LETO XXI. — Številka 16 Ustanovile! |i: občinske konference Jesenice, Kranj, Radovljica, Skot,a Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. £a redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ — sreda, 28. 2.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List .zhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik; Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od t januarja 1964 kot poltednik, • n sicer ob sredah in sobotah I1 A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSK O Z zborov volivcev v škofjeloški občini Občani podprli akcijo za gradnjo šol Od 16. do 21. februarja se Je v škofjeloški občini zvrstilo 36 zborov volivcev. Na njih so občani razpravljali o družbenem planu in proračunu za leto 1968, o prispevkih in davkih občanov, o urejanju cest IV. reda, o samoprispevku za gradnjo šol občini In matlki. krajevni proble- Najveć razprave so na zborih volivcev posvetili vprašanju izgradnje šol v občini. Večina ljudi je z razumevanjem sprejela predlog občinske skupščine, naj bi šole gradili, s pomočjo samoprispevkov občanov in delovnih organizacij, saj je bilo vsem jasno, da z denarjem iz rednega proračuna programa I* Škof ja Loka Lokacija za nov obrat Termike izbrana Te oni so se predstavniki Podjetja Termika iz Ljublja-in občinske skupščine iz Škofje Loke sporazumeli, da bodo nov obrat za steklena vlakna v fckofji Loki zgradili P°^g starega obrata Jelovice na Trati. Graditi bodo začeli takoj, ko bodo pripravili vso Potrebno dokumentacijo. Računajo, da bo to že spomladi. Vse strojne naprave bodo Zeio moderne, uvožene iz Švedske. Zato bodo v obratu Uposleni predvsem kvalificirani delavci. Razen seda-ni'h obratov v Bodovljah in Poljanah bo nova tovarna na Trati že tretji obrat ljubljan- Termike v škofjeloški občini. VSAKOMUR PRiJA KAVA 8PECERUA gradnje šol v tako kratkem času ne bo mogoče izvesti. Prav takšno vzdušje na zborih volivcev daje upanje, da bo referendum, ki bo predvidoma v aprilu, uspel. Ce bo samoprispevek uveden, potem bodo gradili novi osnovni šoli v Gorenji vasi in Skofji Loki, uredili prostore za posebno šolo, zgradili telovadnico v Železnikih in prizidek za nekaj učilnic na Trati. Da se začetek gradenj ne bi preveč zavlekel, nameravajo že v tem letu vročiti določena sredstva pri banki in dobiti premostitveni kredit. Sredstva, ki bi se do-tekla v prvem letu od samoprispevka, namreč ne bi bila dovolj velika, da bi gradnje lahko nemoteno potekale, še posebej zato, ker ne želijo imeti prevelikih presledkov med začetkom gradnje posameznih objektov. Računajo, da bi z gradnjo prve osemletke lahko začeli že lč-ta 1969. Za realizacijo postavljenega programa izgradnje šol bi potrebovali milijardo 170 milijonov starih dinarjev. Ce bi občani, zaposleni v socialističnem sektorju plačevali po 1 odstotek od neto osebnih dohodkov, kmetje 2 odstotka od katastrskega dohodka in 2 odstotka od posekane lesne mase, obrtniki 2 odstotka od prispevka na dohodek, gospodarske organizacije pa iz sklada skupne porabe 0,8 odstotka, bi skupno s sredstvi iz proračuna občine (60 milijonov) lahko zbrali 260 do 270 milijonov starih dinarjev na leto. Tako bi torej v štirih lotih zbrali skoraj vsa potrebna sredstva. Vzporedno z novogradnjami šol pa bi občinska skupščina skrbela tudi za vzdrževalna dela in rekonstrukcijo že obstoječih šol in za to vsako leto namenila nekaj sredstev v občinskem proračunu. S. Zupan Zvečan izvoz v LIP Češnjica Te dni je Lesno Industrijsko podjetje češnjica uspelo skleniti za podjetje zelo zanimivo pogodbo z ameriškim kupcem. S tem se je podjetje obvezalo, da bo letos dobavilo ameriškemu kupcu lesena ohišja za glasbene avtomate v vrednosti 522.386 dolarjev. To Je doslej največja pogodba, ki so jo sklenili z nekim inozemskim kupcem. Za letos so v LIP Češnjica predvideli, da bodo proizvodnjo v celotnem podjetju povečali za 12 odstotkov, v tovarni finalnih izdelkov pa za 18 odstotkov. To povečanje pa ne zadošča za realizacijo novega naročila. Zato bodo te dni preučili vse možnosti, da bi vskladili naročila s proizvodnimi zmogljivostmi. Se bolj kot na obseg proizvodnje bo novo naročilo vplivalo na delež izvoza v skupni proizvodnji. Namesto planiranih 343.000 dolarjev bodo letos dosegli izvoz v višini 865.000 dolarjev, kar je skoraj dva in polkrat več kot lani. Zanimivo je, da bo izvoz lesenih ohišij v ZDA rentabilen, medtem ko so doslej svoje finalne izdelke na zahodna tržišča izvažali pogosto z izgubo. Pred sklenitvijo pogodbe z ameriškim kupcem je podjetje LIP Češnjica izvažalo predvsem v Zah. Nemčijo, nekaj manj- ših vzorčnih pošiljk pa so poslali tudi v Belgijo, Francijo in Švico. S. Zupan Teden Iskre v Sarajevu Včeraj (torek) je Združeno podjetje Iskra Iz Kranja v dvorani delavske univerze Djure Djakoviča v Sarajevu odprlo veliko razstavo vseh svojih pomembnejših izdelkov. Čeprav podjetje Iskra vsako leto sodeluje na vseh pomembnejših sejemskih prireditvah v državi, so se odločili za poseben sejemski nastop v Sarajevu. To mesto namreč med letom ne prireja nobenih tovrstnih prireditev. Ker pa se prebivalci Sarajeva in okoliških krajev tudi zanimajo za Iskrine izdelke, so se odločili, da bodo sami pripravili takšno razstavo. Razen razstave pa bodo teden Iskre, ki bo trajal do 3. marca, spremljale tudi druge prireditve. Tako bo nastopil Slovenski oktet, na oddaji zabavne glasbe pa bodo sodelovali bosanski in slovenski pevci. Podjetje Iskra pa bo pripravilo tudi več strokovnih predavanj in seminarjev. A. 2. NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME SPECIALIZIRANE TRGOVINE DEKOR — Kranj, Koroška 35 DEKOR — Jesenice, Javornik, Cesta B. Kidriča 21 vam nudijo najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva, zaves, oblog za tla in posteljnine. Potrošniška posojila brez porokov Brezplačna montaža m KRANJ Potrebna so konkretna določila o pripravnikih Minulo soboto je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov vseh petih gorenjskih občin. Da bi izmenjali izkušnje pri dosedanjem delu, je posvetovanje sklical občinski sindikalni svet Kranj. Na posvetovanju so razpravljali in izmenjali izkušnje predvsem o izvajanju zakona o pripravnikih, o stališčih sindikata do rekreacije in izobraževanja, o progranvh dela občinskih sindikalnih svetov itd. Na povsetovanju so menili, da bi morala zakon za pripravnike v delovnih organizacijah sprejeti tudi republiška skupščina. Sedanji zvezni zakon je namreč preveč splošen in ne določa obveznosti in sankcije tako za delovne organizacije kot za pripravnike. Takšno stališče so zavzeli najprej člani občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah. Na sobotnem posvetovanju pa so ga podpi li tudi predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov iz drugih občin. Prav tako so na posvetovanju izmenjali nekatere izkušnje o rekreaciji članov sindikata na Gorenjskem in M dogovorili, da bodo o tem še razpravljali. Ugotovili so tudi, da so v vseh gorenjskih občinah delovne konferenco dobro uspele. Zato to menili, da bi bilo prav, da bi taksne konference sindikalne podružnice v delovnih organizacijah pripravile vsaj dva-krat na leto. Nazadnje so tudi ugotovili, da so vsi občinski sindikalni sveti na Gorenjskem sprejeli delovne programe in da jih že uros-niičujejo. A. 2. Izredni prispevek za kritje izgube Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja petih gorenjskih občin je na sobotnem zasedanju v Kranju sprejela sklep o uvedbi izrednega prispevka za kritje lanskoletne izgube v skladu zdravstvenega zavarovanja. Primanjkljaj namreč znaša 360 milijonov din. Odborniki so glasovali za predlog, po katerem bodo gorenjski zavarovanci plačevali 0,73 odstotka od čistega osebnega dohodki od prvega marca pa do konca letošnjega leta. Po približnem računu pomeni ta odstotek 6,6 N din na mesec za vsakega zavarovanca. Na seji so sprejeli tudi li-načnl načrt sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1968. Po tem načrtu ima, sklad za tri odstotke več sredstev kot lani, kar znese 6,7 milijarde dinarjev. Obenem je ta vsota za tri odstotke nižja od lanskoletnih izdat- kov. Tako bo treba letos stroške za zdravstveno varstvo, nadomestila in druge potrebe še zmanjšati, da ne bo spet izgube ob koncu leta. Na seji so nekateri zdravstveni delavci izrazili bojazen, da se v zdravstvu vse preveč ukvarjamo z ekonomskimi problemi, medtem pa se že kažejo nekateri znaki, ki ne govore ravno v prid zdravstvenega stanja prebivalstva — prav zaradi okrnjenih pravic pravic zavarovancev. Nizek stalež je lc posledica administrativnega zniževanja obolelosti, še zdaleč pa ne kaže prave zdravstvene slike prebivalstva. Zdravstveni delavci so opozorili na pojav, ko delavec izrabi ves svoj letni dopust namesto bolniškega, samo da nI preveč materialno oškodovan. Delovna sposobnost takega delavca pa je potem vse prej kot dobra. L. M. Občni zbor sindikata družbenih dejavnosti V Kamniku je bil prejšnji petek ustanovni občni zbor delavcev sindikata družbenih dejavnosti, katerega se je poleg delegatov iz 15 sindikalnih podružnic s področja družbenih služb udeležil tudi 81an republiškega odbora sindikata delavcev družbenih •lužb Gcza Cahuk. Po uvodnih besedah predsednika kamn^kega sindikalnega sveta Vinka Dobni-karja, ki je poudaril nujnost ustanovitve takšnega odbora, Je imel član republiškega odbora Slavko Ferbežar referat o družbenem dogovoru za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. V razpravi so se delegati dotaknili problematike s treh področij: šolstva, otroškega varstva in zdravstva. Ko so govorili o šolstvu v kamniški občini, so delegati poudarjala nujnost vredno- tenja dela v šolstvu. Pri tem so se zavzeli za ureditev odnosov med temeljno izobraževalno skupnostjo v Kamniku in kamniško občinsko skupščino, predvsem pa za uskladitev med vrednotenjem dela v šolstvu, financiranjem Šolstva ter finančnih možnosti občinskega proračuna. Razprava o otroškem varstvu je obravnavala predvsem koncepte te dejavnosti v otroškem varstvu in dijaškem domu. Delegati so se strinjali z ugotovitvami temeljne izobraževalne skupnosti, da je treba koncepte pri obeh ustanovah uskladiti zlasti še zaradi postopnega prehajanja na nov delovni čas. Kamniški vrtec je namreč zaseden prek svojih prostorskih zmogljivosti, medtem ko je dijaški dom napol prazen. Kdo bo na vrsti? Čakamo v trgovini, pri brivcu, pred zobozdravnikom in štejemo, kdaj bomo na vrsti. Toda v nekaterih najbolj drastičnih primerih tega ne vemo. Ne vemo, kdo izmed nas bo morda ie čez uro ali jutri na vrsti na neki operacijski mizi, na nezgodni postaji... Na Jesenicah, v Kranju, v Ljubljani so vsak dan težke operacije ponesrečencev s ceste, težkih bolnikov, porodnic in drugih, ki jim v zadnjem trenutku rešujejo življenja in ob tem rabijo nenadomestljivo zdravilo — kri. V današnjem razvoju tehnike, prometa in napredka medicine in kirurgije si ni moč več zamisliti zdravstva brez nujne rezerve krvi. Tudi kranjska porodnišnica, ki smo nanjo vsi ponosni, kamor mnogi očetje gredo z velikim šopkom, bi bila brez pomena, če bi tam vsak dan ne imeli na razpolago krvi. Mnoga pričakovanja sreče bi se prav tam spremenila v črno žalost. Te vrste nepredvidenih potrošnikov se vsa leta napolnjujejo brez čakanja. In ob teh izkušnjah že naši zdravstveni zavodi lahko z dokajšnjo točnostjo predvidevajo, koliko krvi bodo potrebovali v določenem času. Tako je za letos v Sloveniji predvidena potreba približno 20.800 litrov te žive tekočine, ki naj bi jo dalo okrog 75.000 prostovoljcev. Sodelovalo naj bi vse prebivalstvo, vsak kraj po enotnem ključu — eden na vsakih 22 ali 23 prebivalcev. Tudi po naših gorenjskih občinah je sprejeto to merilo. Med prvimi bo na vrsti Kranj, in sicer v marcu in aprilu. Zbrati bi morali 633 litrov krvi, za kar je potrebno 2400 darovalcev. Organizatorje skrbi za mesto Kranj, kjer naj bi dobili okrog 1200 prijav. Zlasti še, ker so mnogi redni krvodajalci sodelovali v nedavni akciji za Vietnam. To velja tudi za Cerklje in nekatere druge kraje. Predsednik komisije za krvodajalstvo v Kranju, dr. Boris Štangel je v pripravah na to letošnjo obveznost Že obiskal prebivalce v Zabnici, na Planini in drugod. Kot pravi on, krvodajalstvo prerašča v dolžnost. Kot si nihče ne more zamisliti svobodne izbire glede vojne obveznosti, ob splošnih davkih in drugih dolžnostih v organizirani družbi, prav tako postaja vse bolj moralno-družbeno obvezno krvodajalstvo, čeprav pri nas na prostovoljni osnovi. V razvitem kapitalističnem svetu so se uveljavile tako imenovane »krvne banke«. Kdor v to »banko« ne vlaga, če tam nima svojega sklada ali pa res veliko denarja, ta je v najhujšem trenutku prepuščen smrti. Skratka, od skupnosti se lahko pričakuje in zahteva samo tisto, kar se tej skupnosti daje. Vsaka družina, vsaka vas bi morala misliti na svoje dolžnosti do onih, ki so že bili v bolnicah, porodnišnicah in klinikah deležni te pomoči v naj kritične j ših urah. A kdo bo še na vrsti? Nikomur bi ne želeli! Toda praksa kaže, da bo tega še vse več, in vse večja bo morala biti ob tem tudi naša zavest. K. Makuc Na področju zdravstva čaka sindikalne podružnice še dosti dela, saj se morajo med seboj dogovoriti o bodočem načinu organiziranja sindikata in reševanju skupnih vprašanj, ki nastajajo po združitvi zdravstvenih domov Kamnik, Domžale in Litija v eno ustanovo. Na koncu občnega zbora so delegati sklenili, da bo na novo izvoljeni 9-članski odbor izdelal svoj delovni pro-eram, opirajoč se na program republiškega odbora delavcev sindikata družbenih dejavnosti. V. G. Zbori volivcev v jeseniški občini V zadnjih dneh februarja je bilo v jeseniški občini več zborov volivcev. Občinska skupščina je pripravila v ta namen obširno gradivo, ki ga je bilo skoraj nemogoče obdelati v dveh, treh urah. Občani so se zato največ zadržali pri vprašanjih, ki so jih najbolj zanimala. Udeležba volivcev je bila na Blejski Dobravi nad vsemi pričakovanji. Razen poročila o dejavnosti občinske skupščine, je poročilo pripravila tudi krajevna skupnost na Blejski Dobravi. Občani so zadolžili oba odbornika, naj na prihodnji s_'ji občinske skupščine zahtevata večjo dotacijo za krajevno skupnost na Blejski Dobravi. Po programu za letošnje leto bi ta dotacija ne zadoščala. Prebivalci Koene pa so se pritoževali, ker ni bila cesta od Koene proti Jesenicam več dni plužena. Prav tako bi radi, da bi bila sicer dokaj prometna cesta proti Gorjam In Bledu vzdrževana. Opozorili so tudi na nezdravo pitno vodo, ki jo imajo prebivalci Lipe in Blejske Dobrave, saj analize kaže,"o, da je voda večkrat okužena. Seja skupščine občine Jesenice V ponedeljek je bila deseta skupna seja obeh zborov občinske skupščine Jesenice. Na dnevnem redu je bila ponovna razprava o odloku o komunalnem redu na območju občine, razprava o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov, razprava o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku, o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah ter raz-pra^l.° °dIoku o prispevku od sredstev skupne porabe v občini Jesenice. Poleg tega so bile na dnevnem redu še nekatere razrešitve in imenovanja, ki so v pristojnosti občinske skupščine. O razpravi ter sklepih občinske skupščine bomo seznanili bralce v posebnih sestavkih. J. V. Zirovničani želijo soodločati s tirni računi in povedo, koliko občina na račun raznih davkov in prispevkov Žirov-ničanov dobi in koliko vrača v ta kraj. »Mi želimo soodločati«, je dejal tovariš Urbas, ko je kritiziral občinsko politiko do razvoja turizma v tem kraju. Volivci so namreč prepričani, da občina preveč pomaga razvoju turizma V Zgornjesavski dolini premalo pa v Žirovnici, posebno Završnici, ki bi bila konkurenčna vsakemu kraju, pO" sebno glede bližnje lege Bleda, Lesc in Begunj. Tovariš Kejžar, predsednik občinske konference socialistične zveze je vložil dosti truda, da je pojasnil nekatera sporna vprašanja. J. Vidic Na zboru volivcev v Žirovnici ni bilo dolgočasno. Po triurni bučni razpravi o občinski politiki v preteklem in letošnjem letu smo lahko izluščili dva osnovna problema ZLrovničanov: dolgoletni problem kanalizacije od Žirovnice do Zabreznice in turistično zapostavljanje Žirovnice, predvsem Završnice. Na zboru so volivci ostro grajali jeseniški Vodovod, ki »nesmotrno razsiplje denar« ob urejanju kanalizacije pod rezervoarjem. Domačini pravijo, da bi Vodovod za polovico denarja dvakrat več naredil, tako pa razmetava družbena sredstva. Pavel Bešter je zahteval, naj občinski predstavniki enkrat pridejo v Žirovnico s či- AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ VABI člane in prijatelje avto-moto športa na redni občni zbor ki bo dne 2. marca 1968. ob 19. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju vhod 6/1 Po občnem zboru bo družabni večer s plesom. VABLJENI! Zanimivo sodelovanje sindikalnega sveta Šest občinskih sindikalnih svetov iz šestih jugoslovanskih republik: Kamnik, Gornji Milanovac (Srbija), Kotor (Črna gora), Slavonska Požega (Hrvatska), Strumica (Makedonija) in Travnik (BiH) bo sodelovalo in izmenjavalo izkušnje šenjem sprejeli ta predlog in veda naslednja leta pa ^?Tj v začetku tega meseca so se organizirali Karavano deia^ predstavniki omenjenih sin- s,Vecra nriiatelistva. Tako & Za novo leto je občinski sindikalni- svet v Kamniku dobil neobičajno novoletno čestitko. Predsednik občinskega sindikalnega sveta iz Gornjega Milanovca je v svoji čestitki predlagal Kamniku in občinskim sindikaLnim svetom iz petih naših republik, da bi letos in naslednja leta tesno sodelovali in izmenjavali svoje delovne izkušnje. Občinski sindikalni svet iz Kamnika, Kotora, Stnunice, Travnika in iz Slavonske Požege so z navdu- dikainih svetov že zbrali na prvem sestanku, kjer so sprejeli program sodelovanja. Omenjeni sindikalni sveti bodo izmenjavali izkušnje, sindikalne podružnice bodo sodelovale, ravno tako pa bodo sodelovale kulturno-umet-niške in športne skupine iz omenjenih mest. Sporazumeli so se tudi za izmenjavo delavcev, članov sindikata v času dopustov. Že letos in se- skega prijateljstva, bo od 7. do 10. septembra v makedonskem mestu St mici zbralo po 30 do 50 lavcev iz posameznih obe Zanimivo je tudi to, da se sodelovanje med občins^^tj^ bo kimi sindikalnimi sveti iz 3> lovanje predstavnikov o1 » j družbenopolitičnih °r%?n cij in občinskih skupšcirij Na Blejski Dobravi Počasen, toda vztrajen napredek Cokle Obrtno podjetje Cokla Blejska Dobrava so ustanovili pred dvajsetimi leti. Ob ustanovitvi je podjetje imelo 7 delavcev, zdaj pa v njem dela 32 delavcev izmed tega 24 žensk. Pred desetimi loti se je podjetje preselilo v svojo stavbo. Kupili so nove šival-•rie stroje in s tem povečali obseg proizvodnje. V podjetju izdelujejo osebna zaščitna sredstva za industrijo. Lani so izdelali in prodali 11.300 parov obutve z lesenimi podplati, 42.000 parov različnih zaščitnih rokavic, 1600 parov delovne zaščitne obutve, škornjev in plezalk, 660 gamaŠ, 1850 predpasnikov (usnjenih) in drugih izdelkov. Skupno so izdelali za 165 milijonov S din izdelkov. Kupci jim dolgujejo okrog 30 milijonov, podjetje pa dobaviteljem 23 milijonov S din. Pri tako majhnem podjetju tudi 30 milijonov povzroča težave v poslovanju. Usnje in les podjetje dobi v domačih trgovinah in pri lesnem odseku kmetijske udruge Bohinjska Srednja vas. Za proizvodnjo uporabljajo samo domači material. Prodaja izdelkov je dobro organizirana. Glavna odjemalca sta velotrgovLna Astra Ljub- ljana in Železarna Jesenice, občasno pa dobavljajo izdelke še 40 drugim odjemalcem. Podjetje še nima nobenih težav -s prodajo izdelkov, čeprav se na tržišču že pojavlja zelo močna konkurenca kombinatov Konus in Antilop. Ta dva proizvajata v velikih količinah in zato močno vplivata na cene teh izdelkov. Produktivnost dela se je v Cokli lani v primerjavi z letom 1966 povečala za devet odstotkov. Strojni park podjetja je dobro izkoriščen. Težave imajo s stroji Singer, ker ne dobijo v Jugoslaviji nadomestnih delov. Maja lani so uvedli 42-urni delovni teden. Delovni učinek je ostal na isti ravni, osebni dohodki pa so celo nekoliko porasli. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega znašajo 52.000 S din. Več kot polovica članov kolektiva ima nižje osebne dohodke oziroma pod 50.000 S din. V podjetju razmišljajo, kako bi razširili proizvodnjo in s tem povečali dohodke podjetja, osebne dohodke zaposlenih in število zaposlenih. Dokler ne bodo našli ustrezne oblike sodelovanja s kakšnim večjim podjetjem, ki bi jim dalo možnost za širši razmah proizvodnje, ni pričakovati bistvenega izboljšanja. Za konec pa še ta podatek: V podjetju že dve leti ni bilo pri delu nobene poškodbe. J. Vidic Gradnja stanovanj v kranjski občini Letos 242 novih stanovanj Ni še tako dolgo, ko smo v našem časniku pisali o gradnji stanovanj v kranjski občini. Takrat smo tudi zapisali, da je Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, 6 katerim Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju poslovno-tehnieno sodeluje, zgradilo na Partizanski cesti v Kranju 72 stanovanj v rekordnem času. Zapisali smo tudi, da se bodo prednosti takšnega po slovno-tehničnega sodelovanja še bolj kazale v prihodnje, ker Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki bo opravljalo z večino na novo zgrajenih stanovanj, ne bo imelo toliko težav z vzdrževanjem le-teh. Ker bo do 1970. leta severno Novi sklepi Zveznega izvršnega sveta Pred nedavnim je zvezni izvršni svet sprejel sklep o ukinitvi zamrznjenih cen za nekatere proizvode naše industrije. Tako se bodo odslej prosto formirale cene posode, nekaterih kemičnih izdelkov, gradbene opreme, izdelkov gozdarstva, lesne industrije in industrijske živinske hrane. Svobodno tormi- SVET SKUPNIH SLUŽB ELEKTRO, KRANJ Cesta JLA 6/III razglaša 2 prosti delovni mesti: energetika v Obratovalno-energetskem centru — kot pripravnik. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: TSŠ — jaki tok z diplomo, odslužen vojaški rok. Kancijdata bosta sprejeta za nedoločen čas s polnim plovnim časom. Delo Je v turnusu. JJsebni dohodek je po pravilniku o osebnih dohodkih. Prednost imajo kandidati iz Kranja in bližnje °kohce. f.ro^nJe z dokazili je treba poslati najkasneje v dneh po objavi na gornji naslov. ran je cen pa ne pomeni, da ne bi pristojni organi nasprotovali, če bo prišlo do neupravičenih podražitev, saj je bilo rečeno, da bodo cene spet zamrznili,- če bo ogrožena stabilnost tržišča. Od prvega junija letos bodo ukinjeni kot zakonito plačilno sredstvo naslednji kovanci: 5, 2, 1 in 0.50 S dinarjev. Te kovance bo banka umaknila iz obtoka v času od 1. aprila do 31. maja. Hkrati pa je zvezni izvršni svet sprejel odločitev guvernerja Narodne banke, da od prvega aprila naprej pusti v obtok bankovec za 100 N dinarjev. Na zadnji seji je zvezni izvršni svet ocenil, da je treba čimprej sprejeti zakon o reguliranju posebnih pravic za pridobitev pokojnine. V zvezi s tem bo zvezni izvršni svet ustrezno ukrepal v zvezni skupščini. vig Letos še pet sejmov na Gospodarskem razstavišču Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo letos še pet velikih mednarodnih prireditev. -Tako bo od 19. aprila do 26. maja tretji bienale industrijskega oblikovanja — BIO 3, na katerem bodo razstavljeni izdelki industrijskega oblikovanja, hkrati pa bodo obiskovalci te sejemske prireditve lahko videli izdelke industrijskega oblikovanja, ki so namenjeni široki potrošnji. Od 11. do 19. maja bo na Gospodarskem razstavišču 7. mednarodni sejem ALPE - ADRIA, ki ima namen popolniti tržišča Avstrije, Italije in Jugoslavije. Od 8. do 16. junija bo v Ljubljani 8. mednarodni lesni sejem, kjer bodo razstavljeni stroji za lesno industrijo, pa tudi izdelki lesne industrije. Od 30. avgusta do 8. septembra bo 14. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Obenem pa bo tudi tretji specializirani sejem gostinstva in turistične opreme. Na vinskem sejmu bo tudi javna pokušnja okrog 1000 vrst vin iz vsega sveta, medtem ko bo iz naše države na pokušnji okoli 400 vzorcev vin. Zadnja letošnja prireditev na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču pa bo 15. mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike — od 8. do 13. oktobra. vg Tako kot lani tudi letos gradi nova stanovanja v Kranju Splošno gradbeno podjetje Projekt — Foto Franc Perdan od Vodovodnega stolpa zgrajenih 682 stanovanj (vsako leto bo zgrajena poprečno tretjina vseh stanovanj), smo pred kratkim poprašali direktorja Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Iva Miklavčiča, kako poteka letošnji prvi del gradnje. Povedal nam je, da bo od oktobra do decembra letos zgrajonih severno od Vodovodnega stolpa 242 stanovanj oziroma osem ob jek-I tov. Gradnja teh stanovanj dobro napreduje in zdaj ni bojazni, da stanovanja ne bi bila zgrajena do predvidenega roka. Razen tega pa tako kot lanska — v rekordnem času zgrajena stanovanja, — tudi ta gradi Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj. Ker smo že zadnjikrat zapisali, da bi v kranjski občini potrebovali po približnih in, nepopolnih podatkih več kot tisoč stanovanj, nas je zanimalo, koliko stanovanj, ki bodo zgrajena letos jeseni, je še naprodaj. Direktor Podjetja Ivo Miklavčič nam jo povedal, da je od osmih objektov sedem že prodanih oziroma oddanih (206 stanovanj). Dva objekta bo namreč letos za svoje delavco dobila tovarna Iskra, dva tovarna Tekstilindus, tri pa Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. V zadnjem, osmem objektu pa je od 36 stanovanj trenutno na voljo le še 15 dvo in trisobnih. Ta zadnji letošnji oo-jekt je tudi na voljo za manjše kupce (delovne organizacije) in zasebnike. Pred kratkim je imelo Podjetje razgovore s predstavniki Gorenjske kreditne banko in Projekta, kjer so se dogovarjali za obseg gradnje in financiranje za prihodnje. Podobne pogovore pa Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pripravlja tudi s kranjskimi komunalnimi podjetji. Razen tega je služba za urejanje in pripravo zemljišča tudi določila obseg potrebnih zemljišč za gradnjo. Zato v Podjetju menijo, da bodo o tem lahko v kratkem obvestili tudi lastnike zemljišč, ki so do predkratkirn ta zemljišča šo obdelovali. Izdelani pa so tudi že programi in projekti za preskr-bovatni center v naselju Vodovodni stolp II. Ker bo žo prihodnje leto na tem območju zgrajenih okrog 450 stanovanj, predvidevajo, da bi takrat moral poslovati tudi že proskrbovalni center. Zaenkrat je v tem preskrbo-valnem centru predvidena samopostrežna trgovina, bife in nekatere storitvene dejavnosti. Prav tako je v naselju predvidena tudi vzgojno-var-stvena ustanova, vendar pa bo gradnjo lc-te treba šo uskladiti s programom izgradnje vzgojno-varstvenih ustanov v občini A. zalar GLAS * 4. STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO SREDA - 28. februarja Ijjg Aktualna tema Obdavčitev sklada skupne porabe Minuli teden je občinski sindikalni svet v Kranju pripravil za širši občinski sindikalni aktiv posvetovanje o uresničevanju proračunskih predvidevanj v kranjski občini za letos. Na posvetovanju je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar podrobno seznanil člane sindikata, kako in od kod naj bi se letos natekal denar v občinski proračun. Med drugim je povedal, da zakon daje precejšnje možnosti občinskim skupščinam za zbiranje denarja. Udeleženci posveta so se strinjali z večino virov, iz katerih se bo letos natekal denar v občinski proračun. Do precej pestre razprave je prišlo le pri predlogu, da se med drugim obdavči tudi sklad skupne porabe. Prav o slednjem pa je bilo tudi v zadnjem času precej razprav. Udeleženci posveta so se v razpravi opirali predvsem na podatke iz analize o družbenem standardu v podjetjih v kranjski občini, ki sta jo 1966. leta izdelala občinski sindikalni svet Kranj in Center za raziskavo javnega mnenja pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije. Podatki v analizi namreč kažejo, da so del. organizacije leta 1966 namenile v kranjski občini 162.470 starih dinarjev za družbeni standard vsakega zaposlenega v občini. Od tega pa so dobršen del denarja — 87.755 starih dinarjev, ali 54 odstotkov — namenile iz sklada skupne porabe. Raziskave so tudi pokazale, da je bilo 35,9 odstotka denarja za družbeni standard porabljenega za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, 16,2 odstotka za povračila za dopuste, 14,4 odstotka za izobraževanje, 10,2 odstotka za dotacije izven podjetja, 8,3 odstotka za povračila za prevoze na delo in z dela, 8,1 odstotka za organiziranje družbene prehrane itd. Raziskave so tudi pokazale, da področje družbenega standarda v gospodarskih organizacijah ni sestavni del dolgoročne poslovne politike, ki bi obravnavala skupno potrošnjo v podjetju kot pomemben pogoj produktivnosti. Ugotovili so, da je družbeni standard delavcev bolj socialni privesek predpisov, kot pa trošenje, ki naj bi bilo v skladu s poslovno politiko podjetja. Zato tudi organizacija skrbi za družbeni standard delavca ni bila vedno odsev prepričanja, da je taka skrb v delovni organizaciji potrebna. Ravno ob tej ugotovitvi pa so se sindikati zavzemali za izdelavo perspektivnih planov razvoja družbenega standarda v podjetjih. Celo več! Predlagali so, naj družbeni plani postanejo sestavni del poslovnega plana podjetja in se kot taki tudi obravnavajo. Pri vsem tem pa naj bi imele bistveno vlogo prav sindikalne podružnice, posebno v manjših podjetjih. če torej po eni strani upoštevamo podatek, ki prav gotovo še ni zastarel, da je bilo 1966. leta več kot polovica denarja za družbeni standard zaposlenih porabljenega iz sklada skupne porabe in po drugi strani prizadevanje, ki je hkrati postalo naloga sindikatov, da skrb za družbeni standard postane sestavni del programov podjetij, potem nam predlagana obdavčitev sklada skupne porabe res lahko povzroča nekaj skrbi. To pa so menili tudi na posvetu sindikalnega aktiva. % Ob morebitni obdavčitvi sklada skupne porabe, hi se namreč sindikat v svoji skrbi za standard in boljši socialni položaj delavca znašel v še večjih težavah, ker bi bilo tega denarja po obdavčitvi še manj kot do sedaj. # Da bi se delovne organizacije izognile tej obdavčitvi, so *e ponekod dosedanje razprave pokazale, da delovne organizacije ne bodo dajale več toliko denarja na sklad skupne porabe. To pa pomeni: — da bi bilo manj denarja za družbeni standard delavcev In — da tudi občinska skupščina iz tega vira dohodka proračuna ne bi dobila veliko denarja. Skratka, lahko bi se zgodilo, da bi takšna obdavčitev imela na obeh straneh nezaželene posledice. Zato so člani sindikata na posvetu predlagali, naj bi se delovne organizacije in občinska skupščina raje med leTom konkretno dogovarjale, kako bi izpolnili manjkajoči del pro računa. Kaže, da se je občinska skupščina v Kranju s takšnim mnenjem strinjala, saj na ponedeljkovi seji obeh zborov ni sprejela predloga, da se sklad skupne porabe letos obdavči. čeprav je za zdaj morda še preuranjeno ugotavljati, kakšne bodo prednosti te odločitve, pa najbrž že sedaj lahko trdimo, da bo takšna odločitev boljša od nasprotne. (Vsaj podatki iz analize iz 1966. leta nam to v dobršni meri zagotavljajo. A. Zalar Aktiv ZK v podjetju za PTT promet Kranj Zavidanja vredni uspehi zadnjih dveh let Na pobudo občinskega komiteja zveze komunistov v Kranju je bila minulo sredo v Podjetju za PTT promet Kranj prva in hkrati ustanovna seja aktiva članov zveze komunistov iz vse Gorenjske, ki so zaposleni v podjetju. Na seji so razen ustanovitve aktiva, izvolitve sekretarja in namestnika razpravljali tudi o reelekciji in problemih ter uspehih podjetja. Razen uspehov, o katerih smo nedavno tega že pisali, so na seji predvsem poudarili, da je podjetje največ uspehov doseglo prav v zadnjih dveh letih. Najbolj so v tem času izboljšali socialni položaj zaposlenih. Tako so se osebni dohodki od ustanovitve podjetja, 1960. leta ko so znašali poprečno 29.800 starih dinarjev, povečali lani na okrog 104.000 starih dinarjev. Kupili so 55 stanovanj in namenili za individualno gradnjo 21 milijonov. Trenut- sklenitev pogodbe s kranjsko tovarno Iskra za nakup dvanajstih novih telefonskih central, s katerimi bodo zamenjali še zadnje že dotrajane zmogljivosti in jih hkrati povečali. Na seji aktiva pa so opozorili tudi na nekatere težave, ki jih imajo v podjetju v zadnjem času. Tako si predvsem prizadevajo, da se ne bi zmanjšalo število zaposlenih. Ugotovili so namreč, da so se z modernizacijo in avtomatizacijo pojavile v podjetju tudi težave Z odvečno delovno silo. To v podjetju rešujejo z uvajanjem dodatnih dejavnosti itd. Čeprav jim to zaenkrat povzroča še precej težav in skrbi, pa so sklenili, da problema ne bodo reševali zgolj z odpuščanjem delavcev. Precej težav pa imajo v podjetju tudi zaradi neekonomskih cen raznih storitev in zaenkrat ponekod še neuspelih dogovorov, da bi ob gradnji novih objektov občine oziroma stanovanjska podjetja programirala denar tudi za gradnjo notranjega telefonskega omrežja. Člani zveze komunistov so na seji aktiva temeljito pregledali in ocenili dosedanje delo, uspehe in težave v podjetju. Hkrati pa so sklenili, da bodo prihodnji mesec podoben sestanek pripravili za vse zaposlene v podjetju. A. Ž. Na upravi za dohodke jese niške občine se je letos prijavilo 268 občanov, ki so imeli letni dohodek prek dveh no na višji PTT šoli študira j milijonov S din. Največ prl-12 zaposlenih, 62 pa iih javljenih milijonarjev ima opravlja izpite na srednji šoli. Vsi ti pa bodo prihodnje leto končali strokovno šolanje. Sicer pa je podjetje za PTT promet v Kranju eno izmed redkih tovrstnih podjetij v naši državi, ki je v zadnjem času tudi na drugih področjih doseglo toliko zavidanja vrednih uspehov. Nedvomno že podatek, da je omrežna telefonska skupina Kranj (064) od 1. junija lani prva in edina avtomatizirana skupina v državi, pove, da je to eno izmed najboljših podjetij pri nas. Razen tega je podjetje v zadnjem času tako povečalo telefonske zmogljivosti, da danes pride na Gorenjskem na sto prebivalcev že 8,2 telefonska aparata. S tem pa se podjetje lahko primerja tudi s sodanjima Avstrijo in Italijo. Sicer pa je podobnih uspehov v pod jetju še več. Med drugimi j2 eden izmed poslednjih tudi Jeseniški milijonarji hodka, marca pa bodo Izdali odločbe o višini prispevka/ ki ga morajo po zakonu pl?" čati vsi občani, ki imajo letno prek dva milijona dohodkov. J. Vidic dohodek v razponu od dva do tri milijone. Najvišji dohodek je prijavil zdravnik, in sicer okrog 6 milijonov. Je pa tudi več primerov, ko dohodek prijavljata posebej mož in žena, ker imata vsak prek dveh milijonov S din dohodka. Tako je primer z Jesenic, da imata mož in žena skupno letno 7 milijonov S din dohodka. Med tistimi, ki imajo prek štiri milijone, najdemo tudi trgovskega potnika, psihologa, inženirja in upokojenca. Slednji je redno zaposlen in ima skupno s pokojnino letno prek štiri milijone dohodka. Med 263 občani, ki so imeli lani prek dva milijona dohodka, niso všteti obrtniki, ki so po zakonu o obrtni de javne sli obdavčeni po posebni lestvici. Uprava za dohodke preverja točnost prijavljenega do- Vikende obdavčiti z republiškim zakonom Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini Škofja Loka, ki ga je občinska skupščina sprejela na zadnji seji; med drugim določa, da lastniki vikend hišic plačujejo turistično takso v letne«1 pavšalnem znesku 200 novih dinarjev. Ker so odborniki menili, da je taksa v tej višini prenizko odmerjena, saj našteti uporabljajo vikend kot stanovanjsko hišo, so na seji sklenili predlagati republiški skupščini, naj uzakoni obdavčitev vikendov; Dela pri gradnji nove osnovne šole v zadnjem času normalno potekajo. Pred kratkim so gJT tali namreč že tretjo stopnjo gradnje. Tako bodo kmalu začeli ugrajevati že okna in v?" rrav tako sla končana tudi že centralna kurjava in vodovod.. Zato lahko trdimo, da se v njej Jesen! že začel pouk — Foto Franc Perdan Na VELESEJEM v MILANO vas vabi A V T 0 P R 0 M E T GORENJSKA KRANJ OD 17. DO 20. APRILA 1968 ZANIMIVO ŠTIRIDNEVNO POTOVANJE PO ITALIJI Ogledali si boste znamenitosti treh znanih turističnih mest Padove, Verone in Milana: baziliko sv. Antona, staro padovansko univerzo, amfiteater v Ve-roni in Julijin grob, katedralo v Milanu in znamenitosti mesta in operno hišo — milansko Scalo. Tri udeležence izleta bomo med potovanjem izžrebali za posebna presenečenja! PROGRAM: 17. april L dan: Odhod iz Kranja ob 6. uri. Prestop jugoslovansko-italijanske meje v Fernetičih, potem do Portogrua-F3- Krajši postanek. Dalje mimo Mester v Padovo. Dve uri postanka za ogled znamenitosti. Odhod mimo Verone, Bresch, Bergama, Milana s prihodom v Novaro v večernih urah. 18. april 2. dan: P° zajtrku odhod v Milano na ogled velesejma, Prosto za ogled do 17 ure. Odhod v Novaro. Večerja ,n Prenočišče W- april 3- dan: P° zajtrku ogled mestnih znamenitosti Milana, nato prosto la ogled mesta ali velesejma. Ob 17. uri odhod v Novaro. Večerja in prenočišče. 20- april dan: P° zajtrku povratek mimo Milana in Brescie v Ve-rono. Postanek za ogled znamenitosti. Dalje mimo Padove in Mestei v Trst. Krajši postanek. Povratek domov s prihodom do 22. ure. CENA IZLETA JE 370,— N din ceno izleta so vračunani stroški prevoza, 3 pol-Penzioni, vstopnica za velesejem, kolektivni potni 'lst, organizacija in vodstvo izleta. ~a lastno uporabo lahko vsakdo na osebni potni list dvigne pripadajočo letno devizno kvoto (32$) INFORMACIJE IN PRIJAVE DO 20. MARCA V: KRANJU _ POSLOVALNICA TURIST — tel. 21-563 TRZICU - TURISTIČNA POSLOVALNICA — tel 71-268 Ravnatelja jeseniških šol Tone Čufar in Prežihov Voranc o resoluciji o šolstva Mesec, dni je Jeseničane razburjala hokejska afera, zdaj pa je na »drsališču« šolstvo. Osrednja tema vseh pogovorov jeseniške javnosti se suče okrog resolucije o šolstvu. Ker so najmočnejše dileme okrog vprašanja o upravičenosti združitve osnovnih šol Tone čufar in Prežihov Voranc, ki sta v isti stavbi, smo se obrnili na ravnatelja teh šol, da povesta svoje mnenje ali pa mišljenje delovne skupnosti o resoluciji. Ravnatelja sta na vprašanje takole odgovorila: JOŽE TOMAŽIč, RAVNATELJ OSNOVNE SOLE PREŽIHOV VORANC Kesoiucija, o kateri sta razpravljata svet za šolstvo in occniaKu jjiiupseuia ter jo tudi sprejela ti. lebruarja letos, pieavideva tudi zuruzi-tev ODeh jeseniških osnovnm šol. Kolektiv osnovne šote Prežihov Voranc na Jesenicah je na delovnem sestanku 2U. februarja lW>b razpravljal o resoluciji. Kolektiv je menil, da iz resolucije ni dovolj razvidno, kako oo potekalo vzgojno izobraževalno delo na predvideni združeni šoli, ki bi po osnutku resolucije začela delati s prihodnjim šolskim letom. Člani celotnega učiteljskega kolektiva so menili, naj o združeni osnovni šoli dajo svoje strokovno mnenje Zavod za PPS Kranj, Zavod za šolstvo Ljubljana, Pedagoški institut ter republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Poleg zgoraj navedenih strokovnih organov bi želeli, da bi nas podrobneje seznanili z načrtom, po katerem bi nameravana združitev obeh osemletk prispevala h kvalitetnejšemu vzgojno-učnemu procesu. Menimo, da bi bile potrebne ustrezne strokovne analize, pri katerih bi upoštevali tudi izkušnje šol s tako velikim številom učencev, kot bi ga imela združena šola. Prav tako naj bi upoštevali tudi izkušnje šol, ki imajo okrog GO0 učencev. Prevladuje splošno mnenje, da so glede vzgojno-učnega procesa najuspešnejše osnovne šole, ki imajo tako število učencev. Resolucija predvideva tudi združitev strokovnih knjižnic, ki so sedaj na šolah. Pozdravljamo ustanovitev študijske strokovne knjižnice za jeseniško občino, toda smo odločnega mnenja, da morajo biti dosedanje strokovne knjižnice na šolah še vnaprej z najosnovnejšo literaturo in pripomočki, ki se vsak dan uporabljajo pri pripravah na pouk in pri pouku .samem. Dosedanje strekovne knjižnice, ki imajo le najnujnejšo strokovno literaturo, je nujno potrebno še nadalje izpopolnjevati. Za uspešnejše uvajanje sodobnih oblik vzgoje in pouka (npr.: kabinetni pouk, podaljšano bivanje, celodnevno varstvo) je nujno potrebno predvideti gradnje novih šolskih prostorov v jeseniški občini. Šolski kolektivi bi odločno podprli akcijo občin-ske skupščine, če bi se odločila za referendum o uvedbi samoprispevka za gradnjo novih šolskih poslopij. Obravnavali smo tudi III. del resolucije, ki govori o pomembnosti učnovzgojnoga dela na šolah. Menimo, naj bi temeljna izobraževalna skupnost izdala merila za nagrajevanje kvalitete dela šol, kajti potem bi tudi šole lahko nagrajevale svoje delavce po kvaliteti opravljenega dela pri vzgoji in pouku, hkrati bi pa polno zaživele tudi svobodne dejavnosti na šolah. JANEZ SVOLJSAK, RAVNATELJ OSNOVNE SOLE TONE ČUFAR Zbor je razpravljal o resoluciji, katere osnutek smo dobili na šolo dan pred zasedanjem občinske skupščine. Razprava je bila živahna in se je dotaknila vseh tečk) resolucije, se posebno III. poglavja, ki je dovolj nejasno, da lahko prizadene vso šole in vse prosvetne delavce, kajti še nihče ni kategoriziral ne šol ne posameznih učiteljev v dobre in slabe. Kar pa zadeva načrt za združitev obeh jeseniških šol pa pričakujemo ustreznih pojasnil, predvsem pa mnenje strokovnih organov o nameravani reorganizaciji. Železniki dobili glasbeno šolo 107 učencev obiskuje pouk kitare, harmonike, klavirja in pihal Vse do lani otroci in odrasli iz Železnikov in okolice niso imeli možnosti za glasbeni pouk. Lani septembra pa so na osemletki v Železnikih začeli z glasbenim krožkom. Računali so, da se bo v krožek vključilo okrog 40 učencev in da bi v njem gojili predvsem zborovsko petje. Toda otroci so j/h presenetili. V krožek se je prijavilo prek 150 učencev. To \o seveda preraslo okvir krožka, zato so SC na šoli odločili, da v okviru osnovne šole organizirajo glasbeno šolo, ki naj bi imela enak program kot vse glasbene šole v Sloveniji. Sola je začela delati 1. novembra in ima sedaj 107 rednih učencev. Povečini so učenci osnovne šole, nekaj pa je tudi delavcev. Sedaj na šoli poučujejo pouk kitare, harmonike, klavirja in pihal. Največ je kitaristov, in sicer 36, sledijo harmonikarji in drugi. Nekaj ljudi se je prijavilo tudi za pouk solo petja, vendar tega niso mogli vključiti že letos v program glasbene šole, ker bi bili stroški za ta pouk previsoki. Na glasbeni šoli, ki deluje v prostorih osnovne šole \ Železnikih, imajo sedaj enega stalnega in tri honorarne predavatelje, ki so z disciplino učencev zelo zadovoljni. Tudi starši so pokazali veliko razumevanja. Poleg tega, da plačujejo 3000 dinarjev šolnine mesečno, je večina izmed njih kupila svojim otrokom tudi instrumente, čeprav je podjetje Melodija iz Mengša pomagalo mladim učencem s tem, da je znižalo cene instrumentov, so vendarle nekateri izmed staršev morali seči kar globoko v žep, da so otrokom omogočili glasbeno vzgojo. Seveda pa glasbena šola v Železnikih ne bi mogla zaživeti, če ji ne bi pomagalo ravnateljstvo osemletke, ki je prevzelo glasbeno šolo pod svojo upravo in s tem precej znižalo stroške tej šoli. Idejo o glasbeni šoli pa so podprli tudi družbeni forumi in obljubili denarno pomoč. Ob tem pa ne gre spregledati še pomena, ki ga ima in ga bo imela na novo ustanovljena glasbena šola v Železnikih na raven kulturnega življenja v tej dolini. Danes so prvi učenci še okorni pri svojih instrumentih, jutri, pojutrišnjem pa bodo igrali na raznih prireditvah doma in drugod. S.Zupan /ŽTM KOMPAS KRANJ Koroška cesta 2 VAS VABI NA POPOLDANSKI IZLET v TRBIŽ odhod iz Kranja vsak petek ob 14.30 izpred poslovalnice Kompas. Odhod iz Trbiža ob 19.30 CENA 20.00 Prijave sprejemamo v poslovalnici Kranj Tretja premiera v Prešernovem gledališču F. S. Finžgar: Razvalina življenja V celotnem dramskem opusu F. S. Finžgarja zavzema Razvalina življenja najvidnejšo mesto. Premiero je doživela na odru ljubljanskega gledališča leta 1921 in prav gotovo ni naključje, da so jo že po dveh mesecih v istem letu uprizorili tudi v Mariboru. Zdi se, da je bila tedaj nuja po izvirnih domačih gledaliških delih veliko večja kot danes, pa tudi, da so gledališča hitreje spoznavala in upoStevaia želje gledalcev. ; 1 Razvalina življenja je delo, ki ga lahko vključimo v kreg kmečko-alpske dramatike, tiste dramatike, ki ima zametke v Nastrovu in katere najvidnejši predstavnik je An-eengruber. Ta dramatika se Je pojavljala predvsem v Avstriji, ima svoje značilnosti, tipološko razdelitev in karakteristično dramatske posebnosti. Pojav kmečko-alpske drame v evropskem okviru ni prinesel nk-sar novega, ničesar, kar bi v dramah dote-danjiih piscev še ne našli, pa tudi ničesar, kar bi jo v krog naprezanj tedanjih dramskih piscev vključevalo. Prav tako ta dramatika ni vplivala na pisce izven alpskega območja. Vpliv je bil mogoč predvsem na dramatike manjših narodnostnih skupin na tem področju, ki niso imele izoblikovane svoje lastne drame. Seveda je ta vpliv prepleten s političnimi vplivi, tako da je pojav takšne dramatike pri nas popolnoma razumljiv, saj je današnja Slovenija dolgo pomenila le pokrajino na prostranem zemljevidu Avstro-Ogrske monarhije. ' Finžgar je z Razvalino življenja uspel ustvariti svojo inačico te drame. Skoraj dvajset let je minilo od premiere njegovega prvega (dramskega dela Divji lovec do premiere Razvaline 1921, in resnica je, da je v teh dvajsetih letih uspel izluščiti Iz okvirov, ki jih je postavil Anzengruber, predvsem najvrednejše, tisto, kar je dramatiki omenjenega avtorja dalo edino vrednost. Njegov 'Divji lovec je bil še prepoln ljudskih posebnežev, naivnih dramskih zapletov in moralnih napotkov gledalcem. Razvalina življenja pa prinaša sicer poenostavljen in tudi še delerna naiven zaplet, vendarle pa osebe, ki se pojavljajo v njej, niso več posplošena ćlcveška bitja. Vsaka od oseb, pa naj bo to Urh ali pa Sirk, se tipološko še vedno navezuje na prvotno kmeekoalpsko dramo, po drugi strani pa imajo vsi ti ljudje že samosvojo karakteristiko. Tako prečiščena in osvobojena poenostavljanja je Razvalina življenja drama, ki razrešuje odnose med ljudmi opirajoč se na preprosto psi-holocijo. Nekakšna narodna drama je to gledališko delo. Avtor sam je segal vseskozi v narodno zakladnico in ob prebiranju teksta se nam zdi, kot da je imel lahko in preprosto delo, saj mu je bilo treba le spletati narodne izreke, pregovore in besede. Takšen je seveda površen in zunanji vtis, ki pa tudi priča o Finžgarjevem izrednem poznavanju predvsem Gorenjske in njenih ljudi. Prešernovo gledališče se je odločilo, da bo uprizorilo to dramo z namenom, da bi v repertoarju izpolnili vrzel po domači drami, ki naj bi po mnenju sestavljavccv njihovega repertoarja privedla do gledališkega praga kar največ gledalcev. Res je, Finžgar ima bralce in gledalce. Njegova misel današnjemu Slovencu še ni tako zelo daleč, da bi šel mimo njega. Rad ga ima predvsem zato, ker se mu zdi, da je to pisec, ki je izšel iz naroda, predvsem iz tistega naroda, kakor ga en sam pojmuje. Talce je postavitev toga gledališkega teksta v repertoar razumljiva. Manj postane razumljiva ob srečanju s konkretnim, vidnim, doživetim v dvorani Prešernovega gledališča. Vnaprej je težko dognati, kakšna bo predstava, ki jo bodo uprizorili določeni ustvarjalci. Tudi če poznamo tekst! In tekst so v Prešernovem gledališču že poznali. Priredil ga je Marjan Belina, popravil dramaturške »pomanjkljivosti«, prečrtal tisto, kar se mu je zdelo odveč, izločil eno osebo, ki se mu je zdela nepomembna in vztrajal pri dosledni uporabi zborne slovenščine, ki jo .slišimo po radiu, ali pa zvečer v TV-obzorniku. Ce zdaj tehtam to pot, ki je vodila do uprizoritve v Prešernovem gledališču, potem se predme ne postavi le eno razpotje, ki bi se vezalo samo na konkretno preureditev Razvaline življenja. Gre za širši, celovitejši in obče gledališki problem, s katerim se srečuje sleherni gledališki ustvarjalec. Težko je namreč ugotoviti (menda pa bo to lažje za Razvalino življenja), do katere meje naj ostanejo ustvarjalci zvesti literarni predlogi. Oni, gledal iščniki bodo izpovedali avtorjevo in tudi svojo misel v vizuelm oblik!.. Tudi v njihovo lastno interpretacijo vodi misel, fei jo imajo oni sami in ne le tisto, kar je težilo avtorja. Ta pripomba je prav gotovo na mestu. Se bolj pomembna pa bi bila, če bi jo morali zapisati ob gledališko vrednejšem tekstu. Razvalina življenja v krog takšnih tekstov vendar ne sodi, čeprav predstavlja v okviru slovenske kmečke drame enega od kvalitetnih vrhov in smerokaz avtorjem, ki so se sorodne tematike lotevali kasneje. V Prešernovem gledališču so, kot sem zapisal, uprizorili to delo zato, ker so želeli v dvorano gledalca, ki sicer ne bi prišel tja. Zaradi tega bi seveda morali vsaj deloma slediti tudi njegovim estetskim merilom, njegovemu gledališkemu čutu in sposobnosti dojemanja. Tega žal niso storili! Uprizoritev, dramaturška priredba in igralske stvaritve so pričale o enem samem hotenju! Radi bj seveda predstavili Razvalino življenja tako, kot jo oni sami razumejo, kot jo je doumel Marjan Belina. Ta je težil za tem, da bi eb konfiiktih, ki se pojavljajo pred nami na odru, razkril neka širša, splošno človeška in ne le v ozek lokalni krog zaprta vozlišča. Tako naj bi bila tudi ta pripoved o današnjem človeku. Postavimo takole! Naiprej sem zapisal, da je prešlem, kot je priredba Razvaline, kot marsikak drug gledališki poskus, pokazal širši gledališko-uprizoritveni problem. Za Razvalino življenja pa bi le veljala resnica, da naj tekst, ki je nastal včeraj, govori takšen ko je, za danes. Ce bi Razvalina ne mogla tudi nespremenjena karkoli povedati gledalcu, potem bi je gledališča ne uprizarjala več. Potlej ne bi govorili o vrednosti tega dela. Uprizarjajo pa seveda to dramo še vedno, torej je vredna takšna kot je. Uprizoritve se lahko razlikujejo, tekst največkrat ostane nespremenjen. Uprizoritev je režal Jože Vozny. Na eder je razmestil igralce in jiih postavil v medsebojne odnose tako, da so laže izgovarjali tekst. Sceno mu je pripravi Saša Kumo. Oba sfn sledila izhodišču Marjana Beline. Voznv je uspel z gledališkimi sredstvi igralce rnz.mes.titi kar najuspešneje in j;h oblekel v kostum«. Kumo pa je sceno na-kszal, dvignil igTalca in mu pomaga! tam, kjer je igralcu zmanjkalo lastne kreativne meči. Poleg omenjenih so pri predstavi sodelovali še tile gledališki amaterji: Jože Ko-vaftič, Vlado TJršic, Franci Juvan. Marjan Murko, Min-ka Oblak in Irena Kollmano-va. Vsi našteti so vložili v predstavo precejšen trud. A vendarle sem imel vtis, da bi laže in celoviteje sodelovali, če bi igrali v narečju. Reki, ki jih je zapisal Finžgar, bi tako dobili svojo plastičnost in tudi pravo podobo. BOZO SPRAJC Prizor iz filma: žalik žena (realizacija Naško Križnar). Manca Cermelj (na sliki) igra glavno vlogo, nastopajo pa še: Regovc, Marjan štancar, VojJn Kovač. Slika je iz uvodnih prizorov. V četrtek, 29. februarja ob 20. url bodo filmski avtorji KK Janez Puhar predstavili javnosti svoja najnovejša dela, ki so jih posneli v času od zadnjega filmskega večera v Kranju (prifoli/.no pr?d enim letom) do danes. Nekateri filmi, ki bodo v četrtek v Kranju prvič predstavljani, so se v preteklem letu že uvrstili v spored jugoslovanskih amaterskih filmskih prireditev (GEFF, Zvezni festival) im poželi uspeh. Fulia Ouamso M. Cighč Žalik žena N. Križnar Filmski večer ABBB N. Križnar Ofclija je spet nora M. GgliČ • Na filmskem večeru bodo predstavljeni tudi trije novi mladi avtorji s svojimi deli in s svežim pristopom k filmskemu ustvarjanju. Napovedani filmski večer bo že četrti, ki ga v Kranju organizirajo člani KK Janez Puhar. Program pa je obenem tudi že izbor za VI. republiški festival amaterskega filma v Ljubljani. Predstava bo v kletnih prostorih kluba v Delavskem domu, vhod 6 KN tek, da delajo in da j* nov g o ga vedi mladi zar Janez K uprizoril 5 r dramskih prec vili so se tudi reh. Brezinici. Dograditi kulturni dom R?dko so naši delovni sestanki aH konference dobro obiskani. Ce je ta trditev točnu, potem lahko zapišem, da je bila delovna konferenca DPD Svobode Javornik — Koroška Bela — izjema, saj v dvorani nismo opazili praznega sedeža. Za uvod je dramski odsek uprizoril odlomek iz igre Domen. »Upravni odbor Svobode je posvetil največ pozornosti gradnji novega kulturnega doma,« je dejal predsednik društva v svojem poročilu. V tem stavku je zajet velikanski napor članov Svobode, ki Uporno nadaljujejo začeto delo, da bi čimprej dogradili in opremili dom, na katerega bo. do domačini lahko ponosni. V ta objekt je do sedaj vloženih že 205 milijonov starih dinarjev, po izračunu gradbenega odbora pa je potrebno še 173 milijonov S din. Železarna Jesenice je do sedaj prispevala 43,5 milijona S din v denarju in 30 milijonov S din v materialu, občina je prispevala 27 milijonov, 3,5 milijona je prispevala Vatrostalna, 45 milijonov S din je investiral hotel Pošta, zasebniki so darovali les v vrednosti 14 milijonov, nekaj denarja pa so investirali iz lastnih sredstev. Domačini so opravili prostovoljnega dela v vrednosti 8,5 milijona S din. Ce je nadaljevanje z deli na novem domu prva in naj- pomembnejša naloga društva, potem je pomlajevanje č'anstva druga naloga. Sicer pa slanje ni niti toliko kritično, kar nam pove peda-v dramskem odseku retežno mladi ljudje več kot polovica čla-3e na pihala iz vrst mladincev. Dramski odsek, ki jeseniški žele-.'jžar, je lani romier in 16 »lav. Predsta->bčinstvu v 2i-Bohinjski Bistrici in Hrušici. Godba na pihala je uprizorila 8 samostojnih koncertov in 24 drugih nastopov. Šahovski odsek dela v prostorih društva upokojencev. Ljubitelji črno belih polj W. izrazili željo, da bi poiskal1 sredstva in kupili vsaj 5 Šahovskih ur. Marljiva je tudi pionirs folklorna skupina, ki jo vedi tovarišica Marija Mali. Pevski zbor ima trenutno največje težave. Pevovodja je že dlje bolan, poleg tega v zboru ni mladine. In če s° na konferenci govorili o pomlajevanju, potom so predvsem mislili na pomlajevanje PcV" skega zbora. Letos bo na Je" senicah revija dramskih skupin. Dramski odsek Svobode Javornik-Korcška Bela bo na reviji sodeloval z uprizoritvijo Finžgarjcve drame NMP J. Vidic ka kri. *e dni po svetu mm Beograd, 23. februarja — V odgovoru Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije na Pismo ameriškega komiteja veteranov piše, da je najboljši način, da zavarujemo človeška življenja in, tudi življenja vojnih ujetnikov, če ZDA brc/pogojno prenehajo bombardirati r»D --- Javijo akdje svojih obQ. v^nih zaveznic v Južnem Vl^namu. Prln Aviv» 231 februarja — rdo?SlaVIlik mednarodnega ra^i i8a križa ie obvestil iz-ttt » ga obrambnega mini-«e JuJ°sheJa Dayana, da bi Gazi EjaPca»ov, ki žive v i P°d izraelsko okupaci-J. - rado vrnilo v ZAR. Na ru& strani pa se želi vrniti 3000 Palestincev, ki ^»J i«ve v Egiptu., u** tem, 23. februarja -dele 80vorom južnoafriškega ric^8ata 110 plenarnem zase-Jgh UNCTAD se je velika ti ££ de,le«acU napotila pro-Prot du dvoraT,e v protest tik.tl sc,gregacianistični poli-vor užnoafr'Ske Unije. Go-uSJfc P(>sLu^lo samo 28 de- VeciiIJ'uTo je bil dosle' naj" {jfyiCT "ojkot v zgodovini tj* ,AD. prva izrazita poli-S0(a.. akcija skupine 77 in Rustičnih držav. Bojkotu Vse k*5rV* Pridružile tudi cije mskoameriške delega- Ljudje Posvetovanje v Budimpešti bor-cesarske Saigon, 24. februarja - Po cl1 fcjših vesteh so se trdni umaknlu 1« cesž pa i e m dvorca, vendar Huef n^,hov odpor v samem Plsnll.8* Vedno čutitL Do" gonSk ^^ajo, da »o sai-ZavZe|e m ameriške enote trdnial Stlrl ve"ke okope Še r^e< vendar je za zidovi ^iCt? 8U5ati »treljanjc uPirat« Cev' 11 80 odločeni njega ^ marb»cem do zad-Je Tu "radnih podatkih klh v ,ueu Padlo 119 ameriš-bilo ,kov- ranjenih pa Je nekaj cez devetsto. -VolmpeSta. 24- februarja glavno mesto Madžarske ^UniS10. več delegacij kodnih partij, da bodo bi Je Pri; ^s^nku>Vale PvJetske pori ie .J Prijateljstvu, o kate-ton, j11!0 Kovora že pred le-ko, B*>Wllsonovi upi - ta-PreS Ut - 80 »Plahneli »nier 'n€Sec' ko Je b11 pre" *ve7, na °bUku v Sovjetski ja J es sa«aam, 26. februar-EdjT C,an »veta federacije °bisk Ka,xle,J sc mudi na V okU v Tanzaniji. Obisk je PotoJ^ Kardeljovega popo-jatn . ,a 90 "^katerih pri-JatelJ*kdi afriških deželah V madžarskem glavnem mestu Budimpešti se je v ponedeljek začel posvetovalni sestanek predstavnikov komunističnih in delavskih partij iz 65 držav. Čeprav še nI znano, kaj bodo na tem sestanku razpravljali, pa so nekatere delegacije že pred samim posvetovanjem nakazale mnenja in stališča, za katera se nameravajo zavzemati na budimpeštanskom srečanju. Trdimo pa lahko eno: teh mnenj In stališč je precej In kar je najbrž najvažnejše, med njimi ne manjka razlik. Znano je, da so bila podobna srečanja že leta 1957 In 1960 In da zlasti sovjetska partija poudarja, da so bila prejšnja srečanja koristna in se zato zavzema za njihovo nadaljevanje. Podobnega mnenja je tudi enotna socialistična partija Nemčije, ki pravi, da so takrat sprejeti dokumenti dobra podlaga za sedanje srečanje In da so mednarodni dogodki potrdili temeljne sklepe in dokumente moskovskih posvetovanj leta 1957 ln 1960. Po mnenju sovjetske partije Je boj proti imperializmu osnova za zbiranje ln združevanje partij, pri tem pa naj bi veljala za vse obvezna temeljna načela. Zanimivo pa je o imperializmu, kot »glavnem sovražniku komunističnih partij«, mnenje italijanske komunistične partije, ki pravi, da boj proti Imperializmu ni samo stvar komunistov, temveč zahteva tudi sodelovanje drugih protiimperialističnih ln demokratičnih sil. S tem v zvezi pa italijanski komunisti menijo, da je možen zelo ploden dialog o vrsti problemov z evropsko socialno demokracijo ln z naprednimi gibanji tako imenovanega tretjega sveta. Nadalje poudarja KP Italije avtonomnost odločitev vsake partije o konkretni akciji, kar omogoča določitev skupnih ciljev. Skratka, različna stališča lahko v medsebojnih konfron- tacijah pripeljejo do skupnih rezultatov. Na posvetovanju v Budimpešti tudi tokrat ni predstavnikov azijskih partij. Tako ne sodeluje KP Kitajske, Malezije, Tajske in ln obeh Vlet-namov. Kitajska komunistična partija o posvetovanju sploh noče slišati ln se dela, kot da posvetovanja sploh ni. Vzrokov za takšno kitajsko ravnanje najbrž ni težko poiskati, saj vemo, da hoče Kitajska čisto svojo obliko komunističnega gibanja v svetu. Podobno je z Albanijo, ki je pred dnevi izjavila, da pripravlja budimpeštanski sestanek »sovjetska revizioni-stična klika«. Znano je tudi, da Zveza komunistov Jugoslavije na tem sestanku ne sodeluje, ker niti ni bila povabljena, pa tudi če bi bila, ne bi sodelovala, ker nekatere partije še vedno vztrajajo pri sklepih lz prejšnjih posvetovanj, ki so bili uperjenl proti politiki naše Zveze komunistov. Ne oziraje se na to, pa bo Zveza komu- Ob jubileju Življenje, otroci in zobotrebci Marjete Jeršin »Stanovanjska hiša poleg vaškega korita na Blejski Dobravi. Tam povprašaj za Marjeto Jeršin«, mi je dejal znanec, ko me je opozoril, da Marjeta Jeršin te dni praznuje devetdesetletnico. Čast i ti j iva starost. Le redki jo dosežejo. »Prišel sem vas obiskat in čestitat k visokemu jubileju«, sem ji dejal ob stisku roke. Predstavil sem se. »Le kdo vas je poslal k meni? Kako pa ste zvedeli v Glasu za moj rojstni dan?« je želela vedeti in zmajevala z glavo. Vesela je bila obiska. Pa tudi hčerka, pri kateri stanuje. Bila sva pravkar sredi najinega pogovora, ko se je na vratili pojavil njen najmlajši sin. Prišel je iz Ptuja, da mami čestita k rojstnemu dnevu. Jeršinova mama je imela 11 otrok. Trije sinovi in dve hčerke še živijo. »Zapišite«, je dejala hčerka, »da je naša mama rodila vse otroke doma brez babice«. »Ali je oče pomagal?« je vprašal sin. Potem smo zvedeli, da je pri porodu pomagala pač tista soseda, ki je bila ob tistem času v bližini. Zadnjega pa je rodila brez vsake pomoči. Ne samo jaz, temveč tudi njen sin Stanko je to prvič slišal od mame. Po porodu je ležala največ dva dni, potem pa je zopet opravljala vsa dela. Marjeta Jeršin je bila rojena 23. II. 1878. leta v vasi Golo pod Kureščkom nad Igom pri Ljubljani. Doma je bilo sedem otrak. Oče. je bil »pintar«, kot so rekli priučenemu obrtniku, ki je izdeloval škafe, banje in drugo leseno robo. Mati ji je umrla, ko je bila Marjeta stara deset let. Zato je že v rani mladosti morala služiti pri raznih kmetih. Ob skromni plači je garala od jutra do pozno v noč. 1905. leta se je poročila z domačinom, zidarjem. S trdim delom sta na Golom ob kopici otrok uspela sčasoma sezidati hišo. Prišla je vojna. Vaščani gorske vasice niso mogli razumeti, zakaj je takratna Jugoslavija tako hitro kapitulirala. Mož Franc je menil, da ni prav, da vojaki odmetuje-jo orožje, ko pa prihaja sovražnik v deželo. Zato je začel zbirati puške in jih skril na podstrešje. Kmalu so se v vasi pojavili prvi partizani. Italijani so to zvohali in nekega jutra obkolili vas. Preiskali so vse hiše in pri Jeršinu našli na podstrešju puške. Hiše so zažgali, sina Tinota pa odpeljali v koncentracijsko taborišče na Rabu. Po kapitulaciji se je vrnil in priključil partizanom, po vojni pa je za posledicami vojne umrl. Tudi sin Jaka je bil dve leti partizan. Ker je bil oče zidar, je s pomočjo sinov kmalu obnovil hišo. Nemci so jo 1943. leta zopet požgali, tako kot leto dni prej Italijani. Dom požgan, družina lačna in brez sredstev za življenje. Po vojni je Marjeta prišla k hčerki na Blejsko Dobravo, ki se je tam poročila že pred vojno. Jubilantka še vedno dobro sliši, bere z očali in opravlja vsa gospodinjska dela. Ko je bila stara 18 let, v cvetu mladosti je zbolela za tifusom in izgubila lase. Le nekaj sivih las je ostalo na glavi. Marjeta je žena, ki ima verjetno svojevrsten rekord. 2e nistov podprla vse tiste sklepe lz Budimpešte, ki bodo doprinesli k razvijanju demokratizacije odnosov med partijami in nujnosti potreb« prave socialistične solidarnosti ln krepitvi širše enotnosti v borbi za napredek in mir* Če bodo v Budimpešti sprejeta mišljenja tistih držav, ki menijo, da so stališča prejšnjih sestankov danes zastarela, potem lahko zapišemo, da bodo ustvarjeni pogoji za široko akcijsko enotnost vseh naprednih svetovnih sil. S tem pa bi se tudi povečale možnosti za prehod prek znanih težav ln nesoglasij v mednarodnem delavskem gibanju. Vendar je ob vsem tem treba reči, da je še dosti držav, ki vztrajajo pri stališčih lz leta 1957 ln 1960, kar pa Je nedvomno dokaz stagnacije mednarodnega delavskega gibanja. V. Guček in dogodki polnih 83 let (od sedmega leta starosti) dela zobotrebce. Med vojno je z zobotrebci preživljala družino. Njeni zobotrebci so tako natančno izdelani, da tudi v trgovini ni mogoče najti takšne kvalitete. Izdelava lesene robe je bila v krvi vseh domačih, zato zobotrebce znajo izdelovati tudi sinovi in hčerke. Marjeta ima žive še tri sestre, ki že prek 50 let živijo v Ameriki, kamor so odšle »s trebuhom za kruhom«. Prva je stara 75, druga 78 in tretja 85 let. Vse štiri sestro (tudi Marjeta) so vdove. Marjetin mož ni bil socialno zavarovan, zato Marjeta nima pokojnine, dobi pa 13.000 S din občinske podpore mesečino. »Laže, kdor pravi, da ni dobro na svetu«, je dejala, ko sem jo povprašal o življenju nekoč in dane«. Samo treba je dolgo živeti, pa človek pride do tega spoznanja. Jeršin ovi mami čestitamo k lepemu jubileju in Ji telimo predvsem zdravja ter sreče v krogu domačih. J. Vidlc Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah • 46 9 Strongbridge je prestavil nekaj stolov iu drugega pohištva, pogledal v razne omare in predale ln kazalo Je, da ureja sobo za stanovalce, ki naj bi se v kratkem naselili v njej. Kmalu naio je njegov voz tiho odbrnel ■kozi portal Skidemore-Castleja, in šele, ko je prlvozll na glavno cesto, so se posvetili močni žarometi, ki so mu osvetljevali nada! j no pot. 27 Mrs. Murlel Irvine Je bila nervozna, vendar za to vznemirjenost niti ni mogla najti pravega vzroka. Začelo se je bilo tistega dne, ko je sedela v tajinstveni sobi št. 7 v Scotland Yardu in morala dovoliti, da so ji Iztrgali vse njene skrivnosti drugo za drugo. Kaj je pravzaprav pridobila pri tistem pogovoru? O čudnem komisarju, ki jo je i tako vso obvladal, da je popolnoma klonila { pod njegovo duševno silo, ni od tedaj slišala ničesar več. O usodi svojega moža ni dobila nobenih zanesljivih vesti ln kdove, kaj vse se bo Še zgodilo. Na Cornerja nI mogla pa tudi nI hotela več računati, neznani Slrong-brldge pa ji na njeno zadnjo prošnjo, naj bi se njena zadeva že končno uredila, sploh ni nič odgovoril. Ko je Muriel lz določenih razlogov nedavno zahtevala telefonsko zvezo s komisarjem Conwayem v Scotland Yardu in jo proti vsemu pričakovanju tudi dobila, je bila hudo razočarana, toda mož, ki Jo je bil obiskal danes okrog poldneva, Je stri še zadnje njeno upanje. — Ljubeznivi, debelušasti gospod v nekoliko pretesni obleki je bil zelo vljuden, vendar pa tudi v nekaki zadregi, ki Je kazala, da možak nima namena obiskati Mrs. Irvine samo iz vljudnosti. »Oprostite, Mrs. Irvine << I" ••-vljaje se in pri tem begal z očmi po sobi, kakor bi iskal mesta, kjer bi se i«;, .o »seržant Meals iz Scotland Yarda.« K.čevlto Je zvijal robove svojega suknjiča, neod!očen, kako naj se loti stvari. »Poslali so me k vam službeno,« Je dejal mehko in takoj umolknil, ko je zapazil, kako začudeno ga gleda mlada žena. »Le nikar se ne ustrašite,« jo je tolažil že vnaprej, »saj nI nič posebnega. Z vašim prijaznim dovoljenjem bom prav površno pregledal vašo pisarno.« Muriel je nepremično obsedela za svojo pisalno mizo in ni mogla razumeti, kaj naj pomeni ta nenaden napad. Ali ji je komisar Conway hotel izvabiti samo njene skrivnosti ln jo zavesti v brezskrbnost, da bi jo potem lažje presenetil? Meals je v svoji skromnosti potrpežljivo čakal, vendar je šele Hubbardov prihod zbudil Mrs. Irvine iz njene onemelosti. Sekretar je ravnodušno pogledal obiskovalca in se hotel takoj od.sira.ilti, tuda Mrs. Irvine ga Je zadržala. »Ostanite!« je rekli s tresočim glasom. »Gospod Je prišel z naro-. čilom, naj preišče pisarno pa bi ra.la, da bi b!!i tudi vi poleg, ker ne v„;m, kako je treba ukrepati v takih primerih.« Sekrc.ar Jj sprejel to vest popolnoma mirno, kot da gre za najbolj vsakdanjo In najbolj preprosto reč na svetu. ' »Kje je pooblastilo?« je vprašal seržanta. »Prav Imate. Upravičeni ste zahtevati pooblastilo,« je uslužno delal seržant. »Takoj se vidi, da ste izvedeni v teh rečeh. Tukaj-ie, videli boste, da je vse v redu.« »To upam zaradi vas, Mr. .. ?« »Meals, seržant Meals,« se Je drznil skromno dopolniti seržant. »Mr. Meals,« je mirno nadaljeval sekretar in brez posebne naglice razgrinjal pooblastilo, »če bi namreč ne bilo tako, bi v naslednjem trenutku ležali na spodnjem koncu stopnic« »Nobenih prenagljenosti, prosim,« se je razburjeno in preplašeno vmešala Mrs. Muriel, toda seržant jo je pomiril z nežnim nasmeškom. »To je le taka navada Mistra Hubbarda,« je dejal hudomušno, »ki nas od policije pač ne more trpeti. Toda zdaj bi bilo kaj takega že tretji primer in to bi bila preklemansko draga šala,« je pomenljivo pripomnil. »Kdo je podpisal to pooblastilo?« je spet mirno vprašal sekretar in s prstom trkal po listini. »Komisar Bates,« je radovoljno odgovoril seržant. »Mene je zaslišal komisar Conway,« Je začudeno rekla Mrs. Irvine, »in zato res ae vem . . . « »Seveda,« ji je segel v besedo seržant in skomignil z rameni, »res je, da se pravza-piav on ukvarja s to zadevo, toda njega nikakor nisem mogel najti, da bi mi podpisal pooblastilo. Ker pa je bila stvar v določenem oziru nujna, je podpisal pač komisar Bates. Upam torej, Mr. Ilubbard, da ne boste več ugovarjali, če sc zdaj lotim dela. In če bo tudi Mrs. Irvine ravnala pametno, bo vse skupaj opravljeno prej ko v petih minutah. Ali bi bili t:»ko ljubeznivi,« se je obrnil zdaj vljudno na vznemirjeno ženo, »in ml dovolili pogledati v skrivni predal pod okensko polico!« Muriel Je široko razprtih oči Prc8trs^ strmela v moža, ki se je nestrpno pres na mestu. Kdo Je mogel vedeti za » kri vol predal in za tisto, kar je skrival ln zakaj i« ta policijski uslužbenec hotel o tem obvesti« Scotland Yard? »Ali želite, da ga odprem jaz?« je vprašal sekretar, ki ga, kot se je z«1 prav .nič moglo vreči s tira. kratko navodilo . . . « Mrs. Irvine se je odločila, da bo raje odprla sama. Kot mesečnlca je tavala odprla vratih »Ce bi ml skrivnemu predalu ln ko je ---«-- ^ se je opotekla tako, da ji je sekretar beh priskočil na pomoč. Trenutek je ^P^ oči slonela na njegovih rokah in n'cn., 0 obraz mu Je bil tako blizu, da je ia p nag,° hU iz njenih ust. Tedaj pa se je z Izvila iz njegovih rok in odhitela v ^ sobe, kot da je to, kar ima prit'. »P zanima več. Hi • v orea" Medtem pa je Meals naglo segei v r belo SK3i» mu Je ln potegnil iz njega majhno, jo naglo odprl ln pred očmi »e 8 ponosnim^ »isan!"1 blestel kupček belih pajkov, dovoljstvom je motril svoj plen. trenutka ni kaj dosti zaupal nepodplsa'^ vrsticam, ki so ga obveščale o skrivnem P dalu v sobi Mrs. Irvine in o njegovi ^ važni vsebini. Računati Je moral s t*10' . gre morda za mlstlflkacijo in v tem P meru je moral biti pripravljen na terfl ^ obračun s komisarjem Conwayem, ker ^ lotil preiskave brez njegove vednosti. *» ^ dobro poznal komisarja, je bil PrePr)čanJudl mu njegovega somovoljnega ravnanja ^h[t0 sedaj ne bo odpustil, vendar pa Je ^ upa', da ga bo dragoceni plen obvarova najhujšega. (Nadaljevanje) POKLICNA ŠOLA ZA SLIKOPLESKARSKO STROKO V KRANJU prireja DEMONSTRACIJO 1. Polaganje zidnih tapet 2. Brizganje plastičnih ometov 3. Nanašanje disperzijskih barv in kitov -SODELUJEJO: L TRG. PODJETJE »CHEMO«, Ljubljana 2. LESNA INDUSTRIJA »JELOVICA«, škofja Loka 3. KEMIČNA INDUSTRIJA JUB, Dol pri Ljubljani 4. SLIKOPLESKARSTVO, Škofja Loka Demonstracije bomo izvajali v prostorih Poklicne šole za slikopleskarsko stroko v Kranju, Cankarjeva 2, in sicer: 28. II. 1968 ob 10. uri: za Slikopleskarsko šolo 29. II. 1968 ob 10. uri: za gradbena podjetja in projektantske organizacije LIN. 1968 ob 10. uri: za javnost. VABLJENI! UGANKAR nov list za ljubitelje križank, skandinavskih in navadnih, rebusov, zlogovnic, premikalnic, anagramov, številčnic, humorja, besedil, popularnih pesmi in drugega zabavnega čtiva. Dobite ga v vseh prodajalnah časopisov v Sloveniji. Izhaja vsakega prvega v mesecu. Kranj CENTER 28. februarja amer. barv. C3 film SAJENSKA JESEM ob 15.50 in 18. uri 29. februarja franc. špan. barv. CS film PEKEL V VLAKU ob 16., 18. in 20. uri 1. marca franc. špan. barv. CS film PEKEL V VLAKU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIC 28. februarja grški film STRAH ob 16., 18. in 20 uri 29. februarja amer. barv. CS film SAJENSKA JESEN ob 15.50., 18. in 20. uri 1. marca amer. komedija-kinoteka OPIČJE NORČIJE ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film SAJENSKA JESEN ob 18. uri Kamnik DOM 28. februarja franc. film CILJ 500 MILIJONOV ob 17. in 19. uri 29. februarja franc. film CILJ 500 MILIJONOV ob 17. in 19. uri 1. marca amer. barv. CS film MOJE PESMI, MOJE SANJE ob 16. in 19. uri Kamnik DUPLICA 28. februarja italij. barv. CS film ČUDAŠKE 2ENE ob 19. uri 29. februarja italij. barv. CS film ČUDAŠKE ŽENE ob 18. uri škofja Loka SORA 28. februarja sovj. barv. CS film JUNAK NAŠEGA ČASA ob 18. in 20. uri 29. februarja jugosl. barv. film BREZA ob 20. uri 1. marca jugosl. barv. film BREZA ob 18. i.n 20. uri Jesenice RADIO 28. februarja franc. nem. italij. barv. ČS film RIFIFI V PANAMI Jesenice PLAVŽ 28. februarja amer. barv. CS film FLANDR1JSKI PES 29. februarja amer. film SKRIVNOST ZAKLETE PASTI 1. marca amer. film SKRIVNOST ZAKLETE PASTI Dovje-Mojstrana 29. februarja amer. barv. CS film HOMBRE Kranjska gora 29. februarja franc. nem. italij. CS film RIFIFI V PANAMI 1. marca amer. barv. CS film HOMBRE Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 29. februarja, ob 16. uri za red DIJAŠKI I. ob 19.30 za red KOLEKTIVT-CETRTEK F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA uprizori dramska dru/Lna pri PG Rešitev križanke št. 24 L STANDARD, 9. MRAK, 13. TAMERLAN, 14. RIDE, 15. ROBLEK, 16. IRANEC 18. BAS, 19. SNOVALA, 20. SMO, 22. PIA, 23. LEL, 24. KOZOLEC, 27. DAG, 29. UNIKAT, 30. MARICA 33. NOJI, 34. KRAVAJEC,'36. KRAS, 37. AFRIKATA Miha KHnar: Mesta, ce[ Dom« III. DEL ti SO v Da, tudi iznajditeljev, Ki ^rjj van jem in vselej nesebično ^-.„ii. vseh pravih ustvarjalcev, K.anjii'., zamisli, ne da bi pri ustvaij. m zaslužili vrednost za »i^g"^J 01^ z iznajdbo tisti, ki se je Tisti, ki ustvarjajo nav bogat videz svetu, imajo "7 jiOsV in izkoristiti do skrajne " gj jjji „ tudi za svojo slavo, ne cw da živijo v bogastvu in J ukradenega dela drug'11- Povedati resnico o tak' ^ij. se posmehu. Tožbe nad , te,,i, J Zato nima smisla govo«" % \& 1 pastorja, ki govori o »?•' bi morale biti brczobziin ^ se vdano uklanja moj« j §nilin hrbtenici in v svojih pos _lin;iJ nal, stresel s p leč svo)OV po v brco in z brco v l»» J Luciferjcvo naročje Da, brce bi bilo ^£^4d študent medicine, ki ^^CPJ posluša, ker se mu z"1 g0 U» zatopljen v svoje mi«1« GLAS * 8. STRAN G°renjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren1 Od pusta do velike noči HkHšf .sta"n 'eP'» običajev je butare in suho dračje; čimvoč so Siivc\ V bož'^nin dneh, na 1 nabrali tembolj so bili zvečer krai-S r0V°' na dan pred trem' ponosni na svoj plamen. Pri kur-kj v Pustnem času in o veli- i jenju pusta pa niso sodelovali dane - *''udJe J'n s>cer tudi samo otroci, ampak tudi starejši, iz \J SP poznaJo, vendar Kredo Ko so končali, je bila doma ob-1 v K,1: ■ ■ ' vezna dobra večerja, pri kateri p f* v leto bolj v pozabo. Pr«J , t0lek ie vedno 40 dni tak nOČ1°- velika no* pa ]Unj P1 Po Prvi pomladni polni 2l ' ni se je pričela pomlad 26 m.drca' P°!na luna je bila zato w Velika noc Pa Je bila Pust ZG na ** dan-norem"1. je čas vesel ja in Siču ' pri nas v Gode- pu5tniS^ za Pustno nedeljo in re, v«»,!0n'k naPravijo v maska Bih. vi ne već toliko kot vča- Ve'iko f!'h ^ bil° ma*kar 2010 Voziij k tollko- da so se potem Navad pripravili kakšen naj gredo še jest in pit, ker bo i^irprj p . • —---......------ Tipr * n Prvi gostilni je bila soVedPOrc'ka itd. Pri vsem tem ne ša]em manjkalo ne smeha in Na čez eno uro prpolnica in z njo se bo pričel strogi post. Velikonočni običaji sc prično že na cvetno nedeljo. Takrat nesejo mladi butare (butaree) v sih kur^111' torf'k zvečer so vča. 1 "i »usta. Pred tem so sta_ ! cerkev. Se pred zadnjo vojno so otroci nabrali pri kmetihnosili zelo velike butaree, po več metrov visoke; tako so nesli kar trije: eden, najmočnejši, jo je nesel, dva pa sta mu pomagala z opirači. Podobno nosijo tudi bandera pri procesijah. Butaree so bile narejene iz leskovih vej, ki so služile za držalo. Iz bršlja-na m pušpana pa je bila narejena krona. Najbolj ponosen je bil tisti, ki je imel največjo in najlepšo butarco. Na veliki teden po cvetni nedelji so včasih otroci boga strašili. Po vaseh so nabrali prazne zaboje (kište) in razne druge lesene stvari in vse to znosili pred cerkev. Na veliko sredo, četrtek in petek popoldne sta duhovnik in organist molila v cerkvi obredne molitve. Imela sta posebno stojalo in na njem prižganih šest sveč. Po vsaki opravljeni molitvi je organist ugasnil eno svečo. Ko je ugasnil zadnjo — s tem je bilo konec tudi molitve — so začeli otroci zunaj zbijati in udarjati z močnimi palicami po vsem tistem, kar so navozili pred cerkev. Trušč je trajal cele četrt ure. Ves ta les je potem mežnar na veliko soboto zakuril; ta ogenj je prišel že zgodaj zjutraj duhovnik blagoslovit — žegnat, vaščani (kmetje) pa so ga potem znosili v raznih posodah, privezanih na daljše žice, po polju, po njivah. Na vsakem koncu nji- ve so pustili po nekaj žerjavice, zraven pa so naložili še suhe drevesne gobe, da se je bolj kadilo. S tem so hoteli doseči, da bi bila letina dobra, da bi bog obvaroval polja pred točo, sušo in poplavami. Na veliki četrtek zvonove zavežejo, odvežejo pa jih na veliko soboto. V tem času nič ne zvoni; namesto zvononja služi raglja. V teh dneh ragljajo po vseh cerkvah. Na veliko soboto popoldne nesejo dekleta k žegnu. Včasih je bilo to bolj slovesno kot danes. Dekleta so nosila k žegnu v jer-basih na glavi, danes pa nosijo tudi že v raznih košaricah. V jerbasu je bil cel kolač, meso (pleče), pirhi, hren in jabolka. Dekleta so se v cerkvi vedno zadrževala bolj zadaj, in sicer zato, ker so pravili, da sc bo tista, ki bo potem prej prišla iz cerkve domov, tisto leto prva omožila. Ves čas žegnanja so fantje v zvoniku pritrkavali, tudi takrat, ko so dekleta prinašala in odnašala jerbase. Na veliko soboto zvečer so fantje tudi hodili k svojim dekletom po pirhe. Kdor jih je dobil največ in najlepše, se je s tem rad postavil pred drugimi. Zjutraj na veliko noč so začeli dan pritrkavati že ob treh, ob štirih pa se je začela procesija. Tisti fantje, ki gredo to leto k? vojakom, navadno neso velika bandera. Sramota za fante je, če jim npr. veter bandero vrže. Tega dne popoldne so navadno tudi valili, in sicer pomaranče. Na tesarski stol so naslonili dve močnejši palici ali pa dva cepca za mlatenje žita, potem pa so po njih valili pomaranče. Kjer se je pomaranča ustavila, je lastnik položil pirh. Ce je potem kdo drugi njegov pirh s pomarančo zbil, mu je lastnik pirha moral plačati, če pa ga je ubil, je bil pirh njegov. Tudi sekali so pirhe; na določeni razdalji od pirha je drug fant s kovancem ciljal nanj in potem kovanec zagnal — če je kovanec ostal v pirhu, je bil pirh njegov. Pirha so sekali predvsem fantje. Fantje so tudi bližali in fueuli. Potegnili so črto in določili razdaljo od nje. postav:,!i so kamen in k njemu bližali. Kdor je bil najbližji, je potem tudi prvi metal kovance. Pobral je tiste, ki so se obrnili na kralja, cifre pa je ! pustil drugemu, ki je spet metal. Ko je kovancev zmanjkalo, so spet bližali. I S temi navadami so nadalje-I vali tudi na velikonočni pone-I del jek. Ivan Bogataj I Godešič 99 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 6 Miha Klinar: Mesta, i>> s skrnc-scbienlm razisko iluzijo „ Jno "^sebičnostjo i!' a>i boS daritev svojih * vredn° S SV°J° »najdbo reUn°st, ki jo bo imel ^N^S d,Tjo vedno b(,'j >4Nditcin in in napred-c n"* in n se navadno za-Jlj1(,,kin navadno niso lako v8>krat ,U?m On to v živ-'n >ni ?***>• * """"d-,,&'rov 0st svo»cSa v*-^ne » u k a n e « •,n°>ni 5*C ii0 SV.°i° ^Parsko h 2° Sl.*a Prilastiti «*v > »r-nf,. ,CV ln marsikdaj aj0 sia;"utek zaskdela vest, . Vo 'n ugled na račun t'JC tiil'i zh kakor »Postaviti I eiiudjeLSr brez smisla- keK! nima; ' Ch ZU SOlAf. .' tla v?a'° Prave trt. T ; V linvii. 1 /a solzave-a K« teže in ki C^ti 1, n|lh s>eherni, ki D. N mci S^°»i up°Knje.,i Mojstre ,',n ,7prožil n°S° zia« naravnost v >i ; že tudi bivši neSm aj,brž spIoh ™ V b^«eIno ali pa jc ,J zaskrbljcne kakor njegove. Bivši študent medicine, sedaj sanitetni vojak, se ne bo peljal samo do frontnega preobvezovališča, ki je za pehoto v prednjih črtah že »varno zaledje«, marveč bo moral naprej naravnost v frontni pekel. In za onimi griči, med katerimi se vijuga cesta, se skriva že reka Marne. Še kakih petnajst kilometrov se bosta s sanitejskim avtomobilom vzpenjala do valovitih višin, ki zapirajo razbeljeno poletno obzorje, potem se bosta po skibno zamaskirani cesti spuščala v dolino reke. Na levem bregu se bosta poslovila in bivši miinehenski študent bo odšel sam na levi breg, v pekel, ki ga bosta ugledala že z vrha grebena. Razumljivo, da ga študent potem ni poslušal in da je zatopljen v misli kakor sleherni, ki odhaja v prednje črte. Šele zdaj Lehmann razume studentovo jezo na »zadnjice, ki se vojskujejo zadaj po zemljevidih« in njegov pogum*, s katerim je gnelel besede, ki bi jih sleherni zaledniški patriot imel za »veleizdajulske«. Vojaki, ki morajo v prednje jarke, navadno pozabljajo, da so take besede nevarne. On pa je imel sanitejca za »vohljača«, ki so mu ga prilepili zaradi cenzurtranega Štcfankincga pisma« in je na svoj strah pred »vohljačem« pozabil šele, ko je sanitejec omenil Voltairove misli o nesmislu velikih vojen in vojska in se šele potem zapletel s sanitejcem v pogovor, dokler jima misli ni pretrgala francoska deklica, nesrečnica, ki je preokrenila njegovo razmišljanje v misli, J ki so ga pripeljale do njegovega dolgega samogovora, ker pač ni i mogel teh misli obdržati za?e, saj so ga mučile, dokler mu »zlo«, j ki mu ga je očitala vest, ni odkrilo pravega zla, na katerega je j obsojeno človeštvo, ne da bi se zavedal, da je njegovo »odkritje« 1 pravzaprav pod vplivom prejšnjega pogovora o Voltairu in sani-J tejeevih misli o resničnem sovražniku vojskujočih, se vojska, o I sovražniku, kt na paradah koraka spredaj, a na bojiščih sedi zadaj in se vojskuje nad štabnimi zemljevidi, o sovražniku, ki .ni bil nihče drug kakor oblnst in oblastniki, ti »mojstri zla«, ki se jih svet najbrž ne bo nikoli otrcsel. To »zlo« je večno, človek je brez moči. Postavi na oblast največjega človekoljuba, pa ga bo oblast spridila. Zgodovina pozna tudi take vladarje, kakor je bil na primer rimski cesar Mark Avrel, stoik, moralist, filozof, navdahnjen z globokimi in še vedno veljavnimi etičnimi načeli. Ko bi človek bral samo ta načela, bi menil, da jc bil to vladar, ki ni vladal z nasiljem. Toda tudi Mark Avrel je ravnal drugače, kakor je mislil v svojih »aforistično« pisanih knjigah, v svojih stoičnih aforizmih. Tudi on je vladal z nasiljem in ni bil nič manj nasilen kakor katerikoli drug vladar od vekomaj do danes »Allcs ist sinnlos .. .« Nima smisla razglabljati o tem, umolkne Lehmann. Zopet je slišati samo drdranje motorja. Sanitcjski avtomobil orje prah, dviga oblake prahu, ki zagrimajo prašno travo in prav tako prašne lesene križe na vojaških grobovih na obeh straneh ceste, ki jih jc Lehmann že tako vajen, da jih niti ne opazi . .. 4 Mojstri zla? »VVirklich,« se proti Lehrnannovemu pričakovanju čez nekaj tre-untkov oglasi bivš. študent medicine in pravi, da so ti »mojstri zla« zares pravi mojstri. Ne zatekajo se samo k nasilju, saj so vojaki za nasilje že otopeli. Decimlranja in streljanja se komaj še obnesejo. Zato se »dobrotljivo« obračvjo na vojake, naj vztrajajo v »zadnji odločilni bitki«, in jim obljubljajo, da bo po vojni za slehernega bojevnika v izobilju vsega, česar zdaj pogrešajo. Vedo, da »lastnina ljudi poneumlja«. To je sicer že pred enainsedemdesetimi leti v svojih zgodnjih filozofski'i spisih povedal Kari Mat.v, a ljudje v mirnih časih o tem vse premalo razmišljajo in najbrž niti ne verjamejo, da jih lastnina odtujuje njihovi človeški naravi in raz-človečuje Ali ni posledica neomejenega pohlepa po lastnini in posedovanju tudi tale vojna? Toda o lem bivši miinehenski Student medicine ne namerava govoriti, marveč o ljudeh, ki bi radi zmagali na račun žrtev »ubogega Konrada« in ki so začeli brenkati na struno lastnine«, da bi uboge nesrečnike v vojaških uniformah še bolj poneumili z obljubami, da bodo poskrbeli, da bo sleherni bojevnik po zmagoviti vojni dobil svoj dom, svojo hišo. Res, tudi Lehmann jc o tem bral v meščanskih Časopisih, ki so že nekaj mesecev radodarni z ob'jubami in napovedmi o »prijetnem življenju«, ki čaka cesarju in očetnjavi zveste bojevnike« po zmagoviti vojni. »Jedem Krieger sein Heim!« »Ja,« pritrdi Lehmann, da je bral o takih in podobnih obljubah. Pa je slišal, kaj se je pred dobrim mesecem zgodilo v Pots-damu? Berlinčan je! Mogoče (ga bivši nicdicinec pogleda) so mit o tem pisali celo od doma? GLAS * 25 STRAN SREDA — 28. februarja 1968 Modrijan iz Bohinja (dr. Janez Mencinger 1838 — 1912) (Nadaljevanje) V prejšnjem zapisu seveda nisem mogel vsega povedati O Mencingerjevih letih v Kranju. Zato ne kaže drugače, kot da še kako poglavje posvetimo temu ljubemu Mencingerjevemu obdobju. Potem pa se bomo res podali na Brod v Bohinju, kjer danes sameva neobljudeni pisateljev rodni dom — nekdaj tako mogočna domačija, trden grunt s številno družino ... PRIJATELJ TOMO Nikakor ne smemo iti mimo Mencingerjevega prijateljevanja s Tomom Zupanom. Bila sta si vrstnika po letih — Zupan je bili le eno leto mlajši — pa tudi gimnazijske študije in bivanje v ljubljanskem Alojzijevišču ju je leta Ln leta zbliževalo. In še v Kranju sta oba skoro hkrati službovala: Zupan v letih 1868—1879, Mencinger v letih 1871—1882. Bil pa je monsinjor Tomo Zupan prijatelju Mencingerju tudi tolažnik v njegovih pred-smrtnih razmišljevanjih. Z Okroglega je Zupan 14. aprila 1912 pohitel v Krško, da jc mrtvega prijatelja tudi pospremil na poslednji poti in se ob njegovom odprtem grobu poslovil od njega za vedno. — Morda bo zato prav, če otmemo pozabi tale Zupanov zapisek o Mencingerjevih dnevih v Kranju: Večkrat smo se tisto dobo shajali v šavnikovi lekarni. Šavnika so Kranjčani že takrat posadili na županji sto-lec. Od tu smo redoma krenili po gorenjski cesti, gori proti najinemu domu. Razgleda na bližnjo Smarjetno goro, na Jošta in na spodaj šumečo Savo mu ni bilo nikdar preveč; kaj šele, ko so se nam v svojem div j u pokazali gorenjski skalni vrhovi. Takrat se je Mencinger vzravnal prav po koncu; pogledal gori na Stol, na Triglavsko pogorje in še dailje na levo, tje proti rodnemu Bohinju. »Bel-le vue, belle vue« je izusto-val in se časih precej dolgo ni hotel niti premakniti. Nato se je veći del obrnil; pu- stil naju, da sva šla naprej; on je pa krenil zopet nazaj v Kranj. Sploh ni prav rad hodil, kar je v zadnjem času spoznal za svojo nemalo napako. Kakor se je takrat v Kranju splošno vedelo, bil je Mencinger na večerih duša kranjskim boljarjem, ki so od dnevnega dela šli na počitek, v to ali ono gostilno. Najraje se je usedel na tisto klop, ki jo imajo stare hiše takoj v prvi gostilniški sobi okrog obsežne peči. Tu se zbira ljudstvo in ne gospoda. Preden so se ločili, veleval je velikokrat še šentjanževca za poslovilo — šega, ki je prej lekarnar in župan Karol Šav-nik niti v Kranju niti nikjer drugod ni opazoval. Ustanovitelj je Mencinger kranjskemu šentjanževanju! Prav iskali so ljudje njegove družbe in duhovitosti njegovih šal se stari Kranjčani spominjajo še vedno; kakor iskre so se kresale iz Mcncimgerje-vdi ust. — Igral kart Mencinger ni in tudi tega ni treba poudarjati, da ga Vino ni omotilo nikoli. V teh časih dlje trajajočih večernih sestankih, si je Mencinger docela okrepil duha. Zato se prišedši domu, ni podajal na počitek, nego je za pisalno mizo sedeč večkrat pozno v noč iz pravd koval rumenjake. V Kranju bivajoč mi je pravil, kako se mu je kot učencu — tu mimo v ljubljanske šole potujočemu — priljubil Kranj. Zaradi oddaljenosti je moral tu počiti in na takih počitkih se mu je rodila najsrčnejša želja, če bi se mogel kidaj za stanovitno udomačiti v tem mestu! »No, in sedaj sem tu« — je dostavil. Za odvetnika dobre postojanke, Kranja bi tudi sploh ne bil zapustil, da ga ni žena — rojena Krčanka — zelo nagovarjala za Krško. »To še kosti niso glede na Kranj —« je SavnLku večkrat rekel pozneje. Zato poudarja ta njegov osebni prijatelj: »Po Kranju je bilo Mencingerju zelo hudo in nikoli bi ne bil šel iz Kranja, nikoli!« S kakimi čutili Se je Kranja spominjal, priča »listič, ki mu ga je bil napisal. V njem so besede: »Preblagi prijatelj, župan starodavnega Kranja! Po sreči sem iztaknil ta izvod »Krško in Krcani« med svojimi knjigami. Sprejmi ga v spomin na prijatelja in tovariša nekdanjih veselili, srečnih let v Kranju! Za slovo te srčno pozdravlja — Tvoj dr. Janez Mencinger, advokat. Krško 20/8 1903.« Naslovljenec mi je dejal: »Solze so mi prišle, ko sem bral doposlane besede; bile so njegove zadnje ...« SAVNIK IN PIRC Ne morem si kaj, ko že zapišem šavnikovo ime, da ne bi današnjemu rodu povedal: lekarnar Karel Šavnik je žu-panoval Kranju celih 36 let! Od leta 1874 do 1. 1910! Bil je dober gospodar in plamteč narodnjak. V onih časih, ko je bilo treba dan za dnem biti ogorčene boje z Nemci in nem-škutarji, ni bilo lahko nositi to čast. Zraven tega pa je bil Karel Šavnik še deželni poslanec (1877 — 1883). A glej: v seznamu imen kranjskih ulic, cest in trgov Šavnikovega imena ni... Ne le Dunaj, Praga in druga svetovna mesta; tudi naša Ljubljana se ne sramuje imen svojih nekdanjih zaslužnih župan, ov. Naštejem le nekaj ljubljanskih ulic, imenovanih po teh županih (stanje leta 1968): Ambrožov trg, Grasse-lijeva ulica, Hradeckega cesta, Hribarjevo nabrežje in Tavčarjeva ulica. — Vsi nosilci teh imen so bili predvojni ljubljanski župani — nobeden od njih pa ni župa-noval 36 let kot naš šavnik. Hvaležnost in spoštovanje dela prednikov nikakor nista, vsaj ne smeta biti, tuja današnji naši miselnosti! Še stranska pripomba: že oče Karla šavnika, Boštjan Šavnik (Prešernov lekarnar!) je celih sedem let župan oval Kranju (1865 — 1866 in 1869 — 1872). Prav tako tople besede bi mogli reči tudi za Cirila Pirea, ki je vodil kranjsko občino med obema vojnama 1921 — 1940. Kot dalekoviden gospodarstvenik je privabil v Kranj veliko tekstilno industrijo, ki je še danes osnova krajskega gospodarstva, visokega življenjskega standarda in krepke delavske zavesti našega mesta! Kajti brez industrije in delavskih množic — tudi proletarske zavednosti ne more biti. In spet: tudi po nesporno zaslužnem nekdanjem županu Cirilu Pirou ni poimenovana oobena ulica mesta, ki' ga je tako rad imel, skrbel za lepo zunanje lice ulic, cest, trgov, drevoredov in vsega, zaradi česar je veljal Kranj včasih za čisto mesto. Pa še to: oba, Karel šavnik in Ciril Pire, sta županske dolžnosti opravljala brez kakršnegakoli plačila! Bila jima je to zares le častna služba! PESNI—»KOVANJE« V prvem zapisu o Mencingerjevem družboljubivem življenju v Kranju smo le bežno omenili njegovo imenitno »akademijo«. Mimo glavnega vodje (»reetor magnificus«), kar je bil Mencinger sam, je imel vsak od članov svojo posebno funkcijo. Za vsak sestanek pa so posebej iz/volili reditelja — »gospoda«, ki je edini smel segati govorniku med predavanjem v besedo. Vse druge je »lex« (zakon) obvezoval k molku. Pri obravnavi (današnja »diskusija«!) po končanem govoru ali predavanju pa je bilo vse tako urejeno, kot v vzglednih evropskih parlamentih: večina je strahovala manjšino in ji ni dala besede! Pili so ti »akademiki« domače Maverjevo pivo, prijazno »meniško« vino iz Kostanjevice in ognjevito špansko marsalo. Pisatelj dr. Janez Mencinger (26. 3. 1838 — 12. 4. 1912) Tako so bili potem nekako ravnoprav pripravljeni za kovanje pesmi-origodnic. Včasih je Mencinger že kar s seboj prinesel štirinajst rim za sonet, jih razdelil med navzoče in jim naročil, da sestavijo ustrezno enajstzložno vrstico. Možje so potem v potu, ki jim je lil s čela, pesni»kovali« ... Seveda jim je Mencinger prej povedal naslov soneta in približno snov. Na koncu so »umetnino« prebrali in se ji smejali do solz. Navadno pa je Mencinger že prej izbral kaik poljuden napev, zložil nanj beesdilo prigodniioe, paučil prisotne besed — in pesem prigodni-ca je potem orila do ranega jutra. Slikar Franke, tudi član te »akademije« je včasih tako pesem tudi ilustriral na velikih kartonih pa je bilo še bolj veselo. Tako so se zabavali naši davni predniki, stari Kranjčani druge polovice prejšnjega stoletja. Vsekakor žlaht-nejše in lepše kot mi, njihovi potomci, saj je celo fantovska pesem na vasi zamrla.. • JENKOV NAGROBNIK Dr. Janez Mencinger je takoj po prihodu v Kranj Pr*" stopil k Narodni čitalnici. Zares, doslovno takoj: v Kranj je prišel 12. decembra 1871, že 20. decembra — torej komaj teden dni po pri' hodu — se je vrli mož včlanil v našo takrat najbolj pomembno narodno organi* zacijo. Leto zatem pa je bil Mencinger že tudi izvoljen /a predsednika Narodne čitalnice! 1 Visoko izobražen pisatelj in odvetnik, hkrati pa prij®* ton družabnik — kdo bi bil bolj poklican, da vodi dru* štvo, ki mu je namen, da svoje člane izobražuje in zabava? Kot predsednik kranjske Čitalnice se je Mencinger potrudil, da so hitro stekle pri" prave za postavitev dostojnega nagrobnika pesniku Simonu Jenku — njegovemu mi*" dostnemu prijatelju. Nagrobnik, ki še danes velja za zelo lepega in je cilj mnogoterih obiskov mladine iz vseh slovenskih dežel, Je bil odkrit 28. septembra 18'3, Prisotnih je bilo mnogo častilcev Jenkove pesniške Mn* ze. Samo iz Ljubljane je Pn' šlo nad 500 gostov! Pred odkritjem je govoril dr. Janez Mencinger lep ^ pomemben govor kot priJa' tel j, kot pesnikov drug »j kot predsednik Čitalnice. "° njegovih besedah »pade piat" no raz Jenkovega spomenika' možnarji zagrme in stoterna slava pesnikovemu spominu zadoni proti nebu.« Malokateri današnji skovalec pesnikovih grobov Prešernovem gaju pa ob V°\ gledu na skladno oblikovan Jenkov nagrobnik utegne P9" misliti na ustvarjalca te■ parske-arhitektonske ume*n ne, na domačega podoban^ in kamnoseka Janeza Vur takoplf ka, ki se je izkazal »«■—-■ - a menitega in PO^^^^rl sio- kot se "izkaže "le redkokate sodobnik. Poročilo s te vesnosti namreč pravi: »Obraznik-samouk, vrli dovljiški umetnik, g. VitfJjJ je nagrobnik prav lepo Jfj0 lal. Za svoje trudapoino o ^ ni nič rajtal, nego ga J ^ posebnega spoštovanja pesnika zastonj izvršil.« (Nadaljevanje prihodnji^ ČRTOMIR ZOREt/ POPRAVEK ^ V naš prvi zapis o P ^0 lju Mencingerju «ta zasu ^ napaki: v naslovu je Pra.oi9; letnica smrti 1912, ne J? y dr. Razlag je bil odvetn^ Brežicah, ne v Krškem; «*£ v letih 1882 - 1912 0*f£ koval dr. Mencinger; za*" ^ bili v naglici oba kraj* menjana. — C. Z. 2!?A - 28. februarja 1968 OGLASI GLAS * 27. STRAN STANOVANJSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE: A. NATEČAJ ZA PRODAJO NOVIH STANOVANJ za fizične in pravne osebe: v Škofjl Loki — Groharjevo naselje blok JB I v Gorenji vasi stanovanjski blok K8-II Na razpolago so dvosobna, enosobna stanovanja, garsonjere in samske sobe po ugodnih cenah, vselji-va v mesecu juliju in avgustu 1968. B. NATEČAJ ZA PRODAJO STARIH ZASEDENIH STANOVANJ Y. družbeni lastnini, katerega se lahko udeleže le "žične osebe Stanovanja se prodajajo v spodaj navedenih stanovskih hišah: ^kofja Loka: Blaževa 3d, 3e, Stara cesta 2, Mestni Jr« 10, H, 18, 38a, 40, Cesta talcev 3, Spodnji il 4' PoIJanska c. 10, Godešič 61, Gosteče 5, Želez-n,k' 20, Poljane 63, Dob je 1, Gorenja vas 91, Fužl-ne ?, Hotavlje 37 ln Češnjica št. 73. Stanovanja pod A in B so prosta plačila prometnega davka. Velja za stanovanja pod A: — pismene ponudbe se odpirajo vsakega 15. v mesecu Velja za stanovanja pod B: — prodajajo se vsa stanovanja v navedenih stanovanjsk.h hišah; — predkupno pravico uživajo imetniki stanovanjske pravice; —• rok za vlaganje pismenih ponudb 29. marec 1968 do 12. ure. p . jPisru pogoji so interesentom na razpolago na Klasni deski Stanovanjskega podjetja, Mestni ir8 38/H ali po telefonu 85-230 od 4. marca 1968 dalje. Velenjski lignit (kosi in kocke) lahko nabavljate od 28. 2. dalje po znižani ceni. Znižane cene bodo v veljavi do zgodnje spomladi. hr^m° cenJcne potrošnike, da se poslužujejo te ko^«e u8°dnosti, s čemer si bodo zagotovili ta-Jsnjo dobavo in tako zmanjšali skrbi za jesenski S,- Priporoča trg. podjetje KURIVO KRANJ tel. 21-192 PREDILNICA BEGUNJE sprejme v delovno razmerje mojstra nj up .visoko kvalificirani delavec v poklicu stroj-Prert čar z vecletno prakso v tekstilni stroki, cuvsem v predilstvu ali tkalstvu. ^»top službe takoj. Podjetje KAMNOSEŠTVO KRANJ ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV, katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledale v skladišču podjetja Kranj, Koroška c. 47. Pri naročilu vam nudimo poseben popust. Mladinski dom Bohinj RAZGLAŠA prosto delovno mesto računovodje Kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje: — srednjo ekonomsko šolo in 3 leta prakse v finančnem knjigovodstvu ah nižjo šolsko izobrazbo in 5 let prak se v finančnem knjigovodstvu. Lastnoročno pisano prošnjo z dokazili (tudi potrdilo o nekaznovanju) je treba poslati v roku 15 dni po objavi. OBVESTILO! Zdravstveni dom Kranj opozarja starše, da bo v občini Kranj obvezno cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju in otroški paralizi za vse otroke, roj. od 1. 1 1967 do 30.11.1967 in starejše, ki še niso bih popolno cepljeni (to je 3 x, odnosno revakcinirani). Starši naj pripeljejo k cepljenju otroke, čeprav niso prejeli vabila. Cepljenje jc obvezno. S seboj prinesite izkaznico o cepljenju in vabilo Cepljenje bo v občini Kranj od 4. 3 1967 dalje na istih cepiščih in ob istem času kot je naveden na vabilih. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ OTROŠKI DISPANZER # Specialitete % Izbrane pijače # Avtomatsko kegljišče # Menjalnica Govorimo slovensko Samo pri MLEĆNIK KIRSCHENTHEUER KOŽENTALRA 15 km pod Ljubeljem PREPRIČAJTE SE O NAŠI POSTREŽBI IN IZREDNI KVALITETI GORENJCI NAJVEČ BERO GLAS OMOGOČITE MU, DA BO TUDI ON DOBIVAL GLAS IN SODELOVAL PRI CE ON NE UTEGNE POSLATI SVOJEGA NASLOVA, STORITE ZA NJEGA TO VI. NAJ PRODRE GLAS V VSAKO HIŠO, V VSAK DOM IN V VSAKO DRUŽINO SODELUJTE Z NAMI PRI RAZŠIRJANJU GLASA NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE NAROČNIKE, KI BODO IMELI PLAČANO LE POLLETNO NAROČNINO. DRAGI NAROČNIKI IN BRALCI! Izrežite naročilnico Dajte Jo sosedu ali prijatelju nagradnem ŽREBANJU NAROČAM GLAS na naslov: (Napisati priimek in ime, bivališče ter poklic) podpis naročnika. M en •«—i B u H it 'Ji ON Televizija v šoli Že dalj časa delajo po svetu poizkuse z uvajanjem televizije v šoli in preučujejo, kako vpliva na učni uspeh. Nedavno tega so v Združenih državah Amerike, v državi New Jersev preizkusili napravo, s katero lahko učitelj predava velikemu številu razredov. V majhnem televizijskem studiu je predavatelj obenem snemalec in »igralec«. Stoji za posebno mizo t instrumenti, tako da lahko usmerja televizijsko kamero na različne predmete, ljudi, slike in na svoj obraz, kakor pač zahteva snev predavanja. V razredih pa učenci prek televizijskega sprejemnika slede predavanju. Naprava ne zavzema več kot poldrugi kvadratni meter prostora, upravljanje pa je izredno lahko. Velika prednost je predvsem v tem, da lahko predavanjem sledi skoraj neomejeno število poslušalcev, če je le v sobi televizor, razen tega pa se lahko prenaša po kablih ali mikrovalovno tudi zunaj šole. Zažgal je iz maščevanja Poveljnik pariških gasilcev je menil, da tako velikega požara, ki je izbruhnil na rafineriji St. Denis v bližini Pariza, ni bilo že petdeset let. Rafinerija leži na dvajset tisoč kvadratnih metrih površine na severni strani Pariza. Vžgalo se jc petdeset rezervoarjev bencina po sto kubičnih metrov in osem po sedemsto kubičnih metrov prostornine. Požar je povzročil šestindvajsctletni čuvaj, ki se je menda hotel »maščevati« podjetju. Varnostne naprave niso delovale. Proti ognju se je borilo tristo gasilcev, ki so metali v ogenj po tri tisoč litrov pene na minuto. Po nekajurnem gašenju so požar pogasili. Da pa se ne bi ogenj ponovno razširil, so pogorišče preplavili s tonami vode. Med divjanjem požara je morala policija pomagati okoliškim prebivalcem, da so zapustili svoje domove. Požar je popolnoma ustavil promet po železnici, tako da so bili nekateri kraji severno od Pariza odrezani od glavnega mesta celih štiriindvajset ur. Nekateri prebivalci okoliških hiš so morali tako hitro zbežati, da niso utegnili vzeti niti najnujnejše obleke. Na stotine ljudi je zmrzovalo po cestah in s strahom strmelo v ognjene zublje, ki jih je veter razpihaval v vse smeri. Odkrite razmere v kaznilnici Commins Že nekaj časa prinašajo časopisi grozljive vesti in fotografije z neke kazmlniške farme v Arkansasu v Ameriki. Na zemljišču farme so odkopali tri okostja, za katera so prepričani, da so to ubiti kaznjenci. Razkritje je v ZDA povzročilo veliko ogorčenje, saj so imeli v kaznilnici posebno temnico, kjer so ubijali zapornike, nato pa so sporočili, da so pobegnili. Našli jih seveda niso nikoli. Preiskovalni organi menijo, da je zakopanih kakih sto ubitih kaznjencev ali celo več. Uprava zapora je v preteklih šestdesetih letih objavila, da je pobegnilo 213 kaznjencev. Vendar se večina teh ni nikoli več nikjer prikazala, zato sumijo, da so jih pobili čuvaji oziroma drugi kaznjenci. Novi upravnik kaznilnice je povedal nekemu italijanskemu novinarju: »Stražarji v zaporu so bili v večini primerov izbrani med samimi kaznjenci, med tistimi, ki so obsojeni na najdaljše kazni in med tistimi, ki znajo najbolje streljati... Devetdeset odstotkov stražarjev so nekdanji morilci Izbrali so jih zato, ker se jih drugi kaznjenci boje,, saj vedo, da taki ljudje ne bi oklevali še ubijati, če so nekoč že. Najbrž ni na svetu zapora, ki bi delo/al na tak način.« Novi direktor, ki hoče kaznilnico spremeniti, pravi, da kaznjenci skrivajo v svojih prostorih orožje. V navadi je mučenje med samimi kaznjenci, če se mlajši upro najrazličnejšim zahtevam. Uprava kaznilnice je sodelovala v vseh nečednih poslih, saj so si nekateri, na primer prejšnji direktor, nagrabili pravo bogastvo. Kaznilnica je namreč organizirana kot farma in se tako sama vzdržuje. Novi upravnik pravi, da bo skušal postopoma odpraviti strašne in- nemogoče razmere, ki so bile v navadi celih šestdeset let, če ga le ne bodo prej ubili. Otroci o de Gaullu V neki osnovni šoli v okolici Pariza so bili učitelji radovedni, kaj otroci vedo o predsedniku de Gaullu. Otroci so v šolski nalogi napisali tudi takele stavke: »De Gaulle poveljuje vsemu sve'u.« Neki učenec je zapisal: »De Gaulle nadomešča kralja in ves dan dela.« Neko dekletce je menilo, da de Gaulle govori po televiziji in se vojskuje, drugi je spet zapisal, da ima pogosto govore in da se vozi na letališče Orly in spet nazaj v Pariz. Neka sedemletna učenka je zapisala, da je predsednik »tisti gosposki človek, ki vlada Franciji. Živi v Parizu, je star in ima velik nos. Nosi drage obleke in ima velikanski avtomobil«. V šoli je bilo nekaj otrok, ki sploh niso poznali de Gaulla. Ko jih je učitelj vprašal, kako to, da ne poznajo generala, je zvedel, da ti otroci nimajo doma — televizije. Twiggy v stilu tridesetih let Kdo neki bi mogel na tej sliki prepoznati eno najbolje čanih manekenk na svetu, ki je hitro kot meteor zab uj,a prav zaradi »obraza sodobnosti.« Na sliki je najbolj s manekenka na svetu, oblečena v stilu tridesetih let, ki J* ^ nadoma po gangsterskem filmu o Bonnv in Clvde, P velika moda zahodnega sveta. Tajnik Romeove Julije dregi, kam dostavljati pl*£*J saj jih že nekaj let PUŠC8Jj. v cerkvi nekdanjega ffa Kdo ne pozna Shakespearove drame Romeo in Julija? Najbrž je malokomu neznana. Prav tako se do nedavnega ni vedelo, da Julija dobiva vsak mesec v Verono nekaj desetin pisem z vsega sveta. Poštarji v Veroni niso v za- Poezija na Japonskem V tokijski cesarski palači so nedavno tega priredili že tradicionalni festival poezije. Na prireditvi je bil navzoč tudi japonski cesar Hirohito. Letošnji festival je potekal v znamenju motivov o reki. Na to temo so prireditelji prejeli 48.000 pesmi. Za prihodnji festival je cesar že določil temo — zvezde. Festival tudi nagrajuje najboljše poete. Letos je bilo podeljenih dvanajst nagrad. Redka čednost Angleški pisatelj in diplomat sir Harold Nicolson piše v svoji knjigi o diplomaciji: »Diplomat je lahko resnicoljuben, tečen, miren in ljubezniv, toda če ni skromen, ni idealen diplomat. Prav to pa je čednost, ki jo diplomati najmanj negujejo.« škanskega samostana. V zadnjih petindvajsetih tih je prišlo na naslov Ju jj Capulettl, Verona, Italij3' nad deset tisoč pisem- Pisma sprejema "— g3 nekdanjega frančiškans* ^ samostana sedemdese \t Vcr° Ettore Solimani. V * ^ mu pravijo kar Juliji« tal ^ Pravijo, da vestno odgov° vsako pismo, ki ga mlau spominkov na otoku — s guiuJml vair.o prišel čez topeči sc led. Pisma bralcev Še vedno brez postajališča Že odkar vozi lokalni avtobus v smeri Kranj — Kokri-ca — Naklo — Kranj se prebivalci zahodnega dela Ko-krice in Mlake zavzemajo za avtobusno postajališče na križišču goiniške in nakelske ceste. Za postajališče so se prebivalci dogovorili na zboru volivcev lanske jeseni, kar je bilo vneseno tudi v zapisnik. Uprava Avtoprometa je pojasnila, da morajo prebi- valci zahtevati postajališče le na zboru volivcev. Izogibališče je bilo lani zasilno urejeno, od tu naprej pa se ni nič premaknilo. Se vedno je zima, ko prevoz najbolj potrebujemo, zato prebivalci omenjenega področja upravičeno negodujejo. Omenjeno področje ima nekaj čez sto hiš, zato je zahteva po postajališču po mojem mnenju utemeljena. S. J. Mlaka Kranj — Železna Kapla Sodelovanje na različnih področjih Med obiskom predstavnikov občine Železna Kapla v Kranju, sredi tega meseca, so se ti s predstavniki kranjske občine dogovorili, kakšno bo sodelovanje med občinama letos. Dogovorili so se, naj bi bilo sodelovanje čimbolj pestro, posebno še, ker letos občini praznujeta pomembna jubileja. Tako v Železni Kapli predvidevajo letos praznovanje 700-letnice naselja in 100-letnice gasilskega društva, v Kranju pa 10-letnice sodelovanja s tujimi mesti. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki kulturnih in telesno-vzgojnih organizacij iz obeh občin, so med drugim sklenili, da bodo že prihodnji mesec kranjski foto-amaterji priredili razstavo v Železni Kapli, maja pa bo gostovala v njej kranjska godba na pihala. Razen tega so se tudi dogovorili, da bo predvidoma septembra gostoval v Železni Kapli zabavni ansambel iz Kranja. Predstavniki Železne Kaple so predlagali, da bi septembra gostovala njihova godba na pihala v Kranju in novembra dva koroška literata na literarnem večeru. Na telesno-vzgojnem področju pa je predvidena izmenjava smučarjev, nogometašev in drugih športnikov iz obeh občin. Razen sodelovanja na teh dveh področjih pa so se na posvetu dogovorili, da bodo še letos obiskale vrtec v občini Železna Kapla strokovne delavke vzgojno-varstvenih ustanov iz kranjske občine, medtem ko bodo predstavniki vrtcev iz Železne Kaple prišli na obisk v Kranj prihodnje leto, ko bo dograjen nov vrtec. Ena izmed najpomembnejših oblik sodelovanja med obema občinama v tem letu pa bo nedvomno tritedensko letovanje otrok iz občine Železna Kapla v Novem gradu. Na posvetu so se tako predstavniki kranjske občine kot občine Železna Kapla zavzelj za letošnji program sodelovanja in hkrati predlagali, naj bi bilo sodelovanje med obema občinama v prihodnje še bolj pestro. A. 2. ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ obvešča vse svoje zavarovance, da nudi hiter in kvaliteten servis tako pri sklepanju zavarovanj kakor tudi pri izplačilu odškodnin, če je seveda predložena potrebna dokumentacija. Od 1. januarja 1.1. je dana možnost, da poslujejo vse novo formirane zavarovalnice kjerkoli na teritoriju SFRJ. Gledtj na dosedanje vsestranske poslovne stike, 6 katerih lahko rečemo, da so bili zadovoljivi, se priporočamo tudi jf& nadaljnje sodelovanje. Svetujemo vsem našim zavarovancem in tudi tistim, ki se nameravajo odločiti za katerokoli zavarovanje, naj upoštevajo prednosti in izkušnje, ki jih ima v Kranju stacionirana poslovna enota Zavarovalnice Sava. Za vse nasvete in pojasnila, tako glede pogojev in cene zavarovanja so vam na razpolago naši zastopniki. Prav tako dobite vsa potrebna pojasnila pri upravi poslovne enote v Kranju. UPRAVA POSLOVNE ENOTE ZAVAROVALNICE SAVA V KRANJU Šolsko športno društvo Janez Peternelj iz Škofje Loke Sedem kratkih bogatih let Zgled medobčinskega sodelovanja tudi v športu Pred sedmimi leti so ustanovili na loški gimnaziji šolsko športno društvo Janez Peternelj. Ustanovili so ga več ali manj zaradi tega, ker je bila takrat pač moda ustanavljanja šolskih športnih društev. Sedem let dela v društvu, v katerem je vse upravljanje v rokah dijakov, pa le ne pomeni modno novost, ampak leta uspešnega dela. To lahko trdimo še posebno, za zadnja tri leta, ko so dosegli mladi LoČani tudi vidne kvalitetne rezultate. Obiskali smo mlade športnike na vsakdanjem treningu. Mentor in eden izmed glavnih soustanoviteljev društva profesor Ivan Križnar nam je pripovedoval: »V začetku nismo imeli svojega koncepta dela. Ustanovili smo osem sekcij, vendar so se kasneje obdržale le štiri: atletika, orodna gimnastika, namizni tenis in košarka.« Zadnja tri leta so posvetili posebno pozornost atletiki. Zakaj prav atletiki, smo vprašali mentorja? »Omahovali smo med ve-čimi panogami, vendar smo prepričani, da smo se pravilno odločili. Atletika je šport, ki lahko zajame veliko ljudi, je fiziološko izredno pozitivna, ima veliko tekmovanj, ki mlade privlači...« Tako je postala atletika »vodilna« športna panoga v društvu. Dosegli so zavidanja vredne rezultate. S trenerjem AK Triglav Petrom Kukovico smo se domenili, da hodi dvakrat tedensko v škof jo Loko na treninge. Od tega imamo korist mi, ker imajo tekmovalci tako možnost kvalitetnega napredka in tudi atletski klub Triglav, saj zanj nastopajo na tekmovanjih. Kakšen je odnos med AK Triglav in šolskim športnim društvom? »Najboljši. Na šolskih tekmovanjih nastopajo za svoje društvo, na drugih pa za atletski klub. Lidija Osavnlkar Tako imajo tudi več kot trideset nastopov v letu.« Člani šolskega športnega društva so na ta način dosegli že zelo lepe rezultate. Naj predstavimo le nekatere najuspešnejše. • FRANC HAFNER, rojen leta 1949, 3 leta se bavi z atletiko. Je državni mladinski rekorder na 3000 m in eden izmed najresnejših kandidatov za balkanski kros. • BERNARD ŠRAJ, rojen leta 1949, 3 leta se bavi z atletiko. Večkratni državni in slovenski mladinski reprezen-tant. » LIDIJA OSOVNIKAR — rojena leta 1950. Po dveh letih, bavljenja z atletiko je slovenska mladinska prvakinja na 60, 100 in 200 metrov. Na 200 metrov je bila tretja na državnem prvenstvu. • BOŽA BIZJAK — rojena leta 1950, je letošnja slovenska mladinska prvakinja v skoku v daljino in lanska prvakinja v troboju. To so le nekateri najuspešnejši. Letos pričakujejo veliko še od Starmana, Osred-karja, Konstantina, Vraničar-ja, Zamanovc, Stanovnikove in drugih. Zadnja leta pomenijo tudi leta velikih klubskih uspehov: 9 Dekleta so bile predlanskim tretje, lani pa druge na srednješolskem atletskem prvenstvu SRS. še večji uspeh so dosegle na gimnazijadi, saj so bile lani prve, predlanskim pa druge. % Fantje so dosegli največje uspehe na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane. Leta 1966 so bili četrti, lani pa prvi med šolskimi in klubskimi ekipami (tekli so v postavi Hafner, Marn, Kalan). Gimnazija v Škofji Loki živi s svojim športnim društvom. Izmed 220 dijakov se jih polovica udejstvuje v društvu. Razen tega organizira društvo za vse še najrazličnejše prireditve. Profesorica Slavka Pelko je povedala še eno zanimivost o dijakih — športnikih: »To so najboljši dijaki. Vsi imajo v šoli dobre ocene. Imamo primere, ko posamezniki opustijo šport, pa se jim to negativno pozna tudi v ocenah v redovalnicL« Mladi se navajajo v športu na delo in odgovornost. Vse posle, tudi finančne in administrativne, opravljajo sami. Predsednik društva je Stane Bokal, učenec 3. razreda, ki z odborom odloča o vsem življenju v njihovem društvu. Seveda imajo v društvu tudi težave. Nekateri ne more« jo razumeti, da pri vsej stvari ne gre le za telesno vzgojo, marveč za družbeno vzgojo mladine. Jasno jim je, da Sa denarja premalo, vendar dvomijo, in to povsem upravičeno, če se res ne bi dalo več oddvojiti Iz občinskega proračuna kot se (lani 5 milijonov, letos v programu * milijonov starih dinarjev). • Denar lahko povzroči težave. • Mentorja Križnar in Pe'* kova za svoje delo nista nagrajena. • Zastonj dela tudi trener Peter Kukavica. Doslej je P°" lokalo vse v redu in upamo* da bo tudi vnaprej. Upamo, kajti idealizma )° Pfoj ali kasneje konec in krat se lahko začne namesto sedem kratkih bogatih let -sedem dolgih suhih let. P. Čolnar Boža Bizjak i Tavčarjeva domačija m*J* urejena Pisali smo že, da dvema letoma Tavčarje ^jj mačijo na Visokem y^tit-Mirko Šinkovec i« ^ V Mož je velik ljubitelj * ^ je tedaj obljubil, daj" £ ko spremenil v turi»w nimiv kraj z i»bal%tcv^ Načrt je bil precej ** ^ (jO in marsikdo ni verje , Šinkovcu to uspelo. ^ Ko smo se te dni ^ na Visokem, pa smo s prepričali, da je že narejenega. NapcUan J ^ vod in urejena elekj" „»1-peljava. Tudi hlev, ^ ' »J* važnejši del načrta. J b0 i» nared. Lastnik upa, ° fc i* 1. maja uredil tudi *> & stanovanje. Kot vse * j Se-bodo turisti torej *« prcl»^ zoni lahko privosfH« ^Ifi na konjih in uživa" ^ Visokega. ^REDA _ 28. februarja 1968 MALI OGLASI GLAS * 31. STRAN Prodam , Prodam DELE za fiat 750 in MAGNET-dukati za moped. Praprotna polica 8, Cerk-lje 780 Prodam VW — 155 S, letnik 1965, v dobrem stanju 839 Prodam PRAŠIČA, 130 kg takega. Grilc Marija, Visoko 20, Šenčur 840 Prodam PRALNI STROJ ^Ppas z garancijo. Naslov v °glasnem oddelku 841 Prouam delovnega VOLA. ?re*ie 40 pri Tržiču, pošta Križ- 842 Prodam TRAKTOR fergu n v voznem stanju. Naslov glasnem oddelku Imar 843 m večjo količino se-^kega KROMPIRJA igor-na u oman JuiU Dragočaj-13 I6. Smlednik 844 , rrodam mlado KRAVO, ki 21 yakra'tkem teletila. Potoče SD*r,eddvor 845 r*^. IC0 m dnevno sobo, j^Poinoma novo, prodam. ^1ov v oglasnem oddelku. pr . 846 odam dve novi OKNI, in pletene STO Kranj, Jezerska cesta 847 "JOMB MOTOR-DKVV in V0Zl/cvJCn 2,obok otroški ne™ . • Naslov v oglas-n7 oddelku 848 nim m skoraj nov kombi-kar r0lro'ki VOZIČEK. Ra-• Cankarjeva 15, Kranj Prnn 849 REZMirA nioto™o SLAMO-*0 J J:NniČM CRPAL-hr i /a greznico. Dem- p' ^ 3, Škofja Loka 850 Mo^??1 Ječmenovo SLA-SICKR UTILNIC0 in PRA-Cerklje MalCŽ' Požcnk 15' B^Sm7gV0U- BalanČ' Vse? 9 852 2a «J vrst KOTNIH LETEV 0CJRI7I, Iailko d°bite pri jevai/* ^DREJU, Trojar- Prrvi KranJStraiišče 853 sivko amu brejo TELIČKO pK0- Naklo 83 854 Uo^e%ftSVAMOREZNICO Sta 1oHb u8°Jni ceni in o. ^8 SEMENA črne detelje. * bP. Brnik 5, Cerklje Dobr * 856 fctnik °.ohranjen VW - 1200-°dhoda i? • Proda"i zaradi v ocu* vojakom. Naslov Prod °dcklku 857 *0MBt? dob° ohranjen ^odni aprt-°KW po zelo ? ktotS*1' 0g]cd v sredo ,a Jelen "a dvorišču hote- i Krav0 T Kranj 858 JNo „lelet°m, 6 mesecev PirSdam- Bra]aJ Ida. 124/a, Medvode ,SUM0- Kranj Ogled od 15. - 17. ure. Homec, Kranj, Ul. 1. avgusta 11 861 Prodam večjo količino SEMENA črne detelje. Podreča 54, Medvode 962 Kupim Kupim MREŽO za ograjo 1,5 m visoko. Strahinj 2, Naklo 863 Kupim starejšega KONJA, vajen dela. Gaber Andrej, Draga 5, Medvode 864 Sprejmem 2ENSKO, ki dela na dve izmeni, ali mlajšo upokojenko za varstvo otroka. Dam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 865 LOVSKA DRUŽINA — Kropa išče soinvestitorja za razširitev lovske koče zaradi opravljanja gostinskih storitev. Predračunska vrednost invest. del je 60.000 N din. Soinvestitor pridobi pravico najema do koče ter opravlja gostinske storitve pod ugodnimi pogoji. Pismene ponud be je treba dostaviti na na slov Vogelnik Alojz, Radovljica, Poljska pot 2 a 801 Oddam opremljeno SOBO moškemu. Poizve se pri vratarju lateks, Kranj 866 Opozarjam vsakogar, ki bi posojal denar mojemu možu POPOVICU DUŠANU, Kranj, Trojarjeva 23, da nisem plačnica njegovih dolgov 867 VIKTORJU KONJEDICU čestitajo k uspešno opravljeni diplomi starši in sorodniki 868 Obveščamo cenjene stranke, da sem odprl OBRTNO DELAVNICO za vodovodne in centralne inštalacije ter druge storitve. Se priporoča MEKUC FRANC, Tupaliče 15, Preddvor 869 STROJEPISNI TEČAJI — osnovni in nadaljevalni — bodo v mesecu marcu 1968 na administrativni šoli Kranj, Tomšičeva 7. Pošljite prijave do vključno 6. marca 1968. Svet osnovne šole Stane 2agar Kranj razpisuje delovno mesto administra-torke za določen čas (od 15.3. do 15.7.1968) Pogoji: — končana administrativna ali Ekonomska srednja šola, prednost imajo kandidatinje z delovno prakso v šolstvu — OD se določi po pravilniku zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. «vežeTlL!SlA DELFIN v KRANJU pripravlja vsak dan na Dell10rske t^30 — posebna izbira morskih rib na žar uiČno 8redo ~ vsako nedeljo specialitete ru, ki je urejen na oglje. PROMETNO PODJETJE SAP Ljubljana OBVEŠČA CENJENE POTNIKE, da bo dne 1. III. 1968 začela redno ob delavnikih, državnih in republiških praznhtih obratovati MEDDRŽAVNA AVTOBUSNA LINIJA BLED—RADOVLJICA— —KRANJ—UUBLJANA—POSTOJNA—SE2ANA—TRIESTE Vozni red: Bled — Ljubljana -Trieste Predprodaja vozovnic in rezervacij: TRANSTTJRIST škofja Loka — Avtobusna postaja na Bledu, telefon 77-357 in Radovljica, telefon št. 70-059, AVTOPROMET GORENJSKA, Kranj — Avtobusna postaja, telefon št. 21-084, SAP LJUBLJANA — Avtobusna postaja, telefon št. 312-312, SAITA — Avtobusna postaja Trieste, ki posredujejo tudi informacije. Potnikom priporočamo ugodno avtobusno zvezo, na kateri bodo vozili sodobno opremljeni avtobusi.. 5.00 odh. BLED prih. 21.07 5.15 Radovljica 20.52 5.35 Kranj 20.32 5.51 Medvode 20.18 6.25 LJUBLJANA 20.00 6.59 Dol Logatec 19.19 7.40 Postojna 18.45 8.25 Sežana 18.00 9.25 prih TRIESTE odh. 17.00 Škode za 10.000 N din V nedeljo, 2.">. februarja, je ob pol deseti uri dapoldne izbruhnil požar v tovarni Iskra. Goreti je začelo v baraki za požiganje odpadnega materiala. Pogorel je strop in del no- tranjosti barake. Po mnenju komisije je požar nastal zaradi malomarnosti kurjača, ki je po odhodu z dela pustil vr-ta peči odprta. L. M. Zahvala Ob nenadni ir prerani izgubi dobrega očka in ljubljenega sina, brata, strica in svaka Jožeta Rehbergarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mu darovali cvetje in ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Delovni skupnosti TOSO za izkazano skrb pri organizaciji pogreba. Zahvaljujemo se tudi č. g. kaplanu iz Šenčurja ter SD Svoboda-Šenčur, osnovni šoli Šenčur za cvetje in spremstvo do njegovega groba. Žalujoči: hčerka Ančica, sin Joži, starši, brat in sestre Kranj, 26. 2.1968 Zahvala Ob bridki izgubi mojega ljubega moža, brata, svaka, zeta in strica Ivana Pobelška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi na kakršen koli način pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujem dr. Bajžlju, g. župniku, RK — Primskovo, za darovano cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija in sin Ivan ter drugo sorodstvo Kmnf, 23. 2 t*** I I Nesreče tega tedna V soboto in nedeljo so se na Gorenjskem pripetile tri prometne nesreče, pri katerih pa je bila materialna škoda le neznatna. Hujša prometna nesreča se je pripetila v ponedeljek ob peti uri popoldne na cesti tretjega reda med Češnje v. kom in Trato. Voznik osebnega avtomobila KR 110-69 Andrej Stupar je z neprimerno hitrostjo pripeljal v desni ovinek in pri tem močno zavrl. Zaradi tega je vozilo zasukalo za 180 stopinj in s« končno prevrnilo na streho. Voznik se ni ranil, na a\ o-mobilu pa je za 3500 N din škode. L. M. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ sprejema prijave za začetne in nadaljevalne ŠIVILJSKE TEČAJE do 5.3.1968 BERITE IG LAS. G LAS SPORT SREDA — 28." februarja Na 23. državnem prvenstvo najboljši Ludvik Zaje Vsi napori organizatorjev letošnjega državnega prvenstva v skokih le niso bili zaman. Čeprav je prejšnji teden neusmiljeno deževalo in smo vsi pričakovali, da bodo po radiu odpovedali prvenstvo, so vztrajali in na koncu jim je le uspelo, da Je prireditev stekla. In ne le stekla, temveč tudi odlično uspela. VSE POHVALE PRIREDITELJEM Čeprav je navada, da so poreč: la s tekme začno z rezultati in opisom, bomo tokrat storili izjemo. To izjemo si dovolimo, ker so Zirovci zaslužili vso pohvalo in to kot prireditelji in gostitelji. Kdo bi štol vse košare snega, ki so ga na rokah nanosili na Mladinci — vaterpolisti Triglava. Stojijo od leve: Kodek, Pod-veršček, Brezec, Judež, čepijo: Zupane, Velikanje, Milanovič Triglav kandidat št. 1 Začelo se je prvo zimsko prvenstvo SRS v vaterpolu Preteklo soboto in nedeljo je bilo odigrano prvo in drugo kolo I. zimskega prvenstva Slovenije v vaterpolu. Na prvenstvu sodeluje pet ekip. V zadnjem trenutku pa so odpovedali svojo Udeležbo vaterpolisti Neptuna iz Celja. Doslej je bila najzanimivejša tekma med drugo ekipo Triglava in Ljubljano. Zmagali so Ljubljančani, ki so tako postali naj-resnejši kandidati za osvojitev drugega mesta. Prva ekipa Triglava tudi na tem prvenstvu nima resnega tek- meca in bo zanesljivo osvojila pokal PZS. Rezultati: Triglav II : Ljubljana II 16:1, Ljubljana I : Koper 12:3, Triglav I : Ljubljana II 20:0, Ljubljana I : Triglav II 7:5. Lestvica: Ljubljana I 2 2 0 19:8 4 Triglav I. 1 1 0 20:0 2 Triglav II. 2 11 21:8 2 Koper 10 1 3:12 0 Ljubljana II. 2 0 2 1:36 0 Najboljši strelci po dveh kolih: Rebolj (Triglav I) U golov, Košnik (Triglav II) 10 .golov, itd. P. Didić Milek premagal Szernika Odlični kranjski atlet Polde Milek je v nedeljo v Palači športov v Beogradu nared.*l edinstven atletski podvig. V močni mednarodni zasedbi (sodelovalo je 12 držav) Je premagal enega izmed najboljših evropskih skakalcev v višino Szernlka, ki ima osebni rekord 220 centimetrov. Milek je tokrat skakal zelo zanesljivo, saj je od 199 cm pa do zmagovitega skoka 209 centimetrov imel le dve popravi. Zanesljivost in psihična prisebnost sla mu prinesli odlično zmago, saj je že v prvem poskusu premagal višino 209 centimetrov. Naskakoval je njegovo doslej še nedoseženo znamko 212 cm, a je bil v prvem poskusu za malenkost prenizek. P. K. Prek 370 nastopajočih V Bohinjski Bistrici je organiziral pred dnevi Zavod ea prosvetno-pedagoško služ-i>o Kranj po štirih letih spet gorenjsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v smučarskih tekih, skokih in veleslalomu. Nastopilo je prek 370 tekmovalk in tekmovalcev. Kljub slabim pogojem pa je organizatorjem uspelo solidno izpeljati tekmovanje. REZULTATI: Teki — učenke osnovnih šol — (1 km): 1. Pristov (os. š. Gorje) 5:49,6, 2. Kordež (os. š. Lip-mica) 6:23,1, 3. Smid (os. š. Mojstrana) 6:46,4. Ekipno — 1. Osnovna šola Gorje 13:02,0, t. Osnovna šola Lipnica 13: 56,7, 3. Osnovna šola Mojstrana 15:05,2. Učenci osnovnih šol — (2 kilometra) — 1. Kozjek (os. g. Bled) 8:05,6, 2. Tajnikar Kos. š. 2.irovniea) 8:11,7, 3. Brus (os. š. Mojstrana) 8:13,0 Ekipno: 1. Osnovna šola Mojstrana 17:11,7, 2. Osnovna gola Boh. Bistrioa 17,3*,2. 3. , Osnovna iola B'ed 17:59 2. Dijakinje srednjih šol — (2 km): L Podlipnik (SZD Jesenice) 9:51,9, 2. Klemene (PIS Jesenice) 10:22,8, 3. Janša (ESS Kranj) 10:57,0. Dijaki srednjih šol — (5 kilometrov) — 1. Pintar (TSS Jesenice) 14:50,0, 2. A. Janša (PIS Jesenice) 15:49,6, 3. M. Janša (Gim. Jesenice) 16:03,1. Ekipno: 1. PIS Jesenice, 32:37,6, 2. TSS Jesenice 32:44,0. 3. PIS Iskra Kranj 33:47,1. SKOKI — učenci osnovnih šol — 1. Grosar (os. š. Fr. Prešeren Kranj) 178 (17—17) 2. Kapušin (os. i. S. Jenko Kranj) 173 (18—17,5), 3. Nor-čJč (os. š. Fr. Prešeren Kranj) 170 (16—15,5). Dijaki srednjih šol — 1. Finžgar (Gim. Jesenice) 204,5 (20,5— 20), 2. Demšar (TSS Jesenice) 202 (21,5—21), 3. Kcnc (Gim. Kranj) 200,2 (20—20). Ekipno — pionirji — 1. Osn. šola France Prešeren Kranj 384 točk, 2. Osnovna šola Bohinjska Bistrica 315,5, 3. Osn. Sala Žirovnica 315 točk. Dijaki — 1. TSS Jesenice 386,5 tečk, 2. Gimnazija Jesenice 381, 3. PIS Iskra Kranj 371,5 točke. Veleslalom — učenke osn. šol: 1. Svab (osn. š. h. Bra-čiča Tržič) 54,6, 2. Vovk (os. š. Bled) 56,0, 3. Gazvoda (os. š. Kr. gora) 62,0. Ekipno: 1. Osnovna šola heroja Bračiča Tržič 2:05,0, 2. Osnovna šola Bled 2:05,8, 3. Osnovna šola Kranjska gora 2:06,8. Dijakinje srednjih šol: 1. Kurnik (Gim. Kranj) 44,2, 2. Meglic (TŠC Kranj) 47,1, 3. Bem (Gim. Jesenice) 47,9. Ekipno: 1. ESS Kranj 1:48,2, 2. TSC Kranj 1:50,4, 3. Gimnazija Kranj 1:52,2. Učenci osnovnih šol: 1. Jurjevčič 39,8, 2. Meglic 40,0, 3. Dornik (vsi os. š. h. Bračiča Tržič) 40,4. Ekipno: i. Osnovna šola heroja Bračiča Tržič 1:19,8, 2. Osnovna šola Tone Cufar Jesenice 1:25,3, 3. Osnovna Šola Kranjska gora 1:29,0. Dijaki srednjih šol: 1. Krauthaiker (TSS Jesenice) 1:01,4, 2. Zidan (PIS Jesenice) 1:01,7, 3. Pesjak (Gim. Jesenice) 1:02,4. Ekipno: 1. Gimnazija Jesenice 2:05,9, 2. TSS Jesenice 2:07,0, 3. Gimnazija Škofja Loka 2:16,1. skakalnico. Kdo bi štel vse ure, ki so jih prebili člani SD Alpina, učenci osnovne šole in drugi prebivalci ob skakalnici. Morda bedo največ povedale besede našega smučarskega veterana Rudija Finžgerja: »Se nobeno državno prvenstvo v skokih ni bilo organizirano v tako nemogočih razmerah in bilo obenem tako otliieno izvedeno.« NAS NAJBOLJŠI OLIMP JEC — NAJBOLJŠI TUDI V DRŽAVI Tekma je b la na novi 70-metrski skakalnici. Nastopilo je 42 tekmovalcev iz 11 klubov. Rezultati: 1. Ludvik Zaje (Jesenice) 210,8 (57,5 in 58,5 m), 2. Stanko Smolej (Jesenice) 205,7 ( 57, 57), 3. Marjan Mesec (JLA) 199,4 (57,5, 58,0), 4. Janez Jurman (Enotnost) 192,8 (55,5, 55,5), 5. Miro Oman SK Ihan 190,1 (51, 56), Sledijo: 6. Marjan Koprivšek, 7. Drago Pudgar, 8. Jože Dolžan, 9. Vinko Bogataj in 10. Branko Dolhar. V poizkusni seriji je imel najdaljši skok Mesec — 62 metrov, za meter krajši pa je bil Zaje. Dolge skoke so imeli še: Dolhar, Pečar, Smolej in Jurman. Ker je bilo precej padcev, je posebna komisija vsem tistim tekmovalcem, ki skokom na tako veliki skakalnici niso bili kos, prepovedala nadalje tekmovati. V prvi konkurenčni seriji je bil Mesec zaradi nezanesljivega leta krajši kot v preizkusni, polog tega pa je še slabo doskoči 1. Takoj za njim je nastopil Branko Dolhar, ki je skočil 59 metrov, kar je bilo največ v tej seriji. Marjan Pečar je skočil standardno lepo, vendar ga je mailo pred doskokom zaradi bočnega vetra zaneslo v levo in je padel. Pri tem se je poškodoval in tako je bilo za lanskega državnega prvaka tekmovanje končano. Ludvik Zaje je skočil lepo in mirno in sodniki so ga najviiše ocenili. Tako je Zaje prevzel vodstvo po prvi seriji, čeprav je bil Dolhar za meter in pol daljši. V drugi seriji pa je Dolhar padel, ker je zaradi napačnega odriva na odskočni mizi skrajšal parabolo skoka. Zaje je skočil lepo in zanesljivo. V tej seriji moramo pohvaliti še skok Stanka Smoleja, ki je očitno v dobri formi. Oba skoka, ki sta bila sicer krajša od Mesčevih, sta prinesla Smoleju drugo mesto. PRT MLADINCIH KLEMEN KOBAL Na isti skakalnici so istočasno skakali tudi mladinci. Zmagal je 15-letni Klemen Kobal iz Kranja, ki je skakal izredno lepo. Morda za informacijo. Kiemen bi bil med člani na 11. mestu. Precej boljši cd drugih so bili še drugi člani planiške šole: Pagon, oba Pudgarja, Železni*, Kr/narič, F. Mesec in Demšar. Slednji si je zaradi si abega prvega skoka pokvaril dobro uvrstitev. Rezultati: 1. Kremen Kobal (Triglav) 166,7 (51,5, 50), 2. J Pagon (Jesenice) 153,2 (4fcft 48), 3. I. Pudgar (Crna) 142.6 (47, 45), 4. D. Pudgar (Crna) 1^0,1 (45, 44,5), S. Zcleznik (Zagorja) 133,0 (43,5, 44) Ud' ŽAJC ODSLEJ TUDI KOLESAR RazglasAcv rezultatov ie bila v prepolni dvorani kina v Zireh. Vsi najboljši so prejeli pokale in diplome, Pole# tega pa še praktične nagi'a" de, ki so jih poklonila razna podjetja. Tako je Ludvik Zaje dobil zložljivo kolo — Pony, darilo tovarne R°8> Smolej i,n Mesec čevlje z3 alpsko smučanje od tovarne Alpina, ostali tekmovalci (l7> pa smučarske čevlje za skoke, kristalne vaze, srajce i* druge praktične nagrade. P°" sobno nagrado je dobil & Marjan Mesec za najdalj^ skok dneva — 62 metrov. Obdarilo ga je podjetje StaO* dard iz Kranja, in sicer * moškim usnjenim plaščem. Prireditev, ki je odl'^0 "spela, bo ostala v najbolj' šem spominu tako tekmovalcem kot tudi gledalcem, ki $° bili navdušeni nad lepiml skoki. j, CadeŽ Ludvik Zaje Izdaja In tiska C? »Gorenjski tisk* Kranj, Ko* roška cesta 8. - XasloV. uredništva In uprave ll»w: Kranj, Trg revolucije * (stavba občinske »kup«**' ne) — Tek. račun pri SJ* v Kranju 315-1-133. - S lefonl: redakcija 2i-&}J' 21960; uprava Usta, gj iooglasna In naročnlf^ služba 22-132 - K*0*Z. na: letna 24.-, ****** 12.— N din. CenaVO***6 nlb številk 0.40 N din ^ Inozemstvo 40.00 S d*' MalJ oglasi beseda ftjjg 1 N din. Naročniki lf*> 10 % popusta, tieolat*0^ oglasov ne objavlja***0.