400 ur udarniškega dela, oziroma izvršili odvoz, izkop in sortiranje preko 450 kub. metrov raznega materiala, ki se bo lahko s pridom uporabil. Posebne omembe vreden je odziv 75-letnega Franca Kemperla iz Češnjice, ki je že prvi dan pokazal dobro voljo in opravil 8 udarniških ur. Naravnost presenečeni so bili člani režijskega odbora, ki so se udeležili zbora volivcev v Sofiji, ko so se v polno zasedenem prostoru razgo-varjali o prispevku za dom in pri tem naleteli na veliko razumevanje prebivalstva. V vzpodbudo sorskim volivcem je njihov rojak Janez Trojar, ki je prišel iz Amerike in je zdaj v Sorici, na posebno lep način prikazal potrebe, na koncu pa dejal, da v te namene poklanja 100 dolarjev. Tudi drugi sorski rojak Matevž Gart- ner je obljubil, da bo tudi on prispeval vsaj 100, če ne več dolarjev. Taka plemenita dejanja i» takšno razumevanje je zahvale vredno. Uspešen zbor volivcev je bil tudi na Rudnem, kjer je pTat tako pričakovati prispevek v eni ali drugi obliki. V prihodnjih dneh bodo zbori volivcev tudi v ostalih vaseh občine ter tudi tam pričakujemo tolikšno razumevanje za gradnjo doma. B. M. POTREBNI STA DEJANSKA POMOČ IN KONKRETNA AKCIJA Otroci višjih razredov osemletne šole z Bohinjske Bele že vsa leta, odkar obstaja osemletka v Bohinjski Bistrici, obiskujejo to šolo. li do 14 let stari otroci vsak dan potujejo z vlakom 20 kilometrov daleč, večina teh otrok pa ima mimo tega še precej daleč do železniške postaje. Ze nekaj let poskušajo občina Bled in prebivalci z Bohinjske Bele rešiti ta problem tako, da bi otroci obiskovali le 4 km oddaljeno blejsko šolo. Krajevni odbor na Bohinjski Beli, Šolski odbor z Bohinjske Bele ter Društvo prijateljev mladine na Bledu so se letos zlasti zavzeli za ureditev opisanega primera. Zal pa jim to ni uspelo. Samo dobra volja ne zadostuje, ker je potrebna finančna pomoč. Če bi uredili avtobusni prevoz otrok na Bled, so starši pripravljeni prispevati vsoto, ki j° plačujejo tudi na železnici, seveda pa ta vsota ne bi zadostovala z* avtobus. Prav gotovo z obljubami, da bomo stvar uredili prihodnje leto i" s tem odlašali iz leta v leto, nisr*o še ničesar storili za rešitev perečega problema. -jb Letos nad 2300 turistov preko leškega letališča Srečka št. 456382, prodana Ha Jesenicah, je zadela 100.000 din. Letošnjo turistično sezono je potovalo preko leškega letališča okrog 2300 domačih in tujih turistov. Ze lani je bila namreč vzpostavljena dvakrat na teden letalska zveza z Beogradom, letos pa je bila razširjena na trikrat tedensko in uvedena je bila še zveza Miinchen—Dunaj—Lesće-Bled—Dubrovnik. Spričo tega je bilo na letališču letos živahneje, zanj pa se zanima vedno širši krog ljudi. Na letališče so prihajali na izlete tudi turisti iz Bleda in drugih krajev, zlasti Angleži in Holandci. Prav gotovo bo treba pomisliti na to, da se v doglednem času uredi pristajalna steza v Lescah tako, da 'bodo lahko pristajala tudi do 30 ton težka letala. Če upoštevamo, da se turizem usmerja vse bolj na hitra potovanja, bi bila preureditev letališča koristna. Pričakovati je tudi večji dotok ameriških turistov, še posebno potem ko bo dograjeno novo letališče pri Beo- gradu, kjer bodo pristajala tudi ameriška potniška reaktivna letala- -k Sindikati za studij gradiva VII. kongresa Sindikalne organizacije pripravljajo študij gradiva iz VII. kongresa Zveze komunistov Jugosla* vije. Organizirane bodo študijsk'-grupe, kjer se bodo delavci lahko seznanili s programom ZKJ. MoJ' stri, vodilni kader po podjetjih «■ uslužbenci v ustanovah (OLOi ObLO, banke, Zavod za socialno zavarovanje, itd.) pa se bodo morali s programom ZKJ obvezno seznaniti, Okrajni sindikalni svet Je namreč mišljenja, da se vsi na^e/ ti delavci in uslužbenci na svoj1 delovnih mestih vsakodnevno sre čujejo z družbenim upravljanje^' gospodarstvom itd. in njihovo re no delo ne bo moglo biti uspešno, če ne bodo stvari dovolj pozn ali-