Beseda o lovski x>ontavi. Pod tem naslovom poročal sem že v lanskem letu, da je občina Janževivrb-Arlica prosila našo kmetijsko družbo, naj bi ta posredovala, da se sedanji lovski zakon predrugači, da bode kmetoin, kakor lovcem enako pravičen. Obljubila je družba pomoč, ako se v tej zadevi oglasi več občin in zastopov, na karsemjaz v omenjenem spisu opozarjal in priporočal. Tega, o čam sein takrat splošno poročal, sknsil sem si zadnje dni Se poscbej, namreč kako neugodno in za kmeta deloma jako krivično posreduje naša lovska postava med kmetoin in loveem, oziroma divjačino. Imel sem vzgojenega že precej lepega sadnega drevja, s kaleriin sem imel vedno največje veselje in veliko Ktavil sem na-nje v poznejših letih. Zadnje dni objedel mi jib je pa nesrečni zajec tako, da je večina in to najlepših zgubljena. Po nasvelu prijatelja namazal sem jih v jeseni in sicer z inazilom od voženka in loja, ali to sredstvo, kakor vidim, je popolnoma neveljavno. Sedaj sem niislil na zadnjo pomoč, katero mi je priprosta in hladna pamet nasvetovala, namreč za toliko in Lako očividno dokazano Skodo nioram vendar od najeinnika lova dobiti nekaj odškodnine. Posvetovaje se o tein s tovarišem, kateremu so znane te razmere, palo nii je še to malo upanje mahoina v vodo. Lovski zakon nainreč veleva škodo storjeno po divjačini najkasneje v 14 dneli, ko se je škoda. opazila, naznaniti okr. glavaretvu, katero poSlje komisijo, da škodo pregleda in ceni. Ta komisija pa škodo ceni in dobi povrnjeno kinel lc Ledaj, ako jo bilo drevje prej dosti zavarovano proti divjačini, namreč s trnjem ali slamo povilo, ali vsaj močno z apnom pobeljeno. Slcdnje sredstvo, kakor sem sc prepričal sain, je pa še škodljivo drevesom. Ker pa žalibog kmet posebno v jeseni ne more spravili vsega, kakor bi rad, ni se čuditi. da dostikrat tudi sadna drovesca oslanojo brez omenjenega zavarovanja in v lem slučaji so dana v milost in nemilo.st požrešniin zajeem. Ako v lem slučaji naznaniš Skodo glavarstvu, no dobiš nobene odškodnino, navrb pa si obsojen plačati slniške, kar se pravi prili z (kžja pod kap. Sedaj pa poglejino, kako se po drugej slrani skibi pravice lova! Sluuaj je liotel, da ini je bil pred par tedni kazvovan hlapee, ki je s puško šel v bližnji gozd pa so ga zasegli, ter se mu je odvzela puška, navrh pa je dobil še 48 ur zapora. S prisego lahko potrdim, da celo leto ni storil škode v lovu ne za groš, ali to ga ni izgovarjalo, niti vpraša se o tem. Ako se pa nasprotno kmetu zgodi škode še toliko po divjačini, pa kmet slučajno ni zavaroval, kakor se zahteva, drevja druzili sadik, nima nobene pravice do odškodovanja. Kako se to vjema, moja ali nobenega kmeta pamet menda ne razume, pae je to očividen in žalosten dokaz, kako naše postavodajalstvo skrbi za kniela. Po ednej istrani se niu priporoča, zarejati sadna drevesca, kajti sadni pridelki bodo imeli ziniraj večjo vrednost itd., po drugejv pa se v okviru poslave napredku temu v lice bije. Še več! Pred par tedni je v debelem snegu dobil neki fant dva zajea -— živa. Poročal je to najemniku lova, ta pa je ukazal ju izpusliti. Minol je namreč obrok, v katerein se smejo zajci loviti, scdaj pa so prosti, če tudi v toliko škodo kmetu. Toraj lov in divjačino brani postava na vse načine, kmel in njega pridelki naj pa bodo izposLavljeni vsein nevarnostim! Več prihodnjič.