h: 84. številka. V Trstu, v soboto 21. oktobra 1893. Tečaj XVlH> r \ žV „EDINOBT" izhaja dvakrat na teden, vsako Bredo in šoboto ob 8. ari »jotraj. „Edinost" atarn«: za vse leto f. 6.—; iiren Avitrije f. 9.— za «/, leta „ 3.—; „ „ 4.50 za «/* »eta - 150 i • - » 2 25 ■ „Nov i 6ar"-J em i za vse leto f. 7,—; izven Avstrije f. 10.— za V. n 3.5*1; „ „ „ 5,— za «/4 leta «1.75; „ „ „ 2.50 Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trutu po B nvč., v Gorici in v AjdovAcini po 0 nvč. -N0V1ĆAR" po 3 nvč. Ogla »i ae račune po 8 nvč. vrstica T petitu ; za naslove a debelini črkami se pla čuje protitor, kolikor bi ga obsoglo navadnih vritic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglati itd. se račune S»o pogodbi. V»i dopisi naj ae pošiljajo nredništvn: Piazza Caserma it. i. Vsako pismo mora biti franknvano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniMvo Pia*za Cas<>rma 2. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. , r mNnhM j* Ml oi .*'. Dr. Laginja pred sVojimi volilci. Predvčerajšnji dan je bil dan česti in zadoščenja za vrlega zastopnika kmečkih občin zapadne Istre, velespošto-vanega gospoda poslanca dra. L a g i n j o; a bil je zajedno dan nevenljive slave vo-rlilcem političnega okraja koperskega. Poslanec Laginja je stopil v Dekanih pred svoje volilce, da jim poroča o svojem delovanju — in s tem je storil svojo dolžnost. A tudi volilci so storili svojo dolžnost na sijajen način, kajti prihiteli so od vseh strani prostranega okraja koperskega, prihiteli so v praznični obleki vzlic delavniku in jako neugodnem vremenu, — prihiteli so v nepričakovano velikem številu. — Že mejpotoma mej državno cesto in dekanskim selom pozdravljale so cel6 ženske gospoda poslanca, vozečega se v spremstvu gg. poslancev 8 p i n č i d a, Mandiča in Slavoja Jenka, sč živio-klici. Bolj ko smo se bližali Dekanom, tem živahneje je postajalo po poti. Dospevši pred vas, bili smo radostno presenečeni, kajti pozdravljal nas je krasen slavolok, odičen narodnimi zastavami. Okolo slavoloka je kar mrgolelo ljudij — vse v praznični opravi. Ko je množica ugledala voz gospodov poslancev, zaorili so urnebesni živio-klici, ki so bili glasni znaki velikega spoštovanja in iskrene ljubezni volilcev do poslanca. V imenu občine pozdravil je g. poslanca prisrčnimi besedami prvi občinski svetovalec, g. Josip P i c i g a, v imenu osnovalnega odbora za volilni shod pa prečastiti gospod dekan K o m p a r e. Obema se je zahvalil g. dr. Laginja do solz ginjen, na kar je zasvirala dekanska godba cesarsko pesem, katero je PODLISTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Ksnverij Šnndor-Ojalaki. Prva povest. (1848—1855) (Dalje.) — Ah, milosttjiva gospa, — pristavil je župnik — v resnici ni nič — ter je povedal na to vse natančno. Slednjič je »opot pričel govoriti narodu ter spominjati Dragoslavića rodoljubnih dolžnosti. Dragoslavić je fie vedno bil isti. Naposled spregovori upornim glasom : „Ne, jaz nočem!" Izmed krdela zbranih — tam v kapelanovi bližini čuti je bilo jezno pregovorjeno besedo: izdajalec! Magdica je v«a prebledela. Dragoslavić pa se je žo skesal radi svoje odločne izjave ter skril obraz med roki in čuti je bilo vsklik : *Moji otroci !u Sklenivši roki k molitvi vreči se jo hotel na kolena pred sodnika in župnika ter ju prositi, da bi ga pustila pri miru. Magdici so ae uuule solze. Tresoč so poravnala si je svoje kodraste kostanjeve lase; osramočeno in nesrečno zrla jo na očeta. Obraz ho ji je nategnil od boleati. — Ne — oče — tako ti ne Btneš ! Saj nisi Btrašljivec; — jaz te ne bi mogla več gledati, kajti vea Bvet bi lekel, da si izdajalec, a „strela udari iz višino izdajalca množica poslušala razoglavo. Na to se je dolgi impozantni sprevod jel pomikati v vas mej navdušenimi živio-klici, živahnim pokanjem topiČev in z godbo na čelu. Raz hišo g. Grižona, kjer se je vršil shod, pozdravljal je došle goste napis: „Dobro došli!". Kazsežna dvorana napolnila se je hipoma. Tli še le smo se prepričali, kako velečastna, kako impozantna je vsa ta družba. Zares milo se nam je storilo pri srcu, videčim tu zbrano malo-ne vso duhovščino političnega okraja koperskega. Vsi so prihiteli — od sivolasih župnikov do mlajših gospodov svečenikov. Poleg župnikov prihitel je cvet posvetne inteligencije : zastopane so bile vse občine brez izjeme ; in to jako častno. Iz Doline došel je n. pr. ves občinski zastop, 24 mož, z nadžupanom na čelu; istotako so bili navzoči vsi občinski svetovalci iz P o-m j a n a, izvzemši seveda lahonsko opozicijo, Mimo že imenovanih poslancev zapazili smo tudi g. dež. poslanca Flego. Duhovščini je stalo na strani zavedno uči-teljstvo, ki je bilo istotako zastopano prav častno. A kar je najveselejše in najčast-nejše: prihitela je tudi masa priprostega naroda. Iz kratka: nabralo se je v dvorani do 400 volilcev. Mi sicer nismo videli v srce g. poslanca Laginje, a menimo, da so se mu ponosom Sirile prsi, zročemu z odra doli na to impozantno množico. Ponosom — a ne radi sebe — v to je preskromen gosp. dr. Laginja —, ampak radi naroda, kojega zastopa. Kajti take dokaze žive zavesti in gorečnosti v spolnjevanju svoje narodne dolžnosti smatrati mora vsakdo kot najbolje jamstvo boljše bodočnosti. * * * Predsednik sklicevalnega odbora, preč. g. župnik Jos. Kom p are, odpre zboro- domovine". Ne — ne! Ti nisi takšen t Kaj ne, da nisi, ljubi oče P! D&, dk, oh — ti pojdeš ž njimi, pojdeŠ v sveti boj, branit kralje, dom in rod. Oh — očka — d&, di! — pojdi, pojdi! — To spregovoriva oklenil.* se je strastno in z obema rokama očeta okolu vratu in ga pogledavala, ki je bila že tako nizke postave, kvišku v obraz; njini plamteSi in žarki očesi pa sti — govorili in prosili. Naposled je šepetala tihoma, pospevši se mu prav do obraza, tako, da se je moral tudi on doli pripogniti k njej, na kar ga je pričela milovati in poljubovati. Pri vsi svoji bedi udal se je Drago-slavič ter Be nasmehnil za trenotck. — O hvala ti, hvala, oče ! — vsklik-nila je, obrnivša bo k družbi: Gospoda, moj oče gre v vojake ! Obraz ji je bil veB vzplamtel od radoHti in navdušenja. Silna ljubezen do domovino jo je razvnela tako, da je zapela: „Rado idi Ilir u vojnike!" Kolikor župnik, toliko Lacković in kapelan — da, tudi Hodnikova gospa — vsi — vsi sploh so se jej pridružili ; listje na stari lipi pa je zatrepetalo vsled silne moči njihovih glasov in kljubu mirni, poletni tihoti. Tudi stara cerkvica se je kakor stresla, okna pa so zablisknla. Vse je prošinilo veliko navdušenje. In celo isti kmetje so nekako veselo in zadovoljno hiteli in vihteli z klobuki krasni deklici nasproti. Tudi goepA Lackovićova vanje ob 10'/* uri prepd. z nastopnim navorom : ^ V' Spoštovani volilci! V imenu sklicevalnega odbora pozdravljam vas iz dna svojega srca. Vaša obilna udeležitev iz vseh strani našega prostranega okraja mi priča, da se zavedate dobro, kolike važnosti so shodi volilcev in njih zastopnikov. Na takih volilnih shodih čujejo volilci naravnost, iz ust svojega poslanca, kaj je v višjih zastopih — bodisi v državnem ali deželnem zboru — govoril, priporočal, predlagal — koliko se trudil, mučil; — nazadnje tudi, koliko je moral večkrat pretrpeti za — naš blagor. Poslanci pa imajo priliko poizvedeti naravnost od volilcev njihove potrebe, — čuti njih pritožbe, — razne predloge k boljšemu duševnemu in telesnemu napredku. — Volilni shodi so toraj izvrstna šola, kjer se volilci in zastopniki-poslanci mejsebojno poučujejo o dejanskih razmerah, — šola, kjer si razjasnjujejo položaje, — šola, kjer se preiskujejo najboljša pota do narodnega blagostanja, — šola, kjer se s poznava značajnost. Čestiti volilci! Današnji shod je prvi shod te vrste v zapadni Istri. Blizu 30 let je, odkar smo imeli take zastopnike na najvišjem mestu, ki niso v teh 30 letih nikdar stopili pred večino naroda — t. j. pred naše volilce. Nikdar nam niso povedali, da li so za nas kaj delovali, ali skrbeli za potrebe krajev, katere so zastopali. Nikdar niso izpovedali, če so sploh kaj delali! Nikdar niso prišli povpraševat med nas, da li nas kaj boli, da li nas kaj peče in kako bi se dalo to odpraviti. Sploh: računa niso nikdar polagali, in o takih računih, trdč ljudje, da niso v redu! Naš narod, naši volilci, vsi smo izpre-videli, da tako ne moremo dalje. Izbirali smo v neznanih mukah, v težkih odnošajih, konečno pa, hvala Bogu in naši vztrajnosti, izbrali smo si moža iz svoje srede, ki v resnici zastopa nas iu naše koristi« Danes ste v to prijazno, gostoljubno in narodno vas prihiteli, da na lastna ušesa slišite točen in vesten račun poslanca-za-stopnika. Pozdravljeni bodite zavedni volilci iz dna srca! Gotovo Vam od srca govorim, čestiti volilci, ako v imenu Vašem pozdravim našega poslanca-zastopnika dra. Laginjo, ki je na naše povabilo takoj prihitel v našo sredo, da nam vestno in točno poroča o svojem neutrudljivem delovanji v državnem zboru. Pozdravljen bodi naS zastopnik! Ti, ki si kot naš zastopnik prvi odkril naše jade in boli na najvišjem mestu; pozdravljen bodi Ti, ki se neustrašljivo boriš za sveta naša prava. Pozdravljen bodi, ki nimaš druzega na srcu, kakor zboljšanje naših razmer in konečni blagor našega tužnega naroda. Pozdravljen bodi, ki žrt-vuješ vse nam v prid in nam v korist! Glej! mnogi so t&, ki se niso videli Tvojega lica, ki še niso slišali Tvojega glasu, onega glasu, ki je že tolikokrat krepko odmeval v veliki državni dvorani na Dunaju — za naš blagor, — onega glasuv ki je na vso moč zahteval ravnopravnost naroda — zboljšanje gospodarskih razmer — prepotrebnih šol. — Bodi tedaj pozdravljen v imenu vseh volilcev! Prijazna dolžnost mi je ob enem tudi, predstaviti Vam c. kr. zastopnika vlade, vladnega komisarja, blagorodnega g. Frana Rebeka, kateremu ob enem zagotavljam, da hočemo lojalno in postavno začeti in obdržavati današnji shod, ter z vzornim redom pripomoči dobri stvari. — Sedaj pa uljudno vabim visokočisla-nega poslanca, g. dr. M. Laginjo, da bla- je bila ginjena tako, da se je zjokala, in dva do trikrat objela Magdico, nazvavši jo „Slovansko vilo*. Naprosila jo je ozbiljno, naj deklamuje Mažuranićevo „Ćetu" ali Štosovo : „Kip domovine". Dragoslavića je istotako objelo vse-občno navdušenje ter pričel se je smehljati kakor otrok in kričati: „Živio — živio — vivat!u in prisegal je, da gre pod zastavo. Magdica se je iztrgala iz objema gospe sodnikove ter pohitela k očetu ter ga jela vnovič poljubovati in božkati. Bila je ta trenotek polna sreče in ponoaa. Župnik je pričel zopet govoriti, Dragoslavić pa je na migljaj Lackovičev pohitel do koša iu v kratkem je priredil pod lipo mizo, na kateri so bili razvrščeni kozarci z vinom ter raznovrstno pecivo. Kmetje pa so sprejemali iz rok v roke ba-rilca (sodčoka), Slavnost jo začela in zahajajočo 8olnce je obsevalo to homerRko goBtbo k svojo ljubko svetlobo. Župnik in sodnik sta proslavljala Dragoslavića; jeden kmet pa — pozno zvečer — približal se jo k gospodi ter s klobukom v roki nazdravil „gospodu Štefanu" — a da no bodo živel sam, Bog naj ga poživi z gospo gardo". Vsi so se gromovito nasmejali tej kmetovi nazdravici, poslednji so je pa splašil samega sebe. Tako jo učitelj Dragoslavić postal gardista. Stara cerkvica pa jo v jednem dnevu dala na oltar domovine no samo svojo dragoceno podobo, ampak tudi zvestega učitelja-orgljarja. * « • V začetku meseca septembra odišla je četa, ž njo tudi Diagoslavič kot zastavo-noaec. Vesti pa niso prihajalo tako hitro o njih. Le jedenkrat pisal je Lackovič, gardin major, da so Dragoslavića premestili k drugi četi, pri kateri niso imeli sposobnega zastavonosoa. Pozneje je pripovedovala gospa sodnikova, da je četa njenega soproga — majorja — ostala nekje v Koprivnici ali v Legradu, četa pa, v kateri je služil Dragoslavić, da je prešla če« Dravo. Dolgo časa ni bilo glaBU o njih. Slednjič, pozno v jesen, prišel je domov noki kmet, ki jo bil z Dragotdovičim v jedni in isti četi in pri istem oddelku iu ki je zgubil tam nekje prst in so ga radi tega oprostili daljnje službe. Na večer istega dne še-le — ker po dnevu ni imel časa — prišel je k učiteljevim na dom. V bližavi te šolske hiše, ki jo bila žo v slabem stanju, je nekako zastal. Težko mu je bilo pri srcu. Dragoslavićeva žena, — suha in drobna ženska, oblečena v navadno barvano obleko kmečkih plemkinj — popravljala je ravno nekaj pred hišo, ko zapahi v somračju neko osebo, katero ni spoznala precej, radi česar je ojstrim glasom poklicala došloca. (Daljo prih.) govoli volileem objaviti poročilo o svojem delovanja. Oosp. državni poslanec dr. M. Laginja odzval ae je temu pozivu z nastopnim govorom : »Slavna gospoda! Čestiti volilci! Dragi bratje ! O pomenu današnjaga shoda govoril je že gosp. predsednik tolikanj obširno, da bi bi'a vsaka besedica v tej zadevi od moju strani preveč. — Pozval vas je pa od vseh stranij tega okraja, da čujete, kako sem jaz prav za prav deloval v vašo korist. — Ministerstvo je žalibog tako visoko, da ne more stati narod žnjim v vsakdanji zvezi, da mu potoži svoje skrbi, svoje težave in tnu izreka svoje želje. Zbok tega si izbera narod svoje poslance, od katerih pa zahteva tudi račun — ker jim je izročil moraliČno prokuro ali pol-nomoč. Moja dolžnost je torej, da Vam polagam ta račun. Moram pa se omejiti na najvažnejše razprave v državnem zboru, da ne bi morda moral slišati očitovanje, da — zapravljamo v državni zbornici. Vi ste meni poverili prokuro. Sedaj fttojim pred vami. Sodite toroj o mojem delovanji: ali je bilo dobro, ali ne bi bilo moglo biti boljše z ozironi na današnje okolščine ; sodite vi gospodo, volilci in bratje ! Bilo mi jo 18 let, ko sem bil dovršil latinske šole. Mati moja želela bi bila od srca, da postanem duhovnik. Posvetovala so je radi moje bodočnosti često s pokojnim našim župnikom, g. Princem. Toda na vse njeno prigovarjanje odgovarjal jej je čest. g. Princ: „Ti ga ne prisiliš; kar mu je Bog verpil, to bode; in temu poklicu treba se je tudi ukloniti". — Danes pa, ko vidim toliko častitili duhovnikov, prihitevših semkaj, da prisustvujejo današnjemu zborovanju, sem prepričan, da je imel prav pokojni gosp. Princ; da jo je dobro pogodil. Kajti, kar nem storiti mogel, to sem storil, četudi v popolnoma različni stroki, kakor jo je bila želela moja mati. Povprašujem svojo vest, ali sem r e s izpolnil svojo zvanje, ali sem res služil svojemu narodu — a o tem hočemo baš danes govoriti. V državni poslanski zbornici je 353 poslancev; naša Istrska pokrajina štoje med njimi štiri, od katerih pa stojita samo dva na naši, na narodni strani. Ostala dva sta v nasprotni stranki. Ako to pomislito, potem bodete umeli, da ona dva ne moreta vsega storiti, posebno, ako vsi ostali ne hodijo žnjima. To pa, kar velja za našo pokrajino, to velja tudi za drugo pokrajine; kakor se godi v naši deželi, tako se godi tudi v drugih. In zakaj jo to P Radi tega, ker je poslanska zbornica krivično osnovana, ker je oni stan, kateri bi moral biti zastopan najjačje, zastopan najslabše, iu to jo — kmetski stan (Klioi: Žalostno !} A kapital in pa veliko posestvo, ta dva sta dobro zastopana in tudi izključno privilegovana. Na temelju sedanjih razprav pa naj se preosnuje volilno pravo. Po mojem osvedočenju ne bode v Avstriji nikdar napredka, dokler ne bodo imeli vsi davkoplačevalci — četudi plačujejo svoj davek samo v krvi — svojih pravic. To potrebo je uvidela tudi vlada, namreč : da ljudje, kateri plačujejo, morajo imeti tudi volilno pravico. Ako bi bil kdo prišel pred več leti iu bi bil rekel : dajte šo kakim trem milijouom prebivalstva volilno pravico, odgovorili bi mu bili : to je revolucijonarec ! Danes pa je vlada sama uvidela tako potrebo, ker zna, da ne more računati v potrebi samo na grofiče in barone, ampak da mora računati na — narod! Zbok tega ni so treba bati, da se ne doseže ničesar od vlade, od miniaterstev. Prepričan sem, da doživi Istra boljših dni j, to je: spoštovanje našega naroda, našega jozika. Četudi no na splošno, vidi se vender že dober početek. Isto velja tudi o gospodarstvu. Vendar pa smo še daleč od tega, kar vlada o b 1 j u b u j e. Res je, da smo mi v razmerju proti drugim narodom nezuaten narod; vendar pa ima Habsburška hiša svojim zvestim Slovencem in Hrvatom ob Adriji mnogo zahvaliti. Vlada mora toraj vse storiti, da ta narod napreduje in se raavija. — Prehajajoč sedaj k razpravam v državnem zboru in k svojemu delovanju morem navesti dejstev. Pri razpravah o proračunu (ko vlada zahteva od poslancev, da ji odobre, kar misli potrošiti sa državne potrebščine v prihodnjem letu), spregovoril sem večkrat, ozirajoč se posebno na odnošaje v Istri. Pravi poslanec v državni zbornici ne smo poznati drugega in ae ne ozirati na drugo nego na to, kar o n sam pozna in vidi osebno. Pravi poslanec sme le glodati na to, kje se godi krivica in to krivico mora razkriti. Priuerjal sem toraj proračun po svoji slabi moči z računi, knjižicami in tiskovinami, katero nam jo vlada sama dala v roke — in našel sem, da ni r e s, d a smo pasivni, to jo, da ni res, da bi vlada izdajala za nas več, kakor ima od nas prihodov. Bolje pa je rečeno: ker so drugi grofi in baroni, daje vlada rajšo njim, kakor pa da bi dajala Dam. Vprašuj? se pri nas le, koliko plačujemo izravnega (direktnega) davka P In na to odgovarja vlada: toliko in toliko se trosi za Trst. Kje pa so posamične občinske doklade P A vsi ti davki iti doklade iznašajo izveskno manj, nego plačujemo državi na neizravnih (indirektnih) davkih. Država dobiva do 600 milijonov skupno z neizravnimi davki. Kaj pa so ti neizravni davki P To so taki davki, kateri tlačijo najbolj kmetski in delavski stan, to so davki na vsakdauje potrebščine : na petrolej, sladkor itd. Ako jo še tak6 bogata plemenitaška hiša, vendar ne žgč n. pr. na tisoče in tisoče Avetilnio petroleja, ampak žgč ga le malo; take hiše pa so le redke ; sedaj pa seštejte na tisoče in tisoče kmetskih rodbin in pomislite, koliko vse skupaj potrošijo na petroleju, sladkorju, kavi itd., potem bodete še-le prepričani, da nosi doklade — baš kmetski stan. (Tako je !) Pri razpravi o državnem proračunu govoril sem o Istri sploh. O tej priliki sem rekel, da, četudi država kaj troši za Istro, vendar se ta denar ne troši v našo k o r i b t, ampak večinom v našo šk odo. (Dobro!) Ako bi vlada glodala samo na deželo, dežela kot taka ne bi bila pasivna. Kajti, kar se troši, ni na korist deželi, ampak le mestom, to je našim— sicer bratom, ali vendar — nasprotnikom. Vzemimo na primer v boljše razjaš* njen j o mesto Koper. Ako bi vzeli Kopru kaznilnico, ako bi mu vzeti pripravnico, ako bi mu vzeli šole sploh, — kaj mu ostane p Toliko kakor vam, to je: nič ali pa še manj. (Veselost). — Vzemimo pa sedaj slučaj, da bi imeli tudi vi kaj, ali da se vam še-le posreči kaj pridobiti, po> tem — gorje ! Kajti naši italijanski sode-zdani so že skozi kacih 40 do 50 let tako raavajani, da bi se jim v vsakem slučaju, ako bi jim vlada kaj odvzela, dozdevalo, da ste jih oropali. Kar se tiče razmeščenja oblastnij in sodišč, sem tega menenja, da naj bi se razdelil sodni okraj k o pera k i in naj bi se osnovalo še jedno drugo okrajno sodišče. Kje P — Tega jaz ne vem. Seveda bodo pa s sodiščem združena tudi davkarija, kajti sodišča brez davkarije ni! (Veselost). Velika je razlika, ako mora nositi kmet par krvavo zasluženih svojih goldinarjev v davkarijo v Koper, ali pa ako bi jih mogel oddati v davkariji, njeuiu bližji, do katere ne bi imel niti četrt ure hoda. Tako pa, kakor so razmere pri vas, take so tudi drugod po Istri. Nikari ne mislite, da vlada postopa istotako z vami, kakor se svojimi „Benjamini*, katere je že razvadila od sile. Radi tega bi bilo na mestu važno narodno zahtevanje, to je: decentralizacija, katera bi bila v velik prospeh vse dežele istrske. To pa je tudi naše pravično zahtevanje, katero mora tudi vlada pripoznati. Ko pa vlada sprevidi, da je naše zahtevanje pravično, ukloni se. Čestiti volilci! Predvčoranjim in tudi včeraj čul sem v Trstu, da se govori po Istri sploh in »udi tukaj — med vami ne, to vem — v zadevi mitnic: „To je |pa Laginja napravil!" Jako žal bi mi bilo, ako je to res. Izjavljam pa tukaj javno pred gosp. vladnim komisarjem, da so to govorico razbobnali — kakor se mi je pravilo — ljudje, ki stoje v državni službi. Naglašati moram odločno, da sem pri razpravi o proračunu in sicer tudi pri stavki o mitnicah glasoval proti. (Dobro!) Sami ni lahko mislite, kateri mora biti povod takemu govoričenju. V resnici je, da je prišel dotični načrt kacih 8 do 10 mesecev pred mojo izvolitvijo pred državno zbornico. Slučajno pa so jo začel izvrševati ta zakon bas o moji izvolitvi. T<> so po-porabili moji nasprotniki, da me sumničijo. Iz starih listin in iz pripovedanj verodostojnih starcev doznal sem, kako so se nekdaj gradilo ceste. Ta ali oni župan dobil jo nalog, da mora priti ta in ta dan s toliko in toliko ljudmi na ta in ta kraj za gradnjo ceste — drugače bodo pa toliko globe, ali pa toliko — šibe. Omenjal Hem še, da pri nas voženje ni tako, kakor je v drugih pokrajinah. Naši vozniki često nimajo niti za par goldinarjev vrednosti na svojem vozu, docim vozniki iz drugih pokrajin prev.žajo na isto tako velikem vozu blaga v vrednosti do 40 in 50 gld. in tudi več. Na tako razlaganje zagrozil so mi je predsednik, da mi od »zame besedo, nko bi hotel nadalje govoriti o t*j stvari. _ Povdarjal pa sem, da naj bi se ljudstvo, ako že morajo biti tudi pri nas mitnice, kakor po druzih deželah, vsaj na drugi strani odškodovalo ca ta bremena : ugla-jali naj bi ne n. pr. klanci, uravnavale ceste itd. Vsaka vlada vozi jako slabo, katera nočo razumeti, da mora vračati denar, kojega je sprejela po davkih v drugih oblikah. Govoril som tudi o drugi važni stvari, to je o z e m I j iS č n o-o d v e z n i zakladi (esoneru). V tej zudevi bojim se sicer, da bode že prekasno za marsikoga, kajti mnogokateri posestnik je že uničen po zemljiščno-odveznem bremenu. Vender sem smatral za svojo dolžnost poprijeti so tudi t« stvari in nadejati se je, da rešimo, kar se še rešiti da. Dne 11. julija 1892. vložil in izročil sem s poštovanim moj m drugom in prijateljem gosp. Spinčičem ministerstvo memorandum (spomenico), v katerem sva opisala vso to zadevo in tudi natančno označila, kako bi se moglo odpraviti to breme. Naš račun stoji tako-le: Do konca leta 1895. morajo biti izplačene sve obligacije odveznega fonda ali ezonera. Potom ne bi bil ta zaklad nič več na dolgu ni na glavnici obligacij, ni na obrestih. Samo državi bi moral še povraćati neko storjeno mu posojilo, od katerega pa se ue plačujejo nikake obresti. Ako nam država le količkaj pomore, mogli bi ves račun zom-ljiško-odveznega zaklada ali ezonera poravnati do konca leta 1895. tako, da vsak posamičnik, ki je kaj dolžan, plača le tretji del tega, kar je dolžan. Ako je n. pr. kdo dolžn n 300 gld., zadoščalo bi, da plača le 100 goldinarjev, da se mu dolg izbriše za vedno. Ako pa ostanejo dosedanji veliki kapitali, računale so bodo od njih vedno velike obresti in naraščali bodo eksekucijski stroški. In videli bodemo, da je ne le posamičaih kmetov, ampak celih davkarskih občin, katere nikakor in nikoli ne morejo poplačati vsega dolga. O tem sem govoril tudi v državni zbornici. Ko sem pa videl, da g. ministra zadržujejo druga večja vprašanja: uravnanje valute in dr., obrnila sva se s tovarišem Spinčičem do vaeh klubov in strank, da nam pomorejo v tem za nas životnem vprašanji, katero ni v nikaki dotiki s politiko in je zgolj gospodarskega značaju in pomena. Podpora pa nam je bila zagotovljena. — Morem vam pa tudi povedati, da mi jo minister ekscelenca Steinbach, ko sem ga slučajno srečal v hodniku državne zbornic, rekel, da uvida, da so naša zahte-venja opravičena) in naše željo utemeljene. (Dobro !) Spoštovani volilci! Preobširno bi bilo, ako bi Vam hotel opisavati vse malenkosti parlamentarnega življenja. Omenjam vam samo znamenito izjavo vlade, tičoče se Istre, — katero izjavo smo jej tako rekoč izvlekli iz ust. — Mi smo sicer tam na Dunaju le mali ljudjč; to pa znajo jako dobro tudi gospoda ministri, grofi in baroni, da smo iz bornih hiš in da nismo prinesli seboj dru-zega kakor — ako Bog da — nekoliko soli v glavi. Ker pa smo se vender toplo potezali za svojo domovino, ker smo iskreno opisovali našo težnje, naše potrebe; ker smo slikali pomanjkanje pravice in opisovati krivice, ki se dogajajo našemu narodu, našli smo pomoči še celć v poslancu P 1 e n e r j u, kateri vender ni nas prijatelj v nobenem smotru. Ta naš politiški nasprotnik uatal je v seji dne 15. decembra 1892 leta in rekel: „Ich w«rdo natiirlich nicht auf die Rede des geehrten uumittelbaren Herm Vorredners (Laginja) eingeheu; — ich bin auoh nicht gonug informirt dariiber und moehte nur eino gaiu kurzo Bemerkung macheu. — Ohne ein genauer Kenner der Verhalt-nisso zu sein, scheiut es mir wirklich, dass die Liluder Istrieu und Dalmatien t h a t-s ii c h 1 i c h v e r n a o h 1 ti a s i g s i n d und dass Mauches vou Seite der osterrei-chischeu Regirung gesehehen komite, um die wirthschaftlichen Verbaltnisse dieser Liluder zu heben ; ich halte es nicht fiir richtig, dass Angesichts des Vorbringeus einer solohen ganzeu Reihe vou einzelnen localen Beschwerden und Wuu«icheu, wie sie zum Beispiel heute in der Rede des Ilerrn Abgeordneten Dr. Laginja, ein an-deres Mal vom Herrn Abgeordueten Bian-chini vorgebracht wordeu sind und die unzweifelliafi auf die Zuhdrer einen ge-wissen Eindruok machen uiussen, von der Regierung niemals geantwortet wird." (Naravno no odgovarjam govoru neposrednega mojega čast. predgovornika (Laginje) ; — tudi nisem dovelj poučen o tem ter želim le napraviti kratko opazko. — No da bi poznal razmere podrobuo, vendar se mi dozdeva, da ste deželi Istra in Dalmacija resnično z a n e m a r j o n i iu da bi se moglo od strani avstrijsko vlade mar' sikaj zgoditi, da ae povzdignejo gospodarstveni odnošaji teh dežel; ne vidi se mi umestno, da v očigled takim dejstvom, kakoršne smo čuli danes n. pr. v govoru gosp. poslanca dr. Laginjp, drugikrat zopet od g. poslanca Biankiin|a, kateri morajo na poslušalce nedvojben.> napraviti utis, vlada nikdar ue odgvorja.) Toraj tako je govoril naš neprijatelj P I e n e r. Gospoda! Bolj nego moje besede, zapomnila si je vlada gotovo besede Plener-jeve in popolnoma sem osvedočen, da uas izpričajo prej ali pozneje. Kot dober kristijan, tudi Mjm, da človek po besedah sv. pisma ne živi samo od kruha. To se pravi : človek se ne sme brigati samo za telesno svojo blagostanje. To je sicer Življenja prvi pogoj, vender pa je ta pogoj lo od dntios do jutri. Kakor je prišel, tako more tudi izginiti, kajti „vsakdanji kruh" more odvzeti vsaki hip dotični, ki ga daj e. Toda vsaki državni poslanec ima druge dolžnosti; dolžnosti, katere imenujem „načelne d o I ž n o s t iu, katere se tičejo narodnosti in vere. Ako bi prevladalo samo strasti, ako s r c 6 ne bi imelo občutka, potem bi vse materijalno kaj hitro in naglo razpuhtelo. Srce ima in mor a imeti svoj plemeniti občutek. Kar je zapustil oče svojemu sinu, ui le hiša, posestvo, živina. Oče zapušča sinu, sin unuku, unuk praunuku v nepretrgani vrsti drag zaklad — in ta je vera. (Dobro ! Tako je !) V državnem zboru so dandanes ne Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" St. 84. dotikajo mnogo verskega vprašanja. Vsaj odkar sem jaz v parlamentu, nikdar nisem imel prilike oddati svoj glas ▼ verikih zadevah. — Ako pa pride čas, da bode v Av-itiji treba povzdigniti glas za katoliško voro, gotovo najdete v meni zastopnika za njo. (Živio !) Več, mislim, da ni dolžnost spregovoriti državnemu poslancu. Kot vas „očd" priporočam vam, vzdr-žavati in gojiti voro. Vaša vera in vaša narodnost mora se ploditi rod za rodom, kijti s tem se plemeni narod in se krepi. Kar pa se tiče naše narodnosti, moram, žal, omeniti, da so zanjo vedno še hudi časi. Da pa pridejo boljši časi, tega se trdno nadejam. Slabim razmeram gledć naše narodnosti v Avstriji pa niso krivi posamičniki, ampak — z i n t e m. Vaši dedje in pradedje prelivali so kri, med tem ko so se gospoda nemški knezi prepirali za malenkosti — v varnosti. Vzlio tej prošlosti pa se zahteva od vsacega izmed nas, da molči — liki žival. Nasprotno pa dobi največ ta, kateri najbolj kriči. (Veselost. Dobro !) — Tako je na primer vprašal pokojni škof Do brila nekdaj z otrooi blagoslovljeno mater, kateremu otroku daje največ kruha ? — Morda naj-pridnejšemu P O ne! Onemu, ki najbolj kriči! Ta primera velja pri nas tudi za narode. Naš isterski narod hrvatski in slovenski je majhen —» toraj naj kriči, da kaj dobi. (Dobro!) — Toraj kričati moramo ne samo za to, da se nas opaši, ampak zahtevati moramo, da ga ne-bode v naših pokrajinah niti jednega javnega uradnika, kateri ne bi razumil našega jezika, bodisi hrvatskega ali slovenskoga ; kjor koli ima narod javnih opravil, tam uaj se govori njegovi jezik! Kako smo tukaj zadovoljni, da se sporazumljamo vsi v našom materinem jeziku, toda žal, da ui povsod tako v naši zemlji! (Žal! Sramotno je !) Zahtevaj toraj narod, da se ti ne puščajo samo ostanki, kateri ostajajo od p.reobile mize grofov in baronov, od mize gosposkih narodov, ampak pomisli, da si tudi ti narod, enak onim, ki se gostć pri bogato obloženi mizi! Res je sicer, da naša zahtevanja niso mala. Gospodom ministrom se to čudno zdi, češ, kuj vender hočejo ti ljudje P Že-lezuioe, cente, šole in tako naprej. Gotovo jo pa, da moramo zahtevati, česar nam nedostajo. Da smo bili začeli s svojimi zahtevaiiji že prod kaoimi 30 leti, bili bi dosegli do danes žo uinruikuj. Slednjič nam vlada mora nekaj dati že zato, ker se s r a m u j e. (Živio !) Ker pa so našo razmere že take, da moramo iskati ob raznih prilikah zaslombe iu somišljenikov, razumeli bodete tudi, zakaj st) in mimo tudi mi oslanjati na katero parlamentarno stranko. Stranka, s katero smo mi, jo stranka m I a do češka , kajti ista ima onake težnjo, kakor mi, če tudi v večji meri; žnjo smo posebno zato, ker zahteva energično , kar jej gro. V parlamentu je že »tvar taka, da je treba vsaki stranki iskati prijateljev iu zaveznikov. Ako pa amo našli v parlamentarnem življenju stranko, katera išče in zahteva isto, kur zahtevamo mi, s tem pa še ni rečeno, da smo pretrgali zveze z vsemi drugimi strankami. Nasprotno! Ako je prišel kdo od takozvane konservativne stranke k nam, da mu podpišemo kako interpolacijo glede šolstva, poljedelstva itd., bili smo vodno pripravljeni v to. Tako smo postopali vedno, postopamo sedaj iu bodemo postopali v slučaju potrebe. Nasprotno pa po-Btopujo tudi drugi z nami tako, Da imamo m i intorpelovati, hodimo tudi k drugim po podpise. S teiu je ročotio, da. kar se tiče gospodarstva, nimamo v parlamentu nasprotnikov. Tako se tudi nadejam, da tudi za potrebščine naše pokrajine sedaj ni naiprotuikov, ker uvidovajo vsi, da jo bila ta pokrajina zares zanemarjena in bodo tudi oddali radovoljno svoje glasove, da se pokrajini pomaga. G.Mpoda in bratje! Vladina je dolžnost, da nas povzdigne, da nam pomore. V naši pokrajini ste dve narodnosti; vzgajati se vsaka v svoje namere in svoj smoter. Dobro znamo, da pravijo naši Italijani : „Tam je naša domovina, kjer je v kraljestvu 30 milijonov Italijanov" ; mi Slovani pa pravimo nasprotno: .Tu je naša domovina, kjer nas je toliko milijonov združenih pod žezlom Habsburgov !*-- Dozdeva se mi, kakor da gledam v bodočnost, ko premišljam o tem, kdo bode v bodočnosti gospodaril ob Adriji P — Pomislimo le na narod, ki je toliko pretrpel skozi stoletja, pomislimo le, kako je bil tlačen nekdaj narod hrvatski in slovenski — a vendar se je ohranil. Ta narod mora zopet gospodariti in to od Soče doli do pomorsko obali... V nadeji, da bodemo vsi zje-d i n j o n i, da stremimo vsi po jed nem in istem cilju in smotru, v kar nam Bog pomozi — tO je moj (dejal za katerega vresničenje ne poznam nobeno nevarnosti, — zanašam ae, da storč svojo dolžnost tudi v s i oni, kateri imajo pravo srco v prsih. S tem prepričanjem zaključujem za sedaj svojo poročilo, izražujoč se pripravljenega na pojasnila. Zahvaljujem se čestitim volileem na obilem številu, s katerim so me počastili o današnjem shodu; zahvaljujem se vam za pozornost, s katero ste spremljevali moje skromno predavanje, kakor tudi za zaupanje, katero mi niste skazali danes prvikrat, ampak vedno in vselej. Zahvaljujem sevam na lepem častnem sprejemu; z eno besedo: zahvaljujem se vam za vse. Živili! Temu govoru sledili so viharni živio-klioi. Gosp. dr. Laginja je govoril mirno, izredno zmotno,beseda mu je bila gladka, zlog seveda poljuden in popularen, ker drugače ni mogoče prod tolikim številom priprostoga ljudstva. Nočemo trditi, da smo prijavili Lagiojev govor doslovno, vender smo se potrudili po svoji vesti, da smo posneli vse glavne misli. Ko se je navdušenost nekoliko polegla, spregovoril je preč, gosp. predsednik žup-nik-dekan K o m pare kakor sledi: „ Čestiti volilci! Ravnokar ste čuli obširno natančno poročilo o delovanji viso-kočislanega našega poslanca dra Laginje. Izprevideli ste lahko, da se je vsestransko zanimal in boril nentrudtjivo za koristi naše dežele. Da ni štedil ni truda ni časa, razvidno je iz poročila, in da se je vselej oglasil ter odločno zahteval, da se tudi nam da to, kar drugi narodi že davno imajo. Zato gotovo pritrdite sledečemu predlogu : — „Volilci koperskega okraja izrekajo na volilnem shodu v Dekanih 19 oktobra svojemu poslancu dr. M. Laginji svoje popolno in neomejeno zaupanje zahvaleči se mu iz srca za dosedanje njegovo neutrudno delovanje."—Živio Laginja! Odgovor je bil : trikratni gromoviti »Živio !" Na to se prijavi č. gosp. župnik Gašper-šič iz Marezig z vprašanjaui na gosp. poslanca, kako se namerja vesti proti b r a m-bovškemu zakonskemu načrtu ? Gosp. poslanec Dr. L a g i n j a odgovarja takoj: .Slavni zbor! Tega nacrta se nisem dotaknil navlašć, da ne bi se moje besede morda razlagale slabo. — Izmed vseh davkov, katere plačuje kmetovalec in delavec, največji je — krvni davek. — A mogel bi kdo oporekati: Saj imamo splošno vojaško obveznost; tudi knezi in grofi morajo v vojsko! Res je tako! A oni drugi so pri-veligovani otroci! Oni odslužijo jedno leto kot prostovoljci in potem postanejo častniki ter žive pri vojakih istotako ugodno, kakor doma. Mnogi ostanejo celo prostovoljno pri vojakih, ker jim ugaja lepo življenje in pa bleščeča uniforma. Pri Tebi, narod moj, je vse kaj dru- zega. Ako jo dotiraš do podčastnika, dosegel si že mnogo, kajti Ti ne moreš biti jednoletni prostovoljec. — Sodimo toraj to naredbo z našega stališča! Dognano je, da ga ni zvestejšega podanika, kakor sta Slovenec in Hrvat. Ako pa ne bi bili mi z a to preosnovo, reklo bi se takoj : Ako ue marate dati vojakov, tudi niste zves-tobni. D&; nii moramo dajati vojakov — a to le do neke meje! — Pravice do nabiranja vojske ne morete odrekati niti vi, iu nihče drugi. To je pravica cesarjev iu kraljev. Oni pa imajo tudi dolžnost, čuvati postave in dežele. To velja za vsako državo, tudi za konstitucijonelno. A v teli imajo s cesarjem pravico določevati poslanci, koliko vojakov je potrebno, kako se obskrbujo, kako se imajo rabiti itd. To je poslancev dolžnost. Moja dolžnost pa je: glasovati proti taki postavi, kajti ona bi pomnože vala davke. Ta postava namerja to, da bi se poleg stalne in rezervne vojske ustanovila še tretja: domobranska vojska, iz katere bi moral domobranec iti isto tako v vojno. Vzemimo slučaj, da ima mladenič upravljati gospodarstvo na domu, ali skrbeti za svojce, a namesto tegla mora na dve leti v domobransko vojsko. — Kaj bode z domom ? Potem pa mu še porečejo: Saj ni v vojski, saj je samo pri — landwehru !" Gospod interpelant je zadovoljen s tem odgovorom, in stavi na gosp. poslanca še vprašanje, kako jo namerja ukreniti v zadevi izjemnega stanja v Pragi? Gosp. poslanec odgovarja : .Slavni zbor ! Včeraj sem prišel z Dunaja. Pred-včeranjem pa sem imel priliko govoriti z dvema poslancema, katera sta o povodu izjemnega stanja, proglašenega v Pragi in predmestjih (tu podaje gosp. poslanec kratek obris vzrokov takozvanim .demostracijaiu" iu o izjemnem stanju) v prvi vrsti in direktno prizadeta. Jeden izmed njiju je že nakopičil mnogo gradiva proti vladini naredbi in je tudi predložil poslanski zbornici in to tacega gradiva, po katerem mora vsak umni človek priznati, da izjemno stanje ni bilo potrebno. Drugi poslanec pa, H ero Id, je tako rekoč očaral poslance s svojim govorom in pobil vse vzroke, katera je mogla navesti vlada za potrebo izjemnega stanja. Iz njegovega govora povdarjain posebno njegovo izjavo, s katero je odločno odbil sumničenje, da je mladočeška stranka v zvezi s socijalisti, anarhisti in da je proti katoliški cerkvi. Ta poslanec je dokazal iz svoje beležite knjižice, kako se je pojavil v Pragi nek 201etni mladenič med drugimi mladeniči ter jih podučeval, kako se delajo petarde in o drugih lepih rečeh. In ta mladenič stal je — v službi policije. (Začudenje). — Ako vlada misli krotiti češki narod s takimi naredbaini, ne pojde jej za roko, kajti češki narod je krepak in žilav (Tako je!). Dokazano je, da izjemnega stanja proglasiti ni bilo treba, radi česar vain povem, čestiti gospod interpelant iu dragi volilci, da — ako bodem k e d a j glasoval za ko j o vladino naredbo, — za to prav gotovo ne bodem!" (Dobro! Živio!) Gospod interpelant se zahvaljuje na pojasnilu iu vpraša, kako misli gospod poslanec o volilni preosnovi in prosi pojasnila, zakaj se izogibajo slovenski poslanci, posebno kranjski, interpelacijam, podnešenim po gg. poslancema Spinčiču in Laginji ? Gospod poslanec Laginja odgovarja : .Slavna gospoda! Svoje mišljenje o volilni prenaredbi izrekel sem že v početku svojega poročila. Kaj pa bi dosegli s tako preosnovo, raztolmačitn vam najbolje z izgledom. Vzemimo slučaj, da je čevljar v mestu, kateri plačuje primerno svoto državnega in izravnega davka, in ima volilno pravico v III. razredu. Ou si voli svojega poslanca kar neposredno, po lastnem svojem pre- pričanju. Vi na deželi pa, če tudi plačujete do 50 gld. davka, vendar nimate neposredne volilne pravice. Iskati morate še drugih 5oo somišljenikov, iu žnjimi volite — ne poslanca, ampak še-le volilnega mo/a. Ta združuje toraj v sebi vse vaše glasove. Vzemimo pa slučaj — Bog nas varuj tega, a vender, vzemimo slučaj — da bi ta mož svoj glas prod a I. Kaj mu morete ? Prav nič! Kakšna je ta volilna pravica ? Priviligovaua so mesta, dežela pa nima nikakoršnih pravic. Ako se že preustroji volilno pravo, naj ima vsak svojo volilno pravico — pa Bog! Vlada je sicer nekaj storila v to, toda vendar smo še daleč do tega. Vlada hodi namreč počasi že radi tega, ker se jej nič kaj ne mudi (Veselost); potem si pa tudi misli, da postanemo preponosni in prevzetni, ako nam da preveč. No, nekaj na bolje pa vendar misli ukreniti vlada, toda — ne za našo korist. Za nas bi bilo le takrat bolje, ako nima samo oče-posestnik volilno pravico, ampak tudi sin, kateri je plačal svoj davek v vojaščini, in ako ni bil sposoben za vojaka, ki plačuje svoj davek, takozvano „vojaško takso". Ako te je vlada smatrala za dobrega nositi puško, ali jej plačevati za to, da si od-tegnen tej časti, moraš biti tudi dober za to, da oddaš svoj glas, moraš biti tudi sposoben za volilno svojo pravo". (Živahno pritrjevanje). (Konec prili.) Politični pregled. Notranja dsisls. Poslanska zbornica. Vladna predloga o izjemnem stanju izročila se je na predlog posl. Kluna v pretres posebnem odseku 34 članov. Zelo ino radovedni, kakova pojasnila hoče podati vlada o vzrokih, ki so jo baje .primorali" proglasiti izjemno stanje, in bode-li svet kaj izvedel o teh .temeljitih* pojasnilih. K razpravi o tej predlogi bilo bi ie pridodati, da je posl. Vaša t y zelo ostro govoril proti vladi. Govornik je osobito protestovul proti podtikanju verskih izgredov. Narod češki je tako napredoval v svojem verskem prepričanju in je poleg tega toli toleranten, da od njega niti ni pričakovati kakih izgredov proti kateri si bodi veri. Zagrizeni zastopnik spoduještajerskih mest in trgov Forreger se jo sicer tudi izjavil proti izjemnemu stanju, a to ue iz ljubezui do pravioe iu svobode ampak le za to, ker sedanja vladna zadostno ne gerinanizuje. Ako bi vlada hotela energično poneinčevati, tedaj bi jej rad dozvolil vsako sredstvo iu bodisi tudi izjemno stauje. Lep liberaleo to, kaj ne P! Proti izjemnemu stanju so se še oglasili poslanci Hauck (divjak), dalmatinoo Kvekič v imonu Srbov, in Eomanczuk v imenu Bukovinoev. II o h e n w a r t o v klub izdal je o vladni predlogi za preosnovo volilnega reda to-le izjavo : .Konservativni klub je pripravljen sodelovati pri pravičnom razširjanju aktivno volilno pravico, ki so ozira na avtonomistične principe, glede vladne predloge o volilui reformi pa izjavlja v v interesu države in dežel, da ga ne more vzprojeti, kar naznani predsednik pri prvem branju". Torej so se vse tri vladno stranke izrekle proti vladnoui načrtu, Poljaki kratko in točuo, levičarji gostobesedno in konfuzno. Razprava o volilni reformi prične so menda v ponedeljek. Položaj je sioer zelo kritičen, ker so se vse tri velike skupine izrekle proti tej vladni prod-logi. Vender pa utegnejo imeti prav oni, ki trde, da grofu Taaffe-u je bore malo do volklno reformo, ampak da jo je vrgel v zbornico kot strašilo neuiškim liberalcem, da jih prisili s to iu, glasovati za izjemno stanje. Ti skeptiki sodijo namreč, da grof Taaffe umakne svojo volilno roforuao kukor hitro mu nemški liberalci iu Poljaki zagotovo svoje glasove xa izjemno stanje. Ako bi se vender dogodil čudež, da hi Nemci glasovali proti izjemnemu stanju, potem nam pa je vsekako pričakovati, da vlada razpusti sedanjo zbornico. Ali kakor rečeno: najbolj verojetno je vender-le to, da se konečno sporazumejo Nemci s Taaffe-om in potem doživimo zopet jedno tistih slavnih avstrijskih posebnosti. No, čemo videti! Organ kluba Poljakov, „Gazeta Narodowatt povdarja, da je dolžnost polj-skega kluba glasovati proti vladini pre-osnovi volilnega reda in to brez obzira na slučajne nasledke. S tem naj poljska stranka dokaže vladi, da sa ne daje zlorabiti v p o I it i š k e poskušnje, katere morajo biti pogibeljne za vse stranke. — Uboga vlada! Še celo tvoji ljubimci te v zadregi trdo-srčno ostavljajo ! Res ni več hvaležnosti na tem svetu ! Mestni zastop Ljubljanski vsprejel je v svoji zadnji seji nastopno resolucijo mestnega svetovalca Ivana Hribarja: Mestni zastop stolnega mesta Ljubljana z veseljem pozdravlja zakonski načrt, kateri je c. kr. ministerski predsednik predložil državnemu zboru glede volilne reforme, ker je prepričan, da bode ta načrt, ako zakon postane, podlaga za nadaljne razprave glede take volilne reforme, katera bode vsem državljanom jed-nakonierno omogočila udeleževati se ustavnega življenja. Dnč 18. t. m. odpotoval je minister predsednik grof Taaffe v Budimpešto, kjer je pororočal cesarju o politiškem položenju. O zaključku seje dne 18. t. m. izjavil je državne zbornice predsednik, da se mora končati razprava o zavarovanju delavcev se danes, da začne dnč 23. prvo čitanje volilne preosnove. Dunajska vlada pogajala ae je dne 18. t. m. a trentinskim klubom o glasovanju za izjomno stanje v Pragi. — Govori ae, da hoče vlada prodreti z domobranskim preosnovnim zakonom še pred razpustom državnega zbora. Nova zbornica bi ae sešla še pred koncem tekočega leta. Iz Gradca prinaša „Tagespost" vest iz „dobro poučenih krogov*, da vlada ne namerja sklicati letos deželnih zborov. Poslanska zbornica Ogrska praznuje sedaj. Tudi na Ogrskem je položaj zelo zmeden: jedni trdijo, da je krona pritrdila civilnemu zakonu, drugi trde nasprotno. Ako krona ne pritrdi temu zakonu, za koji se je vlada zavezala častno besedo, bode moralo vsa-kako odstopiti sedanje ministerstvo. Vnanje države. Ruska carska obitelj vrnila se je dnč 18. t. m. iz Kodanja v Peterburg. Ruski prestolonaslednik se je b*jc zaročil se svojo sestričino, angleško p r i n c e z i n j o, hčerjo angleškega prestolonaslednika princa Vale^kega. Stara je ravno toliko kakor on. Vsprejern ruskih gostov v Parizu je bil velikansk; nad 700.000 ljudij jih jih je pričakovalo. Celo po strehah in dimnikih tičali so ljudje. Pred hišo, kjer je nastanjen „Cercle militaer, stalo je ves I dan na tisoče ljudij, ki so vedno klicali! ruske častnike. Ti poslednji so se zaliva-1 ljevali z balkona doli in peli z judstvoni marzeljezo in rusko himno. Zvečer je bila razsvetljava, kakoršne še ni videlo mesto Pariško. Včeraj je bil sijajen baaket, pri katerem je napil predsednik municipalnemu svetu ruski domovini, sestri francoske domovine. Po banketu je bil mirozov z velikanskimi ovacijami. Zulo zanimivo je opazovati, s kako silo prikrivajo Nemci svojo jezo v očigled vsem sijajnim dokazom francosko-ruskega prijateljstva. Norca bi so radi delali iz Francozov, smešili bi jih radi, a na vseh njih dovtipih videti je vender-le — jezo. Sioor pa treba pripjztuti, da imajo mnogo vzroka jeziti se in — bati se. Kolika razlika mej položajem z leta 1870. in današnjim ! Takrat je stala Rusija na strani Nemčije, danas stoji na strani njenih nasprotnikov. S to premembo v odnošajih mej Rusijo in Francijo promenila je se vsa evropska konstelacija: poteptana in zasra-movana Francija danes je polna z-tvesti za bodočnost, objestna in zmage pijana Ger-manija pa išče pomoči — v Italiji, v oni gladni Italiji, koja niti sama sebi ne more pomoči in priti v okom neizogibnemu gospodarskemu polomu. — Tepena Franoija je dobila zaveznika v Rusiji, Nemčija pa se poslužuje onemogle Italije za razne prazne in nepremišljene provokacije : v tem tiči razlika mej nekdaj in sedaj. Zato pa se jako motijo Nemci, ako menijo, da se slabimi dovtipi oslabijo utis, kojega so napravili na ves avet prisrčni pojavi rusko-francoskega prijateljstva. In ako se pripomnimo, da to prijateljstvo blagoslovlja prosvetljeni glavar cerkve katoliške, potem mora uvideti ves svet, da ima Nemčija presuoto malo vzroka, delati dovtipo o prijateljstvu dveh mogočnih — narodov. Giolitti imel je dnč 18. t. m. v D r o u e r u svoj od vseh italijanskih strank toliko zaželjeni politiški govor. Kritikova! je pred svojimi volilci nekoliko prejšnjo ministerstvo, govoril o zloglasni bankarski zadevi, opetoval program sedanjega mini-sterstva in se obrnil potem na pretreso-vanje zunanje politike italijanske. O tej je omenil, da ae naslanja na neposredne zveze, katere sajamčujejo mir. Tej zvezi je bila in ostane zvesta Italija. Sploh je bil njegov govor izrečno demokratiškega in protiklerikalnega značaja, zbok česar ni čuda, da ga italijanske novine prehvaliti ne morejo. Različne vesti. N]. ces. In kr. Visokost nadvojvoda Fran Ferdinand d' E*te dospel je dne 18. t. m. na Dunaj. Prebivalstvo ga je pre« srčno pozdravljalo. Iz državnega zbora. V včerajšnji seji so razpravljali o vladni predlogi glede podpore onim krajem na čoskeiu, ki trpe veliko bedo. Vladni zastopnik je izjavil, da treba počakati poročila o letošnji letini, predno se predlože konkretni predlogi. Zbornica je sprejela predlog odseka, s kojim se poživlja vlada, da predloži primerne predloge, in pa predlog poslanca Tausche-a, da se takoj postavi v proračun neki znesek kot brezobrestno posojilo tiBtim krajem, ki trpe veliko bedo. — Trgovinski minister je predložil zakonski načrt v podporo trgovinski mornarici. — Vojni odbor je aoglaeno v s prejel novo domobransko postavo. Nesramna obrekovanja. Italijanska stranka istrska je padla že tako nizko, da si ne ve druge pomoči, nego laž in obrekovanje. Ker pa ima laž, kakor znano, jako kratke noge, menimo, da ao bliža za to stranko velikimi koraki trenotok vso-občega poloma. Razna znamenja kažejo že na to. Moj njimi samimi zavladala jo popolna zmešnjava, tako, da so pričeli proganjati drug druzega. To jo tudi vzrok, da je ponehala izhajati zloglasna portška „L' letna". In v vsej tej bedi posegli so pod des-paratnem sredstvu laži in obrekovanja v borbi proti našima poslancema. Iz poročila g. dra. L a g i n j o posnamejo lahko čestiti čitatelji, da lahonski brezvostneži — f »loti je rekel dr. Laginja — trošijo grdo laž, dn jo le ta poslanec kriv, da imamo po Istri mitnice. Skoro še bolj neumna je pa druga laž, da jo namreč lo dr. Liglnja kriv, ako finančno oblasti no do puščajo kuhati ž ga njo kolikor in kakor bi hotelo ljudstvo. — Stranku, ki so poslužujo tako nepoštenih sred-ste v, je pač obsodila samo sobo, in ne za slu/.i niti našega polni lovanja, ampak le najglobljo — zaničevanje. Pogoreli so! Čujemo, da se v laško šolo, kojo je po vsej nepotrebi ustanovila „Lega nazionale" v Sv. Križu, ni vpisalo niti d e s e t o t r o k, ia to pri vsej strastni agitaciji. Po tem vspehu more razsoditi vsakdo, da je bila ta šola čisto nepotrebna in da šolam laškega šolskega društva nikakor ni namen skrbeti za laške otroke, ampak loviti naše. Ker pa se tako namere ne strinjajo s pisanimi pravili imenovanega društva, bila bi vladi sveta dolžnost, nekoliko pozorneje gledati na prste tej slavni družbi. Ako hoče, se lahko uveri slavna vlada, da so pisana pravila „Lege nazionale* lo na videz, mej tem, ko jej je resnično načelo vse drugo, narodu slovenskemu sovražno. ItalijanČnnje tržaške okolice ni v korist države in po takom jej je škodljivo tudi delovanje laškega šolskega društva. Mestni svet Tržaški jo imel predsi-nočnjem svojo sejo. Po prečitanju zapisnika zadnje seje prešli no takoj k volitvi vcrifikacijskega odseka za dopolnilni volitvi. Za volitev II. razreda v mestu potrdil se je prejšnji odsek, ki je posloval za obče volitve, dočim se je za dopolnilno volitev III. okraja okolice izvolil nov odsek, ker je mestni svetovalec G o r i u p zahteval, da se v ta odsek voli jeden okoličanski svetovalec, zmožen sloveuščiuo. Voljeni so bili na to: Mrak, dr. R u a o o n i, dr. Janovitz, dr. Consolo in M a u-r o n e r. Ne vemo, kateri teh svetovalcev je zmožnn slovenščine — baje je to gosp. Mauroner. Za popravljenja v ubožni hiši in za nabavo dveh parnih kotljev dozvolila se je svota 9304 gld. 6 kr. Predlog municipalne delegacije, da se na deškem oddelku ljudske Šole Ferricra otvori VII, razred, se jo odobril. Za tem se je pričela razprava o predlogu šolskega odseka, da se otvori na istrski oeati jedno mestno otroško zabavišče. Svetovalec S a n c i n je poprašal, ali se bodo otroci slovenske narodnosti, bivajoči v tistem okrožju, poučevali v materinem slovenskem jeziku, kajti sicer ne bi mogel glasovati za ta predlog. Na to je izjavil asesor Slo-covich, dn bod" v tem zabavišču, kakor v vseh druzih mestnih zabaviščih, italijanski jezik izključljivo poučni jezik. Dr. S a n c i ii izreka svoj protest proti temu atentuta na slovensko narodnost. Predlog se je seveda vsprejel z vsemi glasovi, izvzemši glasove okoličan-skih svetovalcev. Slava „pravičnim", „zmernim" in „p a t r i j o t i š k i mw „konservativcem*! A naj le malo potrpe : tudi njim pride dan plačila. Istotako se je vsprejel predlog, da se štirirazrednioa v Gvardijeli popolni z jednim razredom. Temu zopetnemu dokazu brezmejne požrtvovalnosti in radodarnosti za italijausko šolstvo sledil je zopet dokaz mačehovske skrbi mestnih očetov za slovensko Šolstvo. Vsprojeli so namreč z vsemi glasovi — torej tudi s konservativnimi — proti glasovom slovenskih svetovalcev predlog šolskega odseka, da mestni zastop no odpošlje svojega zastopnika k razpravam o prošnjah za osnovo slovenskih šol v T r s t u. Iu z istimi konservativci, ki so svojimi glasovi dosledno pomagajo tlačiti naše skromne zahteve, naj bi bili mi vlekli na jedili in isti vrvi pri volitvah?! Potem bi bili podobni ljudem, ki kopljejo svoj lastni grob. K predlogu šolskega odseka, da se za otroke slovenske narodnosti na italijanskih oddelkih v Barkovljah uvede počenši z II. razrodom slovenščina kot učni predmet, govorita mestna svoto-valca D ol 1 e n z in dr. San sin. Poslednji je izrazil željo, da bi se slovenske deželne Aole uredile tako, da bi so prvi splošni pouk podajal otrokom v matorinem jeziku in da bi se še lo pozneje pričelo z drugimi jeziki. Predlog šolskega odsoka se je vsprejel. Prošnja ravnateljstva mestne višje realke, da bi se za V. razred odprla vspo-reJ.'iioa, se jo odklonila z malo večino. Ko so se dovolili še nekateri drugi mali stroški za šolske potrebo, zaključila se je ta znamenita seja. Iz Trsta se nam pi-e: V sredo dno 11. t. m. sem zahteval na kolodvoru v Sežani vozni listek iz Sežane v Trst. Na mnje slovensko vprašanje se zadere dotični uradnik nad menoj: ,Was P" Ponovim mu vprašanje dvakrat, trikrat. Na to zarohui še bolj osorno: „Also was wuiischen Sie ?" Jaz zopet slovenski, a on : „Ich verstehe Sie nioht". Prosim ga, naj mi da knjigo za pritožbe, na kar me zavrne: „Kommen Sie herein zu mir!" Potrkam, vstopim. On pa se zopet zadere: „Was suehen Sie hier?" Ko zopet zahtevam knjigo za pritožbo, pravi, da je ni; in ko mu rečem na to, da želim govoriti z načelnikom postaje, mi odgovori, da je to on sam (kar pa bajč ni res), kakor me prijatelj uverava. Govoril je z menoj kolikor se da osorno, trdeč, da je Italijan in da ne razume tega jezika. — Tako se je godilo meni ponižnemu Slovencu, na slovenski zemlji, v slovenski Sežani. Menim pa, da bi uprava južne železnice morala imeti vsaj toliko obzira do narodnosti one zemlje, po kateri teče železnica, da bi nam ne nastavljala uradnikov, ki nas ne razumejo in — ne spoštujejo. Uzoren učitelj slovenske kole. Šolski nadzornik obišče slovensko šolo v spodnji okolici. Ko je vstopil v neki raz* red, ustali so otrooi in ga pozdravili, glasno rekoč: „Buona sera!" Nadzornik povpraša zaČudjeno učitelja: „Kako je to, da učeuci v slovenski šoli pozdravljajo v italijanskem jeziku P" — „Temu se otroci doma privadijo", odgovori vrli vzgojitelj slovenske mladine. — Ali ker se mu je zdelo, da se še ni dosti osmešil, priobčil je ta dogodek kot poseben vspeh svojega vzornega poučevanja v nam celo sovražnem Časniku „I 1 jM a 11 i n o", iz kojega posnemamo to zanimivo črtico. — A sedaj pa vprašamo: Čemu li učitelj razkriva svojo sramoto P Zakaj ne dostavi takošnim svojim člankom svojega slavnega imena, da bi ga okoličanski Slovenci zamogli spodobno častiti in da bi mu kdo včasih ponudil ščepico šegetajočoga duha iz svoje „tobačnice". Iz Pazina se nam piše: V gostilni g. Jakoba Geržetiča se je 16. t. m. vočer v veseli družbi Slovencev in Hrvatov nabralo 1 gld. 415 kr. za „Družbo sv. Cirila in Metoda*. Svotica se Vam pošilja s prošnjo, da jo oddaste na pristojno mesto ter blagovolite to objaviti v oenjenem listu „Edinost". Zajedno poživljamo onega gospoda, kateremu se je na dan 2. t. m. v ravno isti gostilni in v isti namen vročila svotica denarja, da jo izroči na pristojni kraj in da to objavi v prihodnji štev. „Naše Sloge". Ker smo že pri teuo, dovolite, da priporočam gori omenjeno gostilno slav. občinstvu. Gosp. Geržetiča, koji je prav narodnega značaja, pa obžalujemo zaradi nosreče, ki ga je zadela dne 15. t. m. Geržetiča, vračajočoga se proti večeru iz vasi Gradina, kamor se je bil podal po vinski kupčiji, in jahajočoga mirno svojega konjiča, je namreč nekdo napal zavratno na blizo pol pota Gradina-Čerovlje. Lopov ga je sunil v desno lodjo, najbrže z nožem, ter telesno poškodoval. Upamo, da naša pridna c. kr. žandarmerija kmalu pride na sled hudobni roki. Narodnjak. Nova brzojavna postaja, združena z omejeno poŠto, odprla se je v Ronkih pri Tržiču na Furlanskem. Pravoslavna občina v Trstu. Cesar je dovolil, da nosi tukajšni pravoslavna občina službeni naslov: „Srbsko vstočaa občina". Nova zdravnika. Dr. Fran S c h a f- fler in dr. P a r i d C a u d i o 1 i sta dobila dovoljonje vršita v Tržaški občini zdravniško prakso. Črna vojska. Mestni magistrat poživlja — seveda v italijanskem oklicu — vse leta 1873, 1872 in 1871 rojene, v Trstu stanujoče moSke, da se pridejo tekom novembra meseca vpisat v črno vojsko na magistrat, vojaiki oddelek, III. nadstropje. Kdor ne bi se prišel vpisnt brez tehtnega vzroka, obsojen bode na denarno globo od 5 do 100 gld.t odnosno na 1 do 20 dni zapora. Kolara na ladiji. Grozne vesti prihajajo o vožnji italijanskega patnika „Remo* v Brazilijo in nazaj. Ko je dospel parnik pred Rio de Janeiro, bilo so štirje popotniki tia parniltu oboleli. Braziljska vlada zbok tega ni pustila parnika v pristanišče, ampak vojna ladija ga je preskrbela z živežem in ogljem ter ga spremila na široko morje. — Ko se je parnik napotil nazaj v Italijo, pojavila pa se je kolera. Razsajala je takč, da je umrlo, ko je te dni parnik dospe! pred pristanišče v Asi-nari, že 90 oseb za kolero! Izvzemši tri mornarje, so umrli vsi popotniki. Parnik mora ostati dolgo časa pred Aoinaro v opazovanju. Pazite na otroke! 7-letni Anton Fmlan, sin težaka, stanujoč v hiši št. 10. ulice Prolasar v starem mestu, padel je raz okno v II. nadstropju svojega stanovanja. Udaril se je močno ob glavo, h tudi si je pretresol možgane. Odnesli so ga v bolnico. 50 000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomostske 50 nvč. loterij e. Opozarjamo naše čestite čitatelje, da se bode vršilo žrebanje že 26. oktobra. Narodnogospodarske zadeve. Okoličani, kmetje, kedaj se zganemo?! Blizo dve leti je minulo, ko so se bili izbrali dobrotniki tržaškega okoličana v posvetovanje, je-li bi se ne dalo ustanoviti gotovo uajvažnejše društvo za okoli* eanskega kmeta — „Kmetijsko društvo'. Prizadevanje tedaŠujih rodoljubov se ni posrečilo, kar je gotovo obžalovati. Ko sem čital pred dvemi tedni v cenjeni „Edinosti* članek o narodnih društvih v okolici in Trstu, razvide! sem, da ima tržaška okolica raznih društev in po vsej pravici jo rekel pisec istega članka, da nam manjka samo še kmetijskega društva, katero bi bilo /.a okoličanskega kmetu gotovo največje koristi. Res jo sicer, da se večina tržaških okoličanov ne peča samo le s kmetijstvom; ali veudar ima skoro vsak okoličan košček svojega vinograda, svoje njive, katero obdeluje. Žalibog, da je že marsikak okoličan, kar je nekaj let sem, opustil obdelovanje svojega vinograda, polja, z izgovorom: sedaj so prišli drugačni časi, ljudje so bolj hudobni, radi česar Bop več no daje dobrot, in zeuilja je vsa izuiolzena, tako, da ne more več roditi, kakor je nekdaj". Ako bi imela trzsška okolica svoje dobro urejeno kmetijsko društvo, potem bi kmet gotovo ne govoril kaj taoega, kajti omenjenega društva dolžnost bi bila, poučevati kmeta ter ga nagovarjati k v«trajnem u delu. Imamo sicer v Trstu kmetijsko društvo ,8ocieta Agraria*, katero je podpirano izdatuo od vlade, ali tu je italijansko, ter uraduje v jeziku, tržaškemu okoličanu ne-umljiveui; ono pošilja svoje predavateljev tržaško ukolico, kateri menijo, da predavajo kakim Furlauom, došliai seui iz slavne polen-tojede Italije. Da okoličan razume take predavatelje kakor „zsjec na boben", ni treba dokazovati; pa saj so vidi tudi iz tega, koliko poslušalcev imajo navadno med okoličani tali: predavatelji. Jedonkrat na leto spravi ue tudi ves odbor — in morda še nekateri drugi udje s), društva — v zgornjo tržaško okolico, kjer se navadno dobiva dober teran. K većemu »kaže se ra dodarna gonpoda omenjenega društva s tem, da podeli ob času volitev svojim podvržen-oeui v okolici kakega bika ali podeli morda kako malo podporo — in to je vse društveno delovuuje. Puč, še nekaj mi je omenjati, in to je, da izdaje to vesoljno neznano in veleslavno društvo svoj kmetijski list, kateri je čitan gotovo le od tiskarja, ki ga tiska in od urednika ; to je toraj vsa dobrota, katero uživa okoličanski kmet od omenjenega laškega društva. In Vi dragi okoličani, trpite kaj ta-cega, Vi kmetje rodoljubi, je-li se ne zganete P Ali ni moža v okolici tržaški ali v Trstu, ki bi se lotil dela? To je velik greh, da spimo, da si ne pripomoremo sami, dokler je čas. Saj smo ustanovili polno drugih društev, zakaj bi ne tacega, katero bi koristilo okoličanu materjalno, moralno in slednjič tudi v narodnem obziru P ! Mi Slovenci imamo lepo število dobrih knjig in listov, govorečih o kmetijstvu, ali tržaški okoličan ve toliko za-nje, kolikor za lanjski sneg. Koliko bi koristilo todaj enako društvo okoličanu s pogojevanjem takih knjig, listov itd. ter mu kazalo, ga učilo, kako se ima ravnati po istih. Mož, kateri bi ljudstvo poučevali, nam gotovo ne zmanjka v prihodnje. Kako naj obdeluje okoličan svojo zemljo, ko vidi, da ne izhaja s tem, da ne more preživeti ne sebe no svoje družine?! in zakaj ne inore izhajati ? Na to vprata-uje je prav lahko odgovoriti : oti ne more in no zna konkurirati a pridelki iz drugih dežela. Navadno se drži okoličan pravila: »kar me je naučil oče, kakor je delal oče, tako hočem delati tuli jaz, kajti dobro vem, da dokler smo delali tako in tako, so je boljše živelo kakor sedaj"; ali po domaće rečeno : okoličanski kmet dela še vse na kamen. Kako naj konkurira z izobraženimi, učenimi kmeti, kako e tujim blagom? Iu ako hočeS dopovedati kmetu, poskusi že to tako ali tako, smejal se ti bode gotovo iu rekel: kaj veš ti, jaz delam že toliko in toliko let, in ti, ki le komaj čitaš iz knjig, hočeš mene učiti. Kmet pa ne ve, da ima človek, kateri se je učil kmetijstva in se bavi z istim mnogo lastnih skušenj, ter da jo slišal veliko iz ust skušenih in učenih mož. Kaj pa sedaj, bratje okoličani, ko se bliža nevihta nad naše glave ? Gotovo se zanaša vsakdo izmed Vas le na trgatev, na vinski pridelek, s katerim mu je poplačati potem svoje dolgove. In ta pridelek iuga nam uničiti ista trtna uš, katera je opustošila že cele dežele, veliko vinograde. Vsakdo jo lahko ći'al v tržaških listih statistiko »I. namestništva, s katero se naznanja, kateri okraji, kateri deli okolice so že ukuženi (inficirani) po trtni uši. Malo da ne vsa tržaška okolica preplavljena je po tem mrčesu, kateri je začel polagoma uničevati prelepe naše vinograde. Okoličan pa se ne zmeni niti zato, ■meje se, ako mu govoriš o trtni uši. Ali v par letih ne bode več tako; potem še le začeli bodo so pripravljati na tega Ijutega sovražnika, ah bojim se, da bodo že prepozno. Nekateri okoličani so jeli res slušati nusvL-tu zavednih mož ter začeli so se pripravljati se sajenjem amerikanskih trti proti temu škodljivemu mrčesu, ali malo jih je takih. Kak>j-*ka društva, kajti okolica je bila in — tako vsaj upamo — bode clovenaka. Slavnu vlada pa bode gotovo blagovoljno podpirala naše društvo ter odtegne podporo nepotrebnemu laškemu društvu, a katero so kupujejo le biki ob volitvenih časih. Želeti bi bilo, da se poprime slavno politično diuštvo „Edinost* tega važnega vprašanja ter naredi s tem velik korak v prid okolioe ter nje prebivalstva sploh. Zganite se tedaj okoličani-veljaki, na delo, dokler je čas ! Ivan S. Fojačov. Gostilna „Stoka", poleg kavarne „Fabris", priporoča ne Slovencem ▼ mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja isvrntna. Prodaju tndi tiho na debelo, tako metčanom, kakor na de£«lo. Cl. Mlekarna Frana Gržine "Z na Notranjskem (Via Campanille t hiši Jakoba Brunnerja it. & (Piaiza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosrodno iz Št. Petra, »veža (friina) »metana. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, »Ppi dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu zv obilen obisk. — Točila se bodo samo cio-mača izvntna vina. 104 3 jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Joief Cevne Piazza detla Caserma št. 1 (uhod Via Ghega). Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Pstra Musoheka, v ulici Sorgsnts (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v cono. Cl. Kfl.VAim1 ,Commoroio« v ulici Ca»erma, glavni shajališči tržaških Slo-vonoev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Zu obilen obisk se priporoma Anton 8 o r 1 i, Cl kavarnar. Martin Kpjfp Pi»'-za S. Giovanni št. 1, ITI tli IIII |\| jmft trgovino z mnogovrst- nim lesenim, železnim in lončouira kuhinjskim orodjem, pletonino itd. Cl. Alla citia Hi (irar phV,t8 poleg kavarno „Universo* priporoča so Slovencem v mostu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinj* — Gostilna jo odprta do pol u nor i. 7, odličnim spofitovanjeui Ci .1AKOB kuma k E. Šverljuga, dion št. 1, priporoča so p. n. slovenskomu očinstvu za blagohotno obiskovanj'*. Cl. Josip Kocjančič, Xl\l\lrTW;*c trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domaČimi in vnnnjiini pridelki. Cl. brivec v ulici Sta- B. Modic in Grebene, n£t:t.\HS in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčniarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcolanskoga, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraftonjo probnih spomenikov. Cl. Antnn Pn^lrai na vo&lu ulice Glw«" ftlllUII rUbKdJ, in c«cillft, toči izvrstno domače žganje ; v tabakurni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne ncmško-alovenske poštno tiskanicu. Cl Franca Potočnika gostilna „Andemo de Frana" v ulici Ironeo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. m vpisana zadruga t. oin«J 20 in jc baš poštni oinot 5 kg. Poštnino plača naročitelj. — Prodaja so po 15 nč. »teki. v vseh tržaških in istorskih lekarnah. ^^ § Dominik Lušin«' v Kopru priporoča svojo veliko zalogo razno-(& vrstno loaenine, kakor : trame, žagance, morale, dile, pa •£}> $ tudi opeko, apno, pesek itd. Naročila izvršujejo se točno in po naj-(M nižji ceni. 104 — 1 So ral »i 40 let v mnopili hlevih, kadar krare ne tnitrajo Ji-*fi, kurfttr ini ijo mtaho prehitro, v »vrh O tholJ*ni\}<« mleka in da krave it n Ju reč mleka. (Il.b) ** Dubivr V V «0 v lekar- Vfcv / TI lili i „ ,1......... ^jfi!^ nah in drogeri- jall Avstro-Ogrskc. GLAVNA ZALOGA: Fr. Iv. Kwizda o. in kr. avstr. in kr. rum. k. Renedotta Vlai'h-M i mu MH i j a, priporočajoč ho najtoplojo in ob-ljubljujoč natančno post.rožbo r. umerjoninti conami. Članom Jiuliil«ki>ga podporno^a društva* pa naznanja io pooohoj, da mu je oiibor istega dovolil -projoinati rooopto » A V Dr. Dragotin Treo, | odvetnik* ^ Naznanjam nI. občinstvu, da sem odprl Via LafiartttO Ttcchio it. 12 ppodajalnloo sadja in zelenjave. Prodaj»«m tudi vino "v steklenicah, mleko, ame-* »no i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker i in um veliko zalogo blaga I. vrsto. Priporočani ne «1. občinstva za obilen obisk. Z velepo&to^anjem 52—4 Matevž Furlan. ,Alla Citti di Vienna" 2PlM" Gostilna „r,..- (zraven Tiskarn« Dolenc) prodaja najboljša kraAka in isterska vina T. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejeralje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom. in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni coni r Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša ist<;r>ka vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Brovedani. 101-9 uoefcsmiJeaas: jsm M VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI zavaruje človeško življenje X>o vaeh kombinacijah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Hlavlje" imnjo brei posebnega priplačla pravico do dividende, katera je doMej iznašala po JL07 , 20" , 28 jedno letocelo 48%. Za Škode izplačala je doslej „Slavlja" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih mnre se meriti z vsako drugo zavarovalnino. — Knko koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednjo primere z 1. Miha Dolničar Iz St. Vida nad Ljubljano zavaroval se Je dne 15. oktobra 1873. In fe umrl dne 11. avgusta 1874. Uplačal je 3o gld. flO kr.; dediči njegovi pa no prejeli od banke „Slavije" 1000 goldinarjev. 2. Josip ZanoSkar, ilflžf>lni oflcijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. aprila 1874. Do svojo smrti dne 22. februvarja 13(6 uplačal je 125 gld. 28 kr., banka „Slavila pa je dedičem njegovim izplačala 1000 gld. 3. Henrik grof Wurmbraad v Kpnjlcali zavaroval s« je dne 15. marcija 1875 ter 1« do svoje smrti dne 15. marcija 1877 uplačal 1188 gld.; dediči njegovi pa ko od banko „Slavije" prejeli HOOOgld. 4. Anton Ahčln, župnik v Begunjah, zavaroval ho Jo dne 1. avgusta '870. Po smrti njegovi dna 17. Julija 1881 izplačala Jo bnnka „Slavija* kapital 1000 gld.. dasi je bilo vplačane zavarovalnine le 364 gld. 98 kr. 5. Janez Verbič, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se 1« dne 5. aprila 1878 ; umrl pa j« dne 2S. novembra 1883. V tej dobi uplačal j« 174 gld. 96 kr-; banka „Slavija" pa je izplučala dedičem njegovim 1000 gld. 6- Luka Šabec, trgovec ie posestni v Št. Petro na Notranjskem, zavaroval se je dne 90. januvarja 1882 /.a 1900 gld. Do svoje smrti dne 17. Junija 1884 uplačal je 215 gld. 52 kr. in banka „Slavija" izplačala je rodbini njegovi ves zavarovalni kapital. 7. Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojni, zavaroval se je dne 10. novembra 1882. Do svoje smrti dne 9. oktobra 1891 uplačal je 3159 gld.; banka „Slavija" pa |e dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev. 8. Simon Matejčlč. župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je dne 10. januvarja 1892 in je uinrl že dne 25. februvarja istega leta. Dasi Je uplačal le 7 gld. 49 kr., izplačala Je banka „Slavija" njegovim dedičem 1000 gld. 9. Petar Bogovid, župnik v Lunu na otoku Kalin, zavaroval Je dne 15. maja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici, Brni in Andjeliji Miletlčevim, po /00 gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje amrti dne 28. februvarja 1891 168 gld 88 kr.; banka „Slavija" pa bode vakfj imenovanih deklic, ko doživi 18 leto, Izplačala 500 eld., tedaj .vsem trem 1500 gld. 10. Josip Perko, Učitelj v Šmilielu pri Žužemberku, zavaroval Je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. f>3 kr kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu ko doseže 50. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah dajo radovoljno : generalni zastop banje „Slavije" t Ljubljani v lastili hiši. Gospodske ulice št. 12. | Škropilnice in žvepljalke za trte | % inžinirja Živica, 26 % 2 mlini in stiskalnice za vino, | & sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste jjJ in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) lia p a l' fj* ® in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje ® & V in vse za stroje potrebno no dobiva zrni raj v zalogi tvrdku V (Živio in družb.) ^ V TRSTU - via Zonta 5 - v TRSTU. & & & , V & V 42* Predzadnj i teden! Predzadnji teden! __INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVC. glavni dobitek 50>000 goldinarjev. 10 i\ SO nč. priporočajo: Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C, Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris, Lantnik pol. dru»tvo „Edinost Izdu|ut