fiik raa«i
4.\> -
v«
UTO-YEAK X.
ta« Ael «t Omctwi mt march i. UTI.
CHICAGO* ILL., TOREK 5. JUNIJA (JUNE) 1917
Stev*—number 131.
kedaj se v
iu
meriška komisi|a ježe dospela v Rusijo.
INAČA AMBR16KO PO-MOC NOVI REPUBLIKI.
WMbington, D. C. - Ameriška
iUihija je dospela v neko rusko k« Kimmija Ijo takoj uadalje-. pot v Petrograd, da reši svo. nalogo. Dospela je v Rusijo času, ko ugroža jo nilado repu-pristaši starega režimu in rJa io nazadujaki, ki sebe ims-jejo radikalce in ki z njihovimi iiatiiui zahtevami |w separat -miru ne spravljajo le mlade alte republike v nevarnost, atn -t podpirajo tudi prusko jun-ntvo iu avstrijski absolutizem, ljudstvo v obeli državah še \ J,RT služi "modrokrvnini" po-pdtaa za podmeni k. Ameriška komisija ima neouie -
0	nioe pri pogajanjih. Prihod eriške komisije v Rusijo je na-juil državni department.
V dobro pod učenih krogih go-re, <la predsednik naznani nii-vne pogoje in vojne cilje Zdru-111 h držav v prokilaiuaciji, ki jo la /.a dan reigtft racije. AJirovui pogoiji in zahteve A-rikc ko baje sledccy
Zdrobitca' militarizma in o-»titev težkega oboroževanju pri ta garancijo proti junker -ru, da je nemogoče v Imdočliosti švel pahniti v morje krvi, iu jc demokracija zavarovana
1	napadom cesarske klike.
1 Svoboda na tiftirju, omejitev jevauja s potapljačaini kot z padainim orožjem. 5Mnurji ur. lovskih ladjah morajo WflM'liV-pred napadi.
J. Popolna garancija zš varstvo a vir malih narOdoV. V tem je popadena odškodnina zh '11(4*4-Krbijo in drnge majhne naroki jib je strla 'Nemčija. 1'sta-vitev narodnih mej, v kolikor (bi to izvesti."
»Seveda so to samo fie ugibanja.
predsednik i/.da tozadevno aklamacijo, Ijodo zahteve Anie-t** jasne in določne.
Nabori prično približno okoli 18. (unija.
GREGORY SVARI ROVARJE PROTI POPISOVANJU.
NABORI?
Washington, D. G. — Uradniki v vojnem departtauentu hrte s pripravljalnim delom za nabore, ki bo -končano do 18. junija. Tenru delu načelujo iu ga vodi Enoch Crowder, vrhovni maršal.
Hti*oj za nabore prične delovati z današnjim dnem, ko je pričelo popisovanje vseh moških oseb v sturo»ti od 21. do UI. leta. Kdor st- je danes registriral, še ni postal vojak. Izmed desetih registriranih fantov in nrož, bo postal komaj eden vojak v prihodnjih dvanajstih mesecrh.
Tisti, ki mislijo z lažmi prevaliti registrator je, se bodo prepričali, da to ue gre, iu da so laži zalije postale usodepolne. ' V vojnem departinentu so prepričani, da pojde popisovanje gladko od rok, Tet ud i bodo mogoče posamezniki skušali ponekod rovati proti popisovanju.
Justični department se je odločil, da zelo strogo nastopi proti osebam, ki bi skušale preprečiti popisovanje. Justični tajnik Gregory je izdal svarilo, iz katerega prinašamo glavne točke:
Proti vsaki osebi, ki bo skušala preprečiti popisovanje, bodo oblasti nastopile totfno.
fikoraj v vsaki občini bodo skušale nekatere osebe se odtegniti popisovanju. Te osebe se dede v slabiče, ki se boje voj*ic in v osebe, ji i ao podlegle vplivu oseb, ki delujejo 41 rot i 'pftpfsovdnjff.
V i'inucinatiju so aretirali 11 •oseb in od teh jih nosi deset nemška imena.
i Justični tajnik ceni, da število oseb, ki ne pridejo k registraciji, nc bo presegalo 10,000. Justični department je izvršil priprave, da doseže te. osebe. Take fante in može bodo aretirali in če so sposobni za vojaško službo, jrJi vtaknejo takoj v vojaško službo, nesposobni bodo pu kaznovani z zaporom.
Htevni urad za ljudsko štetje je napravil oceno za prebivalstvo. TWin. Kitajska, 4. juti. — VI Po tej cenitvi je vojnemu depart-tajski republiki je zavladala re- nicntu lahko dognati, v kateri ob-« revolucija, ki grozi strmogla- čini so sc možje in fantje odtegnili aeda ii jo vlado. Devetim pro li popisovanju, neijam, ki so proglasile neodvl-j 1 Za Slovane, rojene v Avstriji in ><wt 31. maja, sta sc pridružili I Nemčiji, sc jc vprav sedaj pojavi-dve in število rcMnih proviu- lo' važno vprašanje, o katerem jc j je »tem naraslo na enajst. Su-' bilo prCkasno, da izidejo splošna <» tri provinci je so He ostale lo-| navodila. Pravijo, da se Slovani,
ttVOLTA NA KITAJSKEM.
Ine vladi v IVkingu, ki so; vntfiiniK, Kvangsi m Jonnan. levolta ioiii h voj Izvor v dej-
rojeni u. pr. v Avstriji ali v Nemčiji, ne morejo registriral kot Poljaki, f'eMt Hlovenci itd., usiipak
Ivu, da se je parlament v Pekiu- j morajo povedati, iz katere države " >n>rl priporočilu kabinetn /n i prihajajo, poleg naj pa naznanijo
še narodnost,.
uprl •poved
vojne Nemčiji, Psrla ♦nt je sieer v ver i ni za vojno, to ■ P« ustavi mora biti pri glaso-j ■'»ju k varum, ki je pa /.tla j ne-1 '»r-v'e vsled olmtrukeije manjši-j . katera se noče vdelcžHi sej. Guvernerji rcbclnih držav, ki ' **bte\ ali vojno, so včeraj or-!»nizir»li „os.(| /41,-.HHIH) vUdo, k|1.
n ""'Huje trene ral lluškngčaiig.
TAJNA ZVEZA Z NEMČIJO.
New York, N. Y. — Zvezni u rudniki so tukaj aretirali tri ose bc, ki so na sumu, da so vzdržava-le tajno zvezo z Nemčijo skozi Me-h i ko. Vsi trije so Američani. Dva
P- .	.........-.....- sta rojena Američana, tretji je pa
' "im k. je /.usn po svojih sim-j noturaliziran *ved. ~ '"J"* <1o Japonske, Je Imenovan j	-
zn zunanje zadeve. SVARILO PROTI LEOARJU. Roditelji ustnjf so pridobili na Akron, O. — Dr. J. J. MoShane, ^ »trmi ve«" j i del armade, ki mmUli Nravstveni komisar, je iz-"»jpoiaiec proti Pekingu. Ue- 4U, hV»rilo, da naj rtanovslci, ki "»•■'le m. bližajo Tiem-inu m	v bližini jezer, dajo pre-
swatjene o;, tr%alj od mcsta.^tj Vedo iz vodnjakov, preden i- po|N»hioi,,n fMli 1/an <>d Jit rabijo.
Zadnje poročil«. < , M to m /.godi, se prav lahko • r. „	Jp pw(k4ef|. y . ui a,j pu fc preje razširi le-
mi ■ . r *,>lmt<i zo,m'1 m,____ i
/., na,M.v. i; /drnv««tveni komisar pravi, <ta| |v P« II.Mtltu, 11 h] H dvom- .....-	»»»''■•IIHHlO vodo
Plutokratle so pašni ameriški republiki.
FREDERIC 0. HOWE SVARI
PRED NEVARNOSTJO*.
-
New York, N. Y. — Frederic C.
Howe, zvezni naselniški uradnik, jc na konferenei za zunanje zadeve svaril pred gospodarskim imperializmom, ki ga imajo ameriški plutokratje na srcu. Dejal je, da ameriški velekapitalisti sejejo nevarnost v Mehiki iu na Daljnem vztoku.
Howe je rekel;
"Zastavi sledi nalaganje kapitala in to povzroča vojne. Nalaganje kapitala v inozemstvu hi moralo biti pod vladnim nadzor* stvmu. To je edina nevarnost med*; to deželo •» Japonsko. Kajti Ja« ponska se boji zapletljajev z a-meriškinii financami in izkoriščanja ua Kitajskem bolj, kot se hu-duje radi nasclniškcgu zakona. A-moriške koncesije in umeriška posojila pomenijo ameriške bojne ladjo in ameriško pehoto uu Ki • tajskem, iu to povzroča trajajočo nevarnost zu povdarjanje, da Japoncem preti ne varnost v njih lastnih vodah.
Največje vprašanje, ki ga je treba rešiti po vojni, tvori stanje izkoriščanih ljudstev. Aili naj ae jih osvobodi T Ali naj se jim podali svoboda? Ali naj bodo svobodni Kgipt, Tunis, Maroko, IVrzijn in Indija? Če se nanjo ne raztegne svobode, potem je treba nek storiti, s čim se rešujejo mednarodna vprašanja slabejših ljudstev, da dobiaio Jrajen mir jp je oboroženjc mogoče.
Treba je zapisati v port ave, da kdor posodi denar izven držuve, stori to na svoj rizrk. f*a* je, ds se vrata ministrstva za zunanje zadeve zapro prckl hrisotu iskalcev koncesij.
ytanicy K. Ilorrabeek, predstojnik departmenta za politično znanost na univerzi v Wisconsinu je predaval o "konfliktu in politiki na Daljnem vztoku". Med drugim je rekel:
"Kilaj potrebuje kapital. Žc večkrat je nas vprašal zanj. Je v našem interesu, da ga mu damo. Brez tujega kapitala in poinoč^ ae Kitaj ne more razviti. Od razvoju njegovih naravnih zakladov jc odvisna njegova gospodarska In mogoče tudi politična rešitev.
Odkar je izbruhnila ruska re -volucija iu so Združene države vstopile v vojno, se je spremenil položaj na Daljnem vztoku. Uni -čenje ruske birokracije je povzročilo, da je nemogoče za Japon -sko, da jo Rusija podpira pri ir. • ključ ovalni politiki, kar je bilo mogoče po rusko-japonski pogodbi v juliju. Vstop* Združenih držav v vojno povzroča, da moramo mogoče zavzeti odločno atališče glede bodočnosti na Daljnem v z toku."
Vrooman pravi, da so špekulant je požeruhi.
po NJEGOVEM KONGRES
MNENJU JIH UDARL
New York, N. Y. — Amcršika zdravniška psihodogič-na družbu je obdržavala avoje sedmo letno »bo-rovanje. Pri zadnjem zasedanju je govoril tudi Carl Vrooman, taj-niški namestnik v poljedelskem departinentu, o ljudski prehranit-vi in lakoti.
Vrooman je z ognjevitimi besedami naslikal, kakšno butaro iu odgovornist ao prevzele Združene države, ker je vojna paluwla Ev-ropo v pod rt inc.
Ko se je govor, odstranil od sli-ke gtadnih uuiožic v Kvropi, jc prešel na špekulante z živili, ki kujejo profit iz nesreče izstradu-nlh ljudstev. Imenovul jih je razva jene vpoi*ne Američane, požeruhe iu jastrebe, ki jih bo kongres podvrgel kakor hitro da javno uničuje kongrcwu pot red) no moč.
Vrooman je rekel, da nima A-tueriku le dolžnosti, du skrbi za prehranitev svojega ljudstva, ampak da prehrani tudi uliiraucc.
"Po končani vojni," je uadu-Jjeval Vrooman," pride zahteva, da ue prehranjujemo le uevtral-nih narodov, ampak da skrbimo tudi za sestradane mil. v centralnih državah. Po vsem svetu primanjkuje žl-il. Naš pridelek jc odiui, ki je ed ljudmi in lakoto,* ki prUlc v rihodujih mesecih. Poiuaujkljivost v transport aei-i-je strašha. Vslno je, de pride-lamo živež v vsaki drŽavi, kjer ga bodo kotrzuuiiirali." ,
Vrotmian jo rekel, da v Evropi ni dežele, v kateri bi se lahko ljudstvo najedlo do sitega. Naštel je slučaje, da so poljske žene znorele iu izvršilo samomore, ker niso mogle gledati, kako njih mn-I ene ki stradajo.
"(e pridejo resni časi," je rekel Vrooman," sc bodo morali ljudje tudi v tej deželi /.udovolji-ti z dvema ol>edoma na dau."
Iz govora V room una Je Jasno razumeti, du mora ljudstvo zahtevati, da kongres sprejme posluve, ki oderuhe pritisnejo ob steno iu izroče vladi kontrolo nad produkcijo, transport ar i jo in razdelitvi-ja živofta. Draginjo so zakrivili truatovci, J<i pokupijo velike jimio-žhie živeža in ga potem laraiiijo ,u-metno odtegujejo od trgu, da lahko uažeuejo cene kviško. Navil-dno ljudstvo, ki ne razume položaja, misli, da draginjo povzročajo grocerfeti iu drugi mali trgovci. Ljudske oderuhe je treba iskati med uiiljouarji iu miljardarji!
obna pftenioi pada.
STRAiNA NAJDBA
Akron, O. — V Vienoroodu našli prnl kuponi kann-nja umorjenega :kr»-lctiwga neznaiiea, ki j' bil čedno oblečen, nogi Ui niki sta bili pa trdno zviv.ani s vrvico. Vsa ziMtfutMija kažejo, da je bil zadavljen.
Polielja tesni, da je bH tujec naj prvo umorjen in potem ao va m-riki šele spravili v gozd. Morikl ho neaaanee vzeli vse, kar bi po-magalo, da ga sjioznajo.
ds li ^ u kv
BOOAT OUNI VRELEC
ODKRIT
. mestu povsod preizkušajo ImhIo ptsitsnei ze-kn da je ravno to treba storiti v	_ »liso Aogu
kitajske revo, JiWnikih	'	LteT^HU oljni vrele., ki Is,
SSLS .......YW«	Idajaldo-T^^ovo^daa
■^lETie, aonfereneo •. K
1,1 ,lr ^ijrtsse Je že tam.	pr,rt
"I	močni južni vetrovi.
.^jUasročalkaaadaevntt	Betotei rtM # «
1	dučiii zahod ob 7:31 p. m.
Chicago, IU. — Julijska pši*ni-ea je padla p<sl dva dolarja bušelj in atane sedaj #1.1*4.	/
Se ved s je cena moki tudi padla ali opaziti ni še nobenih znamenj, la mM i jo peki znižati ceno kru -bu. Ko je šla ceria moki navzgor, so peki podražili seno hlebcem od na 10 centov. Zdaj se gospo -dom pekom nič ne mudi, da poce. nije kruh, ki so gs podražili z iz-govorom, da je šla cena moki navzgor.
Poročila iz Oklahome in Tczasa naznanjajo dobro letino. Ta po. ročila so mogoče največ povsrnči-la, da je »la cena |»šenici navsdel.
GOZDNI POfABI »O
DELOMA OMEJENI.
!»„„,. <l«ir.oi ...r.v, nf	vwok„ , Ir,k I"
in.,
da m v treh minutah nsp< Kodov « naravnim oljem Z oljem prihaja plin i* zemlje.
gi. Psttl, Minn — l>cž jc naj več prip«»mogH), da so go«d"» |»o-žari v severni Muioesotl pričeli pojenjavati.
, UrwM- Wl". JS?, I'Mw*
da je škoda osrenuia, ki jo jc na pravil isržar. V pokrajini med White Kerthom in	l^1"'«
je	do VI dotsov,
Nemško l|udslvo se vpira vladi s sabotažo.
FRAZE IZGUBLJAJO MOO
NAD LJUDSTVOM.
• <
Kodanj, Danska. — Zadnje čase no se pojavili v Nemčiji mišic-rijozni požari v munkdjskih tovarnah in drugih napravah, ki so v zvezi z armado. Vladni organi sumijo, da so požuri delo mirovnih agitatorjev, ki so se oprijeli sabotaže v dosego svojega namena, da namreč izsilijo vlado zn mir. Zgorelo je tudi več žit uie, ki so nuravno veliku izguba ks Nemčijo v tem času.
Privatne vesti iz Netntfije govore o naraščajoči nezudovoljuosti med ljudstvom. Subniariuska kampanja je Nemec naravnost is-neuadila, ker trdno no bili prepri-uni, da bodo podvodni čolni spravili Anglijo ua kolena v treh mesecih, kakor je obljubila vlada. "Dvu ali tri tiaccece" — je bila 1'raza, ki se je ponavljala po časopisih in je šla od ust do ust. Pretekli pa so že štirje meseci od dneva brezobzirnega submarine skega potapljanja, toda Auglijn se še ue zmeni, du bi padla ua kolena ; še več, ofenzivna moč zaveznikov narašča.
Nemško ljudstvo zdaj gleda iu čudoma vprašuje: Kaj je s suh-niariukami in kaj jo z obljubo "dva ali tri meareg"? Zdi se, kakor da žo prihaja Ča«, ko ne bo ljudstvo več verjelo luilieni frazi. Kolikokrat je bilo Že potegnjeno /.a nosi Oficijclno časopisje žc dve ^ gode besede 'IPranoija je fafrvsvela na smrt", aH danes več nihče no verjame teiu besedami.
Ampak kajzerjeva vlada se ue poda tako hitro. Začela je / novo kampanjo v časopisju, da potolaži ili podžge nezadovoljne Kampanja nc vrši v obliki izjav odličnih oseb, kot je na primer minister Ziinmermaiiii, ki pravijo, da bi bila Anglija žo na kolenih, da jo držala Amerika svoje roke proč. Ali zdaj je Amerika podaljšala vojno — pravijo — ln naravno se Iro tudi subniariuska kampanja podaljšala. Skratka: odlične uradne osebe »o mnenja, da bo treba pislvojiti prvotno dobo iu potrpeti ns J do I. avgusta — lu takrat bo Anglija gotovo na kolenih. Dali bo ljudstvo še verjelo? Nezaupnost napram vladi jc ua-stala tudi vsled lega, ker je ad-miraliteta naenkrat prenehala z objavami izgub v zvezi s auburn-
rinkamt
Drugi doka«, kakšne razmere morajo vladati v Nemčiji, je tudi dejstvo, da jc vlada odredila ostre kazni za poljske tatove, kl kradejo kmečke pridelke. Te v rate tnl-vins so Že nekaj uavadnega v teh časih splošnega pomanjkanja hra-ne. Kontroler živeža, grof Halo-eki, Je tudi uvedel sistematično iu splošno preiskavo po hišah, kaš-čah iu kleteh, če ui kaj skritega živeža.
RAZSTRLEBA V RUDNIKU;
DEVET MRTVIH.
Harrtn, 111. — V rudniku Wca. ver, jastiliua Rand <'oal & <Vke kompanije, ae jc dogodila raz slreHia, ki jc uničila devet človeških življenj. Knajst drugih ru darjev »L jc sieer rešilo Življenje, m d%* %ta Inko težko poškodovana, Im podležeta pfiškmlfesiM.
Takoj po eksploziji so šli re . ailei v rudnik la so prinesli mr. tve tovariše iz njega
Jkidsrji sfi podirali star tir in so najbrž pri tem delu nslSteli ru veliko množino plina, ki je As. plod i ral » lako silo, ds Je bilo na meatu ubitih devet rudarjev.
Jrive fudn^ke nssref* «jm Jra sinden.,' "Vila™ lUynolds, k*m» r M /o, <hty Viek try, Kay Weath-em, rharles Riee% Jekn Ooa^go, I »i. < »o«»d in Kara Adam*.
Angleži so obnovili krvav bo| za
LeiiSs
NEMCI LJUTO BRANIJO NJIH POSTOJANKE.
Talijani poročajo o manjših bo-jih. — Avstrijske čete so do-segle uspeh pri iv. Marku.
—	B00 Talijanov ujotih.
—	Bolgari ao odbili na-skok alliranoav.
ZADNJE VESTI.
Washington, D. 0., 4. junija. — Vojni department ja dodalal načrt, da posovs od 900,000 do 1,-500,000 ismsd 10,000,000 mol in fantov, kl sa rsgiatrirajo das 5, junija.
Wsshington, D. C., 4. junija.— Parnik "Mongolia", ki ja imsl na krovu enoto Rdstsga krila Itev. 12 in na katsrsm ata bili ponaara. 61 usmrtsnl dvs bolniški strsinU ja dospal bras vsaka nadaljna sgoda v neko britsko luko.
Paris, dna 4. junija. — Vaa Paris aa ja abudil is spanja, ko js v Aubervillersu eksplodirala tovarna s tako alio, da ni ostal kaman na kamnu, a bližnjih poalopij ja pa akaploslja odnsila atraha,
•t. Louis, Ma., 4. jualja. — Re-bart BklbMj« aa ja aanttl duh, kar aa ja -bal, da ga poeovajo k vojakom. Uatralil jo »vojo Aono In IsvrMl samomor. Bapište Url majhna otroka.
Kopenhagen, 4. junija. — Da« paša Is Barllns nasnanja, da Ja
vlada aatrls anltlsamltlšon list "Staatabusrgsr Zaltung" la radi. kalni tednik Woohonwelt. # r—i Galveston, Tax., 4. Junija. — Mehiška topničarka ja uatavila a-morilko ribiško škuno Areas ab obrežju Tehuantepec dna 81. maja. Na škuno ja prtšal oddslsk talko oboroženih mornarjev in Js a škuns pobral ilvol, ribičem ga jo pustU lo toliko, d^ ao lahko do-apeli do Oalvaatona, Tax.
London, 4. junija. — Hitka, kl je trajala ves dan v nedeljo ua hritiški fronti v Kršitelji, se Je nadaljevala pozno v nis\ (Icneral Halg Javlja, da so augleSke čet s imele dober uspeh. Juf.uogapnduo od rheriay so Angleži reokuplra« li jsmioljo, katero so izgubili pred 24 urami. Nemška gurnizija, ki ss skriva v jeklenih Wi ceuusituih fort ah pi s I zemljo, j« pod ognjem brttiških to|kiv.
■ Včeraj imi angleške čete po dob gi topniški pre pa raci J i zopet po. skusili ud ret i v Lena isl Južnoza. pad ne strani. Med Angleži lu me-atom stoje mnogobrojn« nemške pozicije, ki so vsaka zase luočns trdnjava; Nema! ao namreč vsako hiši, cerkev, pokopališče, to-varno, pivovarno ali gomilo kauie. nja pri premogovlh rovih spremenil! v utrdim, iz katerih na goatu štrle »trojne puške. Angleži so vzeli z naskokom mestno eleklrar-no iu nekaj bližnjih po«f<*iJ, tods Nemci so lakoj udarili » protinapadom svežih čet in prvi *o a* morali umakniti iz pridobljene petri* eije. 11 it k a ae nadaljuje, W Nemcev Je bilo ujetih. V zračnih »po-p ar lih so Nemci izguldli štiri ero-plans in pet drugih Je bilo pre. gnanih a pogorišča. An«leži pogrešajo št M eroplane,
Park, 4. Jim. — Vpjnl uriul jav. Ija dsiiea, da ao Nsmsl prejšnjo naš osvoji!i nekaj tal v zsgordl j Mizo Kroidnomta. Nc«»škl knm-pr hic uspeti ja vae aile, da bi Izpu-'lil Prai»e<rz4sn aliategiAe« pezisL j j« ns višinah ob reki Alane, ki a»» rjni* b-srtbčH	A»«diijl .inm#(t.
tods frsoei»ske čHe tnluo drle, kar so pridobile. Prejšnjo noč ao Dalja os 3. str. 1. koL
. . . . .
BPROSVET A
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
Uhaja dnavno raxan nad« IJ ia praznikov.
LASTNINA SLOVgNUK NARODNE PODPORNE JEPNOTE Cene ofluov po dogovoru. Rokopiri m n« vračajo.
Naročnina; Zedmjena države (uvan Chka*o) ia Canada M aa lete, tl.ftO ia pol lata in Iht za tri rnasaca; Chicago in iaosaastvo $4 60 aa Iste,
92.26 sa pol lata. 91.13 ta tri maaaca.
Na«lov aa ava, kar laa »tik • IkU—«
"PROS VETA"
20C7 Sa. LamMlala Araaaa, Ckicaga,
"THE ENLIGHTENMENT*
Or pan af tka Slavaala National Baaafit
laaasd daily axe apt Sunday aad Holidays.
Owmad by Slavaaia National B«aafit Saciaty.
Advertising rataa on
Sabacviptioa: Unitad 8tata« (axcapt Chicago) aad Canada |l p« yaar; and foreign rountriaa, »4 00 p«r year ____________
Addreaa:
"PROSVETA" '
Aaaaua. Cklaaaa. Illhrii
44191.'
Datum v oklepaju n. pr. (Aprila 31.17) poleg vOaga Imena ln naslova pomanl, 4a vam Ja s tam dnevom potakla naročnina. Ponovita Jo pravoCasao, da m vam na ustavi list.
HUDODELSTVO NAPRAM LJUDSTVU.
Pri razpravah o davčni predlogi v senatu je prišlo na dan, da je vojna vrgla lani profitolovcem $4,000,000,000 dobička. Med te profitarje, katerim je vojna prinesla miljarde, »padajo jeklarski trust, smodišni in municijaki trust, mesarski trust in drugi enaki trusti, ki producirajo vojne potrebščine.
Vsak dolar te ogromne vsote je prinesla vojna. In zdaj, ko j« proglašeno vojne stanje in je znana in stara stvar, da se vojna na more voditi brez denarja, sa ti pahnil j ivi prof itar ji vpirajo plačati delež v državno blagajno, ki odpade nanjo. V javnost prihajajo z najbolj neumnimi in bedastimi izgovori, da bi nanje odpadel majhen vojni davek in dn nalože težji del davčne butare na ramena ameriškega ljudstva, ki dela v industriji in na polju in bo moralo tudi svoje sinove poslati na bojišče. Kakor ni cestnega roparja sram, ki oropa delavca na cesti za niegov tedenski zaslužek, ravnotako se gospodje trustovci in profitarji ne sramujejo zahtevati, da se vojni davek naloži na ljudska ramena.
ICmaln po izbruhu vojne je Anglija vzela od vojnih profitov 50 odstotkov za vojni davek. Danes gre celo 75 odstotkov od vojnih profitov za vojni davek na Angleškem. Ko je ameriška vlada naznanila v milih besedah, da zahteva 25 odstotkov od vojnih profitov za kritje vojnih troškov, s6 nikdarsiti grabežj zakričali v zboru, da to ne gre.	ji* Mti.iI(
, Kaj naj vlada in kongres storita proti tem profitolovcem? Tisti, ki imajo največji dobiček od vojne, naj npsljo tudi troške vojne, odvzame naj se pa^utaro z ramen ljudstva, ki dela na polju in v industriji m s pridnim delom producira |vrednosti.
če kongres sklene, da morajo trustovci, ki so lani na-
Cravili $4,000,000,000 profita, plačati le petdeset odstot-ov od te vsota kot davek, odpade vsaka nadaljna razprava v kongresu o vojnem davku in ameriško ljudstvo bi tak sklep pozdravilo z veseljem.
Združene države so zdaj aktivno v vojni. In zategadelj je treba spremeniti tudi davčno politiko. Troški za vojno naj se najprvo krijejo z vojnimi prof iti in šela potem naj se obdavči ljudstvo, če vojni profiti ne zadostujejo za kritje vojnih troškov. Če se je tak vojni davek obnesel v Angliji, zakaj bi se ne v Združenih državah?
FINANCIRANJE VOJNE!
Zgodilo se je tako, kot smo pričakovali.
Ko je bilo treba, da so oči vsega ameriškega ljudstva obrnjena v Washington, ko prihajajo najvažnejše iskom sko predloga — davčna predloga, predloga za nadzor-vanje produkcijo, transportacijo in razdelitve živil, cenzura časopisja itd. — na dnevni redKao nastopili pacifisti in slepe ljudstvo, če se izrazimo po starem Liebknechtu, da je v njih moči napeljati vodo, da bo tekla v hrib.
Velekapitalisti so poslali svoje zastopnike v Washington, da so kongresnim odsekom razložili, kaj naj bo v vojni davčni predlogi in drugih predlogah, in lutj naj se črta v teh predlogah. Le delavstvo in farmarji niso poslali svojih zastopnikov, ker poslušajo zmedene pacifista, ki udarjajo na struno, da lahko vsakdo izmed njih
OBT1TA
časopise in knjige in poznali bodete takoj, kateri je vaš tiran m krvolok, za katerega mtorate garati eelo svoje življenje, dokler vaui Detroit, Mich. — Jugoslovanski uf opefc,jo vaše uioči. Ko ste pa social isticn i klub je u videl potre izčrpani, vas ue mara kapitalist bo organizirati svoj pevski zbor, ve4 poznati. Oni, kateremu kateri bi odgovarjal socialističnim Hte £rtVovali vse svoje najboljše
principom. Ta želja se je sedsj vresničils in sedsj nam ne preostaja drugega, kakor začeti z e-nergičiiMu delom.
Ta pevski zbor smo ustanovili 10. maja t. L. pod ituenom "Svo-boda". To pevsko društvo jo od • sek tukajšnjega Jugoslovanskega socialističnega kluba št. 114 in je ustanovljen ua socialistični pod lagi in radi tega je odgovoren za vse svoje moralno deflo J. S. klubu St. 114. Drugače je pa popolnoma neodvisen od kluba. Ima avo-ja pravila in svojo upcgvo. Posta na lahko vaakdo član tega pev skega društva, čeprav ni član socialističnega kluba, vendar je po tem, ko je postal član tega pevskega društva, moralna doižnost, da postane tudi čflau socialističnega kluba, kar je pa aploh dolžnost vaakega zavednega delavca.
Dokler «e ta pevski zbor ne o-jači in ne izvežbs, bo deloval Sku pno s hrvatskim pevskim zborom ''Pobjoda" in bodeta imela skupno pevske vaje in nastope.
Rodne mesečne seje tega pev-skega društva sc vrše vsako drugo1 nedeljo v mesecu v delavskem do-n*u ob deseti <uri dopoldan, na E. Ferry Ave:, št. 367. Desetega junija je prva redna mesečna seja tega pevskega društva, na katero si najuljudneje vabi vse flane in tuii one rojske, kateri žele postati člani tega pevskega druitva.
Poživlja se vse rojake ljubitelje lepega petja, da pomagajo temu mlademu pevskemu društvu bodisi gmotno ali pa moralno. Vsako na novo Ustanovljeno društvo se moro v začetku boriti z velikimi tc/kočami in zaprekami *Sasih mu pretijo vedike nezgode. Kpt n. pr. sedanja vojna bode pogoHnila marsikatero drufitvo in nobeno čudo no hode, ako tudi nam na bo kaj nagajale.
' Sodrugi-rojofci I Poživljam vas, stojmio na strani tega mladega društva in delujmo za to, kar kmo osnovali. Vsak <3en btodi agitator.
• E. Bajec, tajnik.
Hermine, Pa — Delavsko Razmere v tej naselbini ao ravno take, kot po drugih premogofksp-nrh naselbinah. Dela ae s pojao paro. Tods kaj nam to pomaga, ker pa zaslužek ne odgovarja današnjim razmeram. Vaak zave den delavec to ve in je prepr&an o toni. Toda žal, da je ie veliko delavcev, koiteri mislijo in tudi verjamejo, da je vse dobro in si ne žele več. Edino pri čaši pjve se msraikateremu zsgnusi kapitalistično tiramstvo in začne zaba^: ljati, da dela edino zo "kompa-ni jo". Toda ako nanese pogovor na socijalizom, pa začne stopati sem in tja, kot bi stal na žareči železni plodči. ln marsikateri za-čne ugovarjati, da ni vss res, kar se govori. Seveda ssj tudi ni nič čudnega. Is stsre^domovino je prišel prepojeu z oium nazadnjaškim duhom in edino to je veroval, da mora biti pokoran in udan z dušo in telesom svojiui predpostavljenim, da jint uaora slepo alufcati, sicer se bode pregrešil zo-per eno točko v četrti božji zapovedi. Ko pride sem v Ameriko, marsikateri zopet zaide v tako družbo, katera mu začne zopet i-sto govoriti, kot so v stari dotpo* vini. Začne mu razlagati, kako škodljiv je socializem, da je vae laž, kar pišejo in uče, da je soper našo vero najsvetejšo svetinjo, kar smo prinesli is naše stare domovine, itd. Vse to tn še veliko drugega nru pripovedujejo, da mladenič nazadnje rea verjame io postane marsikateri nedoatopeu za vaak aoeijalen nauk. hi tako poatane marsikateri golo orofia kapitalistu«. In komu to škoduje? T »Samemu sebi in uvojim potomcem. Mesto da bi se boril ss zboljšanje delsvskega položaja in boljšo plačo. Velikokrat ne dogodi, da v takem boju, ksteefga
moči, >as zavrže, kot obrabljeno prodje, katerega rokodelec ne more ve$ rabiti. Delavci sotrpini. Koliko časa bodemo šc to prenašali. Vzdignimo se ne dan volitev in volimo naše delavske kandidate, lie rim o in neročujmo se na delavske knjige in časopise. — Vsska delavska hiša bi morala biti naročena na "Proletarca", "Pnosveto", iu "Glas Svobode". Ti trije so pravi delsvski listi.
'Da se pa delavci nekoliko tudi razvedre in zabavajo v svojem prostem času, česar je del zdravja in zdravil za našo telo, je Jug. Slov. socijalistični klub št. 43 sklenil na zadnji redili mesečni seji, da priredi 16. junija t. 1. veliko veselico v S. D. douuu, na kateto se najuljudneje vabi vse cenjene rojake m rojakinje, da se te veselice vdeleie v največjem številu. — Za dobro zabavo in fino postrežbo bode skrili v to izvoljeni odbor. — Anton Kodrič.
vedno cilj pred našimi o^jai in ta cilj je: Osvoboditev delavstva iz kapitalističnih verig.
Kadi tega poživljam vas dragi rojaki v White Valley, I'a. ue u-atrašite ae agikiosti iu agitatorrč-nega dela, iu ustanovite si svoj so-cijul. klub, kateri jc le nralo delce cele delavske stranke ali organizacije. Ne obupajte, ako vas je sedaj le malo število. Ako Vaa je sedaj >1111110, bo število vedno bolj naraščalo, ko bodo drugi rojaki videli, da se ne stra&ite zaprek. To bode šc drugim dalo poguip.
Poživljam vas rojaki na White Valley, Pa., da nas obiščete 4. julija, ker bpuso imeli ta dan velik javen shod, na katerem bode govoril sodrug Etbhi Kristan iz Chieage, 111. Ta shod se vrši v delavskem domu. Poživljam tudi vse rojake — sotrpine v okolici, da se vdeleže tega izhoda, da bodete dobili natančno sliko današnjega delavskega položaja.
John Trčelj.
l e»em ktuitTdiT^
to 27 dni. v J,**
čitniee še |4
13 di«. Dvanajst T *
vstavi vojno po svoje. Delavstvo, mesto da bi združeno zagovarjalo svoje interese pred kongresnimi odseki, ja danes nezdruženo in ni šlo zagovarjat tje svojih pravic, kjer jih je imelo zagovarjati.
In tako vidimo, da je kongreani proračunski odsek izdelal vojno davčno predlogo, v kateri je skoraj vae obdavčeno indirektnim potom, kar delavec potrebuje za življenje.
Zaatopnikov delavstva ni bilo tam, da bi povedali kongreenemu odseku, naj tisti nosijo vojno davčno butaro, ki jih ne bo težila. Tako je n. pr. dva in štirideset
f!Vallol!olJ!j^ijalnih k?rp0rV:,iji ,etu 1914 "•Pravilo godi, rta v taaent trnju, kateesga $124,242,772 čkfcega^grofita. V letu 1916 ao te korpora- j imenujemo stsvks sli Strsjk, dela cije napravile $729,983.235 profita, in aeveda imajo ts- nasprotno ta na ta način trga gled, da bo letos njih dobiček še večii. Če so delavci1 kruh iz u*t svojemu rojaku in mislili, da jim ni treba poslati zastopnikov v Washington »otrpinu.
in da j« nepotrebno, da delavske organizacije sprejmejo Rojaki — sotrpini. Zavedajte rezoiucije, V katerih odftečnu zahtevajo, da nosijo vojno	-delavske defease*« p*
davčno breme velekapitalisti, so se hudo zmotili.	maeajte drag drugemu, da aa
Mnogi delavski liati ao storili svojo dolžnost in ao vesi*bo1^ iM*"nkl	<U se e-
čas, odkar je bilo proglašeno vojno stanje, opozarjali
lavstvo na nevarnost, ki prihaja »n da je t£ba proti n^ ?T T ^ ^V varnoati nastopiti pravočasno, če se h^e dosegi tt feS^TS«
Nam se zdi, da so t. opomini ostal, glas vpijočega v^jega usše«. sovr^fcaika, - ki v puščavi.	I pitali/cm Berite prave delsvaks
Hermine, No. 1, Pa. — Ker je bilo nsše društvo povabljeno na tri kraje k slavnosti društvene zastave, smo se odločili, da se vde-ležimo slavnosti razvitja društvene zastave' v Export, Pa. Slav nosti ne bom dosti opisaval, ker som nezmožen vsega povedati. Bil sem v resnici presenečen, ker se nisem nadejal, da se bo' vsa stvar tako lepo in mirno vršila. Ko smo prišli z vlakom na kolodvor je tam pričakovalo že veliko občinstva. Po jako lepem in jedrnatem pozdravnem govoru brata predsednika Rozina se je vrSilo razvitje zastave, članica našega društva sestra Marija Zornik in njen soprog Tony Zornik sta novi zastavi kumovala. Oba sta v lepem in jedrnatem govoru vzpod bujala navzoče brate f intenzivnejšemu dehi in boju za delavske pravice. Nato sp še mene pozvali in mi dali 5 minut <časa, da jim kakšen jako dolg govor naredim. Seveda jaz sem se jako rad odzval temu povabilu in sem jako dosti govoril. Ko sem se pa že utrudil sem svoj govor deset minut prejo zaključil kot so mi dali časa za moj govor. Nsto je nastopil črnogledi revolucijonar Jože Ambrožih, kateri je poživljal rojake, da naj slede svojim bratom v Rusiji. *Po izčrpanent vaporedu na alavnostnem prostoru smo aodko-raksli v White Valley, kjer je bilo vsega dovolj pripravljenega, za lačne, žejne in poskočne. Za-bavfali smo se imenitno in ko bi bilo v nebesHi tako imenitno, potem so ni£ ne bojim iti tja. Ves veselični odbor se je veliko žrt voval, da jo vse tako lepo uredil ,in pripravil. Tukaj se pozna de lavnost iu bratstvo članov.
Poživljam vse rojake, da se pridno naročujejo'na na! edini delavski dnevnik "Prosveto", kateri prinaša vedno podučljive Članke aa nas delavce. Seveda čitati ga jo treba in ne samo voj ne novice in druga poročila, ampak p reči t at i ga je treba vsega od prve pa do zadnje strani. — Ta vsa vedno poživlja k strokovnemu in političnemu organiziranju, bodri vss in izobrazuje. Zato bi bila dolžnost vsakega zsvednega delavea, da ae ga naroči, ker jc to edini dnevnik, kateri zastopa dcAavake interese.
Vsakdo* ve, da v organisaciji je m<4| in da organizacija premore veliko več kot pa posamezna oseba. Rsvno tsko vsakdo dobro ve, Čim bolj le ens m k up i na ljudi, ks-teri imajo iste težnje in skrbi, organizirana, tem več doseše. To je vsepovsod in še večjega pomena je to pri delavcih. Kapitalizem si je prevzel za nalogo delava!vo izkoriščati, kolikor mu je le v moči. Da se ps vssk brsni izkoriščanja, je pa dolžnost vsakega |>osamez-nega. In čim več moči mas tem lakje se brani. Radi tega je raz-vidilo delavstvo potrtim organizi-rsnjs v svojej delsvski stranki, ds se skupno borijo za svoje praviee. To so že zpoznsli delsvci pred d*»et4etji, ko še niao bili to-iUM> kobrašeni tti nsao iaa&li 4»!f bo pripontočnikov. Delavstvo se vedno bolj seveda avoje moči in radi toga ae vedno bolj organizira in prialopa v delavsko stranko in radi tega je tudi nas rojskov dol-ftnost da pristopimo v to strsnko. Ni se ^rrsua strašiti dela ia poitr-vovslnosti. , Ampsk imeti morsmo
Johnstown, Pa. — Rad bi zvedel za naslov rojaka John Stegel in njegovo hčer Joscfo Stegel, O-badva »e nahajata nekje v državi Ohio. Jožefa Stegel je omožena v Cleveland, Ohio, in njeno drugo ime mi ni znano. DoOia sta nekje od Divače. IProsim cenj. rojake v države Ohio, posebno pa v develanda, ako jc kateremu znan njih naslov, da mi aporoči Ako pa sama citata ta oglas, naj se mi todaj javita, ker imam njhua za sporočiti o i+mrti brata oziramo sina Alois Stegelna. Mir ko Intrhar, tajnik dru št. Triglav, fit. 82, Route No. 7, b. 28, Johnstown, Pa.
(1—5—6.)
SLOVENSKE VESTI.
Ohieago, 111. — Dramatični od sek slov. podpor, društva "Danica" je vprizoril 3. junija popol dan v dvorani Sokol Karol Jo naš v Cicero,. 111. dramatično priredi tov "Sad Greha". Igra je v splo finem dobro izpadla z ozirom na razmere. Kar se tiče glavuih vlog so bile fino izvršene, v prvi vrsti hči Pavlina (Mtiss Jurgo) in njena marti Pavla, (Mrs. Kušar). 'V splošnem so bile vse na svojem mestu.	< #	11 -
Seveda ta igra ni za naše ljudstvo, ker jo ne razume in radi tega tudi ne zasreduje' posameznih prizoizorov paeljivo. Sicer bi se nekateri lahko bolj ndrno zadržali in opustili vsaj nekatere izraze med igro.
nih ostal
Praznikov v ^I
"premo ,,a židov,k K>I>ur, bi vam ,le 0s ' v
1 j cnje".....
Tako nesramno od-korišoevtlae „. L,t Var*
štiirik rat, ^
^ da ^koriieevil!!. uslužbencev, dTuai * " ker jim dovoli, J
DELAVCI PROTESTTt, PROTI mPORTUAN8;? JEV.
New York, N.
»ka unija#fitev. 233 so na Ameriško delav,k,, L
Z zal,tevo' vloži protest . nameravanemu aim((P,t,. tajskih kulijev. P t,ra"iy
PIVO 80 PODRAŽm
Canton, 0. —
varne ko podražile pTTo' sL-ji in klubi bodo (Mislej pS več pri sodu in pet cemTi pn tucatu buteljk.
Pivovarna rji pravijo, dim prisiljeni podražiti piv« kerji produkcijski troški navzgor.
ZMAGA RUDAJUtv.
Charleston, W. Va. _
tje, ki so zastopali 15,000 jev v New iti ver ju in Win Oulfu v Westh VirKiniji,hod novo pogodbo z operatorji. , darji dobe povinaiio mezdu in | inanjo unije.
VELIKA SLEPARIJA
ODI
Now York, N. Y. - Tuksj| aretirali'Robert Atoora, nika prodajslskeps departi •tvrdke William P, Craijf, ki z bomjiažcni in žitom. OUo niu očita, da je ogoljufal ti za $63,000. Policija pravi, da| M0010 izpovedal, da njegove goljufije znii&ajo 000. Denar je pora'bil za lacijc v bombažu iu žita, je potratil svoje prihranke.
Moore jo hotel obogatetieni in zdaj je v kaši.
Oglesby, UL — Dne 1. junija je tukajšnja Marquette Cement Manufacturing Co. naznanila svojim delavcem nekaj nepričakovanega in sicer, da bode v nadalje obratovala samo a polovičnim časom in ob enem so naznanili, da ao prisi -ljeni odpustiti polovico delavcev za nedoločen čas.
•Vzrok za to navaja pomaujjca-nje železniških vozov. Ta družba ima vedno svoje muhe.
. R. F. K., porocevslec,
Ameriške vesti.
IZKORIŠČEVALEC OSTANE IZKORIŠČEVALEC.
GNEZDO NASPROTNIKOV PROTI RE0IS1
ODI
Columbus, 0. — Tukaj so 1 krili glavni stan nasprintnikof! jaškega zakona, iz katengl H dili agitacijo proti registracij vseh Združenih državah.
< i lavni stan agitatorjev prt^ gist raciji so odkrili, ko so 0 inaUšali prečkali tiskarno ni: in pol South IHrIi ulhi,kjeri skali vse tiskovine. Stvar da so bili agitatorji dob« ni z denarjenr.
Zvezni nuniali »o aretirali i osebe.
New York, N. Y. —• Uslužbenci neke velike tvrdke na Oreenovi ulici, ki iadeluje in prodaja suknje in obleke, so prosiH svojegs delodajalca, da jim dovoli 14 dni počitnic v letu. Delodajalca je vsled prošnje skorsj zadela srčna kap, ko je pričel račun it i, koliko bo imel izgube, če jim dovoli počitnice, in seveda je odklonil tudi prošnjo. Uslužbenci so olalrža-vali na to protesten shod, a ko so dobili plačo, je vsak isdužbc-nec našel v plačilni kuverti tale listek 1
"Cenjeni usluibeneyl — Radi bi vam dali po&rtnice en radi tega vas opozarjamo na vaše dnevno delo.
Da zavnemo z vami, vi spite vsak dsn osam ur, kar znese v e-nem letu 122 dni; oditetl od 365 dni, jih oatsne še 24.1. Vsak dsn i-mste onem ur počitka, kar vnese letu 122 dni in oatane od eela-Jta.As 121 .rs v§»* A*4ft. Potem je 52 nedelj v letu, ob katerih ne delate, torsj ostsne fie 60 dni zs delo. .
Nsše podjetje je oh Mi'mtah popoldne zaprto, kar vam daje 52 pol prazni kov, ali 26 polnih dni. Za delo ostane še 43 dni Opoldne Haaflp eno uro za obed, ksr sne*e
OTROCI 80 UBILI Otttf Darant, Okla. -
zp Bcnningtona ee J«' čin, ki jc uganka za
Dva otroka - desetletno <lf
in osemletni sin - ' svojega očeta R. L ko je spsl. Strel i* ^ je očetovo glavo rarfrra' 1 popolnoma.	.
Ko so maleneks rifovo pinarno, sta ubila očeta, ker je nost za vse.
ZNAN TAT DIAMAKTO^ ZOPET KA
Wellington, K*®1 -
moti, ki je okrsdel
cena ksnrtens v ^ je pobegnil iz J*'/ begnil Will Mil- M*'* pred enim te<l»«w- ^
5S *.....3223
Inmsns so niao niogli
Kskih pe« vr*zi
pobegnil i« i"' 4 jTSiM
lieijs v Kan»s* * njegovo fcsi«. f
Welling.
je žen. obi^1«
Vesli i evropskega bojiš«.
raiii« enote dveh
I*
prvem napauu m

..»p'«««"x ault,e
v l^uupadli v
J ; iih popolnoma rasprH-to ££dU vdrugW in Lik. P»M v francoske tako-
M0
I'
ali Francos!
so takoj naskoči-
?f protinapadu m zapodili-inika^aj.No«ucisoltuela ve-
ikr izgube.	, ,	m.
Berlin via London, 4. jun. ~ > ^L Wytnchaete (Helija), je
tl"rajljutaartlerijska bitka
All,|,„ prejšnjo noč napadi! 3 Unsom in guesntom. prf po-.
)kll Soud.cz Mizo Loosski sever-
E** od Monehy.fW napkdi bili odbiti, izvzeti* južnoiztoc-Lnsa, kjer ae nadaljuje
KO
Iio od ei (rviva bitka.
pbohtitj:
Delavsko-vojaški svet v Petrogru-du podpira vlado in včeraj je po dal dva zastopnika v Kronštat, tla pregovorita rebele na uilrjio kupi tulacijo.
Afero ^ v Kronstatu (tixlujavt ob morju, 20 milj zapadno od Pe trograda) je začel študent Ana tole Lamanov, ki je pridobil ur svojo stran radikalno večino tu uiošnjega delavsko-vojaškega sve ta, da so proglasili Kronštat za neodvisno mesto in odpoveduli vst pokorščino začasni vladi. L&mu-nov se je imenoval predsednikom in izdelal je načrt za razdelite\ Rusije v ločene distrikte a takimi avobodščinami, da bi disfrikti takorekoč bili samostojne republike.
Vojni minister Kerenskij se jt vrinil s fronte iai pravi, aa Jc armada v dobrem stanju kljub odpravljeni stari disciplini. Vsako fr.i-terniziranje z Nemci jc popolnoma prenehalo in čete so z navdušenjem pripravljene na boj.
Boji na Goriškem.
Rim, 4. junija. - Včerajšnje kje vanje na vsi fronti Je bilo ur avjciio večjidel nu artilerijske ak-pjje, ki m» bile zlasti ljute fetoč-,0 <«1 Have, v Vodicah in na severnem koncu Krasa. Boji med itra/ami so »e vršili v dol/ni Arsa ri reki I'uiitdbana, acvčimo od ohaina in na Krasu. .Južno od |V>ks'a so naši oddelki osvojili mino pozicijo. Vreme je bilo elo ugodno za avyatikc. Sovraž-ji cruplani »o krožili nud našimi inijaini na Tirolskem, toda mi mo jih prepodili s protizračirtfni topovi. Avstrijci so izguibili en c-plan pri Gorici iu drugega iz-očuo od^Vertojbe. Dunaj via London, 4. junija. — V okolišu Sv. Marka so oddelki totnika Sonnewarda izgnali sovražnika iz prednjih zakupov. U-^li smo deset častnikov in 500, nož ia vplenili štiri strojne puške. Italijanski letalci so včeraj zopet metali bornJie na Trst'ki druga testa v Istri.	. • -
po
Rumunci napadajo.
Berlin via London, 4. junija. leneralni štab javlja, da so Rumunci pričeli z ofenzivo na mol-avski fronti. Napadli «6 med reams Putna in Sušica, toda prvi napadi so bili odbiti.
Petrograd, 4. junija, — Nemški etalci so vrgli 40 lx>int> v okolišu postaje v Luninencu. Naš avija-tik, lajtuant Orlov je prejšnjo noč metal bombe na sovražno pozicijo blizo Stainlslava.
Angleški socialisti ae pridružujejo Rusom.
London, 4. junija. — Včeraj sc jc Vršilo zborovanje social antičnih organizacij v Leedsu, uaAate-row je bilo navzočih več kot 1500 delegatov. Sprejeta je bila resolucija, s katero so se delegatje izrekli za mir 'brez aneksij m vojnih odškodnin in zahtevajo od angleške vlade, da podpira revolucionarno gifbanje Rusije,
Robert Sinilie, zustopnik rudarjev, jc dejal: "Ako bomo čakali, da konča vojna s popolno zma-na eni in temeljitimi porazom na drugi strani, teduj lahko doživim«, da bo vojna trajala še 50 let. Monarhi s svojimi armadami ne bodo prinesli trajnega miru; prineslo ga bo edino ljudstvo."
Phillip Snowdcn, socialistični poslanec v parlamentu, jc rekel: 'Tri leta že prosimo vlado, du nain obelodani podrobnosti svojega mirovnega programa, a odgovora še ni. Povejmo vladi, da smo [»roti aneksi jam in da morajo imeti vsr narodi — vštevšt Imko, ln-dijo^in Egipt — pravico odločevati o svoji usodi«" •	, » Angleški socialisti so, na tem zboru tudi postavili temelj, britiš-kemu delavsko-vojaškeuiu svetu po vzoru ruskega. Vua Anglija bo razdeljena v trinajst okrožij in vsako okrožje izvoli krajevni svet po vzgledu v Rusiji.
Berlin javlja o zmagi na Balkanu.
Berlin via London, 4. junija. — Zapadno od Vaidarja. južno od Hume in blizo Alčamaka je napadlo več kom pan i j Francozov bol garske pozicije, toda Bolgari so zdrobili napade in povzročili sovražniku velike izgube.
Guverner v Galiciji je reslgniral.
Dunaj čez London. —'Mihael iobrsywki, gen era lui guverner v Galiciji, jc podal ostavko. Vest je uradno potrjena.
Rusi se gibljejo na Turškem.
l'ctrograd, 4. junija. — Na kav ka*ki fronti jc okrog 500 Kurdov napadlo našo pozicijo v okolišu pogorja A k bara, 25 vrst jtržnoza padno od Krzingaua, uii uuše čete ho jib odbile iu jim prizadjulc velike izgubo. V okolišu Sakiza v Mezopotamiji ko naše čete okupi-'»te tri višine iu prodirajo daljo. Kunli nadaljujejo z napadi v o
«sdju naše fronte meje.
od perzijske
francoski avijatik je zrušU 43 sovražnih eroplanov.
1>ari*' 4 junija. — trudno jav •NJ", d« jc avijatik Georges <Juy "fmer dopust kot nadaljuo nagrado za svoje drzovite polete
in iMpdir v zračnih bojih. Njegov ;-di.ji čin je bil, da je v enem «'»eta dnevu zrušil na tla štiri '''M'lanc. Vsega skupaj J* še iHslrl triinštirideset. Guy j« "tsr 21 let in Jc bil ^krat ranjen.
že
Runo iz inozemstva.
v Kronštatu.
1 4. junija. - Pro v i -J^a ileda > p«daIs ttltfma
opornikom v Kronštatu. Ju-^	^^vecev je dejal
2« da bo Kronštat moralne
prsstvo bodo vzeli čez uiorje v najkrajšem času.
Ameriški ariuadui avijatiki st l»odo vežbaJi ua francoskih letal-klikih iu pod francoskimi iuštruk torji. Najmanj 500 Američanov odrine v to svrho na Francosko
Nemci v Braziliji so naročili 300C pušk.
Rio de Janeiro. — Brazilske ob lasti so zaplenile 3000 pušk nu nekem španskem parniku v brazil ski luki. Govori se, da so skušali vtihotapiti puške za tam živeči Nemce. • Zaplemba nemških par nikov se je izvršila brc/, kakega nereda. Vsi parniki so dobili brazilska iinuMia.
Chic&ske vesti.
Usoda delavca. — pri popravljanju vodnega prekopu na Indi ana centi se je pri razstreljevanju smrtno ponesrečil 401etni llrvat J. Skukolrč. Priletel jc velik kos kamenja na njegovo glavo, kateri ga je na mestu ubil.
Roparski napad. — V mesnici kletnega Albert Garzyaaa na 20. cesti, štev. 2224, ata v soboto po-zno zvečer prišlu dtu možka in z napetimi samokresi, todu on ni bil nič kaj pri volji dati v denar ampak se je hotel braniti z mesarsko sekiro. Todu med teniae eden izmed roparjev ustrelil mesarja, katerega jc krogla zudola nogo. Ta jo padel ua tla in roparja sta zbežala, no da bi si prisvojila denar. Mesar leži sedaj v liolnišnicj.
Nameravan ' roparski napad v sladaiičarni. — S »ladščivurno Natham A she rs na zupudui Superior cesti, štev. 44. sta prišla dva dobro oblečena možka in sta začela govoriti s prodajulcetn. Ko jih je ta vprašal po žčlji, sta naenkrat potegnila samokrese in zahtevala, da naj takoj izroči denar. Toda, ker se ni hotel tako hitro posloviti od denarja, sc je vrgel na oba 'odjemalca" in jimu jo posašal izviti orožje. To se mu tU posrečilo, ampak s tem jc, tuko prestrašil o.ba napadalca, da sta hitro 'po». brala šila in icopita — seveda brez denarja.
Zapata se poda Garranzl.
Juarez, Mehika. — General Jo-ac Munguiu, poveljnik tukajšnje Carranzinc garnizije, je dejal vče raj, da so prišli poslanci Zapatc rebelncgu vodje na jugu, v Mexico City na posvetovanje s predsednikom Carranzo. Vse kaže, da 30 Zapata kapituliral w svojo armado, ki baje šteje 40.000 mož.
Iznajditelj "pridne Berte" umrl.
Washington, D. C. — Tukaj je umrl Louiet Gathmann, iznajditelj velikih nemških topov, ki Jljnpra- ^".^K^icVa pur minut prišel vi jo tamkaj "pridne Bertc. tiat.i- /avCHtlt }() i^pregovoril imena
mann je'bil rojen v Nemčiji leta	—......
1843 in v Ameriko je prišel L 1865. Nerte za svojo "pridno Berto" jc najprej ponudil ameriški vladi, toda tedanji vojni department je zavrgel iznajdbo. Na-
Iz strahu pred ..re^tracijo U-strelil sobe in leno. — Bonnie Kfe-ve, Nemec, je ustrelil se lie in svo jo ženo, ker se jc bol, da bo moral, iti k vojakom na evropsko bojišče. Svoj naklep je prej povedul svoji ženi, s katero je bil koui^jištiri mesece poročen, da ne mara iti k vojakom in potom na bojrftčc, Komaj jo njegova lena sprego-vorila, že jc oddal dva strela nanjo. Zadeta jc bila v vrat in srce iu je bila na meatu mrtva. Na-to si jc še sain pognal dve krogli v glavo. Hedaj leži v bolnišnici in je le malo upanja, da okreva.
Stanoval jc na Will cesti št. '.r/5 m ima 28, Katic, Žerta njegova pa 25 let.
Zagoneten umor. — Nu Ogdcn Ave., za hišo št! 1H38 jc v soboto zvečer policija nušla nezavednega in s kroglo v hrbtu, 351ctnega strojnika Arthur Friederieka. Policija gu jc spravilu v okrajno bolnišnico, kjer jc bil ves čas neza
to je GatbmaiMi dal svojo fanajd bo Nemčiji, ki jo jc seveda vzHa.
(Ravno tako je bilo z iznajdbo submarinke, katero jc iznašel A-merikanec Širnem Lake. Ameriška Vu angleška vlada sta sc norševa-11 iz Iznajdlie, toda nemška vlada jc pa atvar vzela in danes Je gotovo nekomu žul).
Davki Wolf nu Polk cesti, štef. 1500 iu Jaines Murray, fia* Day ton cesti štev. 21W. Policija je takoj te dve označeni osebi aretirala in zaslišala, toda kuj pozitiv nega nc more izvedeti.
je zadnjič dogodil nek drastičen slučaj, kateri naui kažo v jasni luči razmere na Dunaju.
Neka delavska žena, katere moi je že od začetka vojne pri vojakih in sedaj je radi nekega pregreška v vojaškem zaporu v Pragi, je bi la v največji xevftdini. Trpela jc pomanjkanje v vseurin radi tegi; je zučela polagoma bolehati. Zbo lela jo na — jetiki, navadui pro letarski bolezni. Kudikor je še i-mela znanccv iu prijateljev, so jc vsi zapustili. Nobenih sredstev za življenje, kaj šc le zf zdravnika Stara je bila šele 27 let. V stanovanju ni imela nobenega pohištva, ue pnutelje. Ko se je vendair neka milosrčna sosediuja, toda sama revna kot cerkvena miš, usmhila te vboge ženske, je šla k bližnfr-um zdravniku, da naj vsaj on poni a ga. Zdravnik se je sam napotil tej bolnici. Toda grozen pri zor ... V kotu sobe leži v umazanih cunjah telo, katero jo komaj podobno človeškemu bitju. Sestradano, samo kost in koža, o-či so globoko udrte. V sobi največja revščina. Nobeno peči, nobeno postelje, skozi okna piha mrzel veter, kateri prlnsša ledene kaplje. Zdravnik takoj izprevidi, da tukaj on uam ne morq nič pomagati, da je treba to vbego Žensko spraviti v bolnišnico. Hitro napiše na listek, katerega je imel pri sebi sledeče liesedo: "Zelo nujno. Strašne razmere." dru« go stran 1 kitka pa: "Zena leži v kotu sobe v neznosnih ramnernh. Zelo sestradana f 11" Ta dobrosrč-na sosedjnja ne takoj napoti nu policijsko postajo, da bi šli z vozom po bolnico. Ko pride k policijskemu naičeflniiku, seveda ta nima sedaj časa za tako "malenkosti." Ves čas telefonski pogovori. Ko žena Čaka žo več. ur, ga šc enkrat opomni. Sedaj jI pa odgo-vori: "Danes ni prostora. Pridite črez dva dn.i." Uboga ženska gre nazaj k zdravniku kn mu sporoči, kaj da jo zvedela. Kaj je storiti ;>cdaj T Bolnice ni tako puatiti, v Imltiisnioi ni utenda prostora. Tedaj se pa ta zdravnik sponuii *o-citttiHtičnega poslanca ju svetuje tej ženski, da naj se lObrup na njo-
ga. Ta je že marsikateremu ho-
nagal Bos gre k njemu in muvic natanjko pripoveduje. On jo nekaj časa posluša tn reče: "A tako. Le malo počakajte* bodom videl, ali ae bode našel prostor zanjo, a« ue.' 'Takoj telefonira v bolnišnico, da -naj takoj pripravijo postelj, da ne noka zelo boflna oseba nahaja v takem in takem položa-jui Ni preteklo 16 minut, že stoji voz pred podopjem tega poalan-ca. Od tukaj ao tje peljali k stanovanju bolnico. Odpeljali so Jo takoj v bolnišnico, kjer jo dobila vsaj dobro in čedno posteljo in o-skrbo.
Tako so godi.vbogemu proleta-rijatuH kateri inora vso žrtvovati, njih žene pa stradajo in umirajo doma. Ali so še ne bodo odprlo o či zavednemu dolsvatvu v Avstriji, tbi pomete z dvorno nesnago na katero odpade vdllk del krivde za tako razmere.
Ameriški parnik trtil ob angleško krilarko.
(New York, N. V. — Nek« a""'
Križem sveta.
Paaje meso — človeška hrana.
y "Muonchner Post" beremti sle-delo vest: V "Bsyreutber Blsct-tern" jc brl danes sledeči itglas: "Kupijo sc mali iu veliki p*i Ponudbe . . . itd." Kakor poročn "iVank. Volkstr." biva s^laj v Bkyreuthu neJt pasji nicuar iz Chcmnilza, kateri kupuje male n
da jih
Oš« lo re. Hčerka. "Oh ljubi papa, ali je klavir rea *edaj moj t' Oče: "Seveda, ljubica moja!" Hčerka: "Jn ga lahko sclhij vzamem, ko sc poročim?"
Oče: " Da, lahko, ga vzaiucfi, ampak tega ne povej nobenemu, ker ti lahka ženini pobegnejo!
Dobra prijateljica. Dama (ka
zaje prijateljici svojo najnovejšo sliko): "Tuksj — le poglej jo!"
Prijateljica: "Ah —to si bils tit"
DELO DOBI.
Išče se Hlovenks zs delo v ku-hinjl. Dobra plačs in stalno delo; Vprašajte oa^bno ali pa pišite na naslov: Frank Zajec, JUH -1st Ave., Milwaukee, Wis. (Jun. 4 to ft.)
Slovanska Narodna
Ustaaovljsat 9. aprila 1904,
Podporni Jednota
lakorp. IT. jiralja 1»0T f drl. Illlaola.
8057—50 80. LAWNDALK AVE.,. CU1CAUO, 1LUN01H.
GLAVNIBTAN:
.Ur&AVNlODBORI
Predsednik: Joha Vogrl^, box »U, U Knllo, 111.
I.	Podpredacdulk: J. Brstkovie, U. K U. 4, bos HO, Ulrard« Kaaa
II.	PodpredMilulkt Joicf KuMj, 0100 Kwiitg avo., Bo. Cklcago, Ul. Tajaik i Joka V.rdorbar, -70S Uwu«lal. A v«., Cklcago, lil. Blagajn**' Anton J. Tvrbovne, 1*. O. Hot 1, Cloaro, ill. Zaplaalkar: Joka Moleli, 4008 W. Slat Cklcago, III.
NADZORNI ODBBX: Joio Asibroftlj, 851 box, Canou.burg, l*a. Taul D«rger, 741—lat bt., La Ball*, 111. F. S. Tauchor, 674 Aknay Ave., Rockuprlng, „Wyo.
rOROTNI ODSEK. Aatoa Hrast, 811—05th Avo., Now Dulutk, Mlns. Jok« ltadiiek, 070 box, Bmlthon, Ta.	a
Kadolf IMotoriok, 4;ifl box, lUldgovllls, Ps, Jakob yiklsv«i«, L. Bos 3, Wllkxtk, l»a. M. P«t ro vlek, lists Hale^Avet., Colllnwood, O.
UREDNIK "PROBVBTB":
Jolo Zsvartalk.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
P. J. Kara, M. D., 0208 Bt. Glalr Ava., Clavalssd, Okla.
VBK DKNAHNK ZADRVJO IN BTVABI, ki ss %ttaj« gl. opravaags odt>ors
lu B. N. P. J. aaj aa poiiljajo oa uaalovt
t JOHN VERDERBAR, 2057-40 Bo. Lswudsls Avs., Ohloago, DL
rUlTOZBE ULEDE OENERALNEOA POSLOVANJA M pollljsjo na naslov:
JOŽE AMBROfclfi, Bos 381, Oaanoaabiug, ta. ZADEVE rBEPIRLJrVB VBEB1NB, ki su Jlk rslUl prva la druga ta-Itsncs, ss poliljajo us uaalov:
ANTON HRAST, 811 - OOtk Avs^ Ni« Dulutk, Mina.
VSI DOPISI, r uprava, fclaakl, paaasnlU ltd. "Proavsto" ss poAllJaJs ua naslov:	, . *
UREDNIŠTVO "PROSVETE", 8007-00 So. Lavadslg Avs., Ohtcags, JJIlnota.
VSB UPRAVNldKB STVARI, naročnina, oglasi, ss poHUaJa na aaslavi UPRAVNIBTVO "PROSVETE", 11067—59 So. Lswudsls Avs., Okloago, IU.
V koraapodancl a tajnlttvom S. N. P. J., ursdnlHvosa ln uprsvnUtvom •Proavota" na rabita lman uradnikov, usrvsO saplAlta aaslov, ko Js tu nsve-dan sko lolita, da bo vnuka atvar hitro rešena.
Saja glavnega upravnega odbora as vrtijo vsako prvo sredo ta tretji latrtsk v mesecu. Saftetek ob aul url popoldne.
PARMA NA PRODAJ.
Prodam 120 akrov obsegajočo farmO v čenkoidovanski nnwllrinl, Zemlja ju zelo bogutu in rodovitna, ugodim prilika zu kmetijo. — Kogur vcNcli nuj su obrne pismena ali pa osebno nn IsMluika su pojun ails nu naaluy i Prank 2uiek, Phi lips, Wll., nli pn nuj lo /kIum nn 2710 So. Rldgeway Ave., Chicago, lik ^ . ' ! mi-(.j mu, 4-5»tl.f)


ROBERT W. LAYER
architect
118 I. li Salle St., Chleago.
ki Je Izdelal ničrt u tU. uriul 8. N. P. J. »e priporoči.Slo-Tepcem za Izdelovanje ■tevblniklh načrtov, nt. Franklin 6MI TEL. NA DOMU AUSTIN MOOI
riiki Darnlk le P« nr.m'i trfll ..1» velik« p« e Icra namenom, fla j-n ^aUwkHtarko v aftflriki luki.Lolie m	Pr<,<''J" 'l"
S V bil /.rio polkodov«. in Uem. pnrfaia P-je «>™> V popravki »O povzrofili le.t dni za- ,,nah kot k«.J«k» ... alcrr ) HO
made.	_-
■ —... - ____
Ameriški letalci m bodo radUi v Praadji-
WiL^-i	""ni	Washington, D. C. — Vla.la Je
^^Ttnnrtpmmnsr-mm aklenila pogodOO nwko ameriška J«. sk», m. r«dikalei tamkaj tvrrlkn r.a konstl
--------- .....kaj tvrdko za konstrukcijo dvolUva-
* 'L'- K»,'""'t je včeraj raz- drortkkega avijatiškega polj« M r|<l"irodku v Kronštatu Francoskem, na katerem ae t/odo
fOSOl KOJAKII
ds um
Kivljti V) v
tudi socialistični mini
•»Z* 'CflWiHi, da Rneija n« jjleklanrij, tie<»dvianoet!
okoliših
\
^meznih mestih in
vadili Američgfli v letanju. Od-aek ra eroplane v Narodne« ob-raenirtietn avetu izjavlja, da je kraj že nabavljen in potrebno o-
mark en funt. Ljudje ga zelo rodi kupujejo ki vaak o jutro čakajo lire Is ure pred trgovino, da g* do-bijo." Krasne razmere . . .
Krasne rasmere na Dunaju. — Kskor
Ztg." a« dogajajo ua Dunaju ne-soosne ra«»erc, kar sc Oše rb dMsvskib	Veliko jih Irh v
najdaljših stanovanjih, od vseh ljudi zapi^w. sest reda nr h vr-hu tega še suirtnoliolane. Tsko s<|
Naznanjam
odprl Irgortoo S
in ss priporočam _ Vaškemu bom kvalaino poetrt gel po srnami sani.
l*TOI tOMMVL
mum FA
Dr. Koler
SLOVKNSKl ZDRAVNIK IM Pnb At., PitUbursh, Pa.
mnsiillisiniianninM*.
pr. S.ler 1« M|>Ur.J«taW-
JiVaV./i'!".«
f PMeaUiaka, hI Im >« l«t-
^aSraCllMil« tolnUi aMMlk
0Mt>1.M»t
krvlV/ra»r I
a • v t Ua
. kt aa > I a « • • f št-ar .T Srluk.
aif Sk
/, Urlke p. U-Uau. V arte.
lay f fit SM. bebdae * IimKS. prISM* .VTeTufi va. WW. Ma toUJta. U
\SSfiSSfis«
laa vaai Ja Smi »h* a**r*U.
HH?
tr+j 4^1. W< M«**. — o* aaSwjea
Ivan polish je povedal resnico. <
L A	fl ^li... •
jI. II. Von HilIdtpkjMizdelovnte-Iju I 'iilyii i lkrgu Kr.vppgSi^^ajn, klltcri 4V V Nt illIII /fyu/.i y|ol ine tUiijl bolcfiiilml ljudmi, ijr^jenm vrtino zaliv n hi u platnu od oplh, ki ])lri JA Bolgarski Krv
POTREBUJEMO - 000 RUDARJEVI
za Harwick rov, pri Obos-wlok, Ps., le 14 milj od mu-sla Itttsbuigh. Lahko gr<>«ls prš iz New Kensingtons, Poulična železnica vozi ix Piti«-burgha. Veliko hiš ju žu sezi-danili.Prostorna zabav« /.grudo kmalu. Unijika maj na. Mobanlh delavskih saprsk. Dober dalavso suslužt $7 do 1$ na dan. UnJJika plača. Sov šaft (rov) dels jo, v katerem dobi še drugih VM) rudarjev ddo. Pridite takoj, ali pa nam pišite.
Equitable Ooke Oo., »
Oh saw lok, Pa.
kadit« tilliuh OIOAM.
Unisko UAelaae Ibjrfcut Olgara............J®®
f. ». P. f Olfsrt ........H*
TlUmas Olgar Oo.
AURORA. MINN
NORTH SIDE STATE BANK
hock sr-RiMcs. wxo.
IMA KAPITALA IN RF7.FHVK IIOO^OQ.Of
SLOvfScf, m^t^AK^
Ml	4mm fUum uri)*>v tur«	S*
ria»N|rno> « odalolMS obrrall sa kesla vloge.
nocka. g"nzsava nvj<a in haps kuna iNsnrunjA.
ul C'lil po-iiiugnl, piše roju k I vali IVo||nli P, o. ItoK UMI, PUiey Pork, Oblo, nIc-flešo J sl> ■ • 1 I •'
" Prav I' j»" so v ialiv^tijcm /n llolgnrskf Krvi|I < a i, kjttcregs ste. mi posršll: V rcsnlci iiieiidu nI (A i et ii boljšega Vdurtll i No gu človek popije nkodflifrt zvečer, nc (jrugu j u t m počuti kot m hm > rojen; juz som se sam o tem prepričal, du zu glavobol, želodčne bo. Icnti iu druge notrsnje bolesti ul boljšega zdravila,"
Velik zavoj llolgiirskegii Krvnega 1'aja, ki zadoatuje zn 5 nie« scev pošljemo za 1 dolar, ti zu. vojev za li dolarjev ua vae kraje v Ameriki. Karvol Products Oo, 8 Marvel Rldg., Pittsburgh, Pa.
Opomba: Ako želite zAvarovntl
vašo pošiljat c v pošljite dcacl celi tov voč.
i 1
L
. ^ i
riOlTITI
1 GOSPOD MIRODOLSKI.
Sp»al Josip Stritar.
44 Sc uatavijum ac," začne goapod Mirodol-s k i po k rat k mu molčanju, "ne ustavljam ae tvo-ji želji, <Jiu»i bi bilo morebiti bolje, ako bi ue ne-koliko yaaa potrpelo; vendar atoli, kakor *e ti /di; vsemi jo, tvoja bodi; moja želja je bila vedno, da ac združita bi želja nje, ki nan je prezgodaj zapustila. Dobra ata oba, rada ae imata, are če n zakon vaju čaka, ee je božja volja. Kaj ao vai človeški sklepi, vse človeške namere; rosna kaplja, ki se blišči na veji, veter potegne in kaplje ni! Ti si mlad, prijatelj moj, malo ni še izkusil ua avetu; obetuš ai stanovitno srečo, ker eutiš, da ai je vreden. A kaj govorim, kaj bi ti grenil vesela trenotja! — Ne bodem te uČH, kako rarnaj a svojo ženo; ti ne potrebuješ pouka, in uko bi gu potreboval, zdaj bi bilo prepozno! Poznam te, brez strahu iu skrbi ti izročam, kar imam najdražjega na svetu. Ti no bodes hčerki moji, svoji ženi, svojeglavem gospod; slepe pokorščine nebodeš zahteval, kakor se zahteva od bresuimie živali; družica ti Imde in pomočnica v življenju. Srečen bode vajin zakon, kolikor more soditi človeška kratko v id now t; srečen nuj bode, kakor jc bil moj."
Pri teh besedah potihne mož, pokrije si obraz z obema rokama; dolgo časa sloni zamišljen, po teiu si obriše rotme oči iu govori dalje:
"O mladi prijatelj moj! nc čudi se, da me jc za treuotjc premagal spomin; nc čudi sc, da bodem govoril s teboj, kakor nisem šc nikoli govoril ne s teboj ne z drugim nikomur. Tako mehko, tako polno mi jc srce, da si duška Žele pre-obili čuti. Poznal si mojo ženo, Kadovan, gledal m tolikokrat prijazno njeno obličje, čul si njen mili glas, v spominu ti jc vse njeno Mugo bitje; vendar kaj si videl, videl wi samo z otročjim očesom. Pravo vrednost njeno poznal sera jaz edini ua svetu, Čuden, poseben človek sem bil že od mladih nog; otrok še, imel sem svoja pota, svoje misli; sam zawc sem živel, malo sc prijavil in bratil s svojimi vrstniki; jaz nisem pogrešal njih družbe in oni nc moje ; kar jc njih veselilo, vse sc jc zdelo meni tako prazno, tako pusto in ničevo. Svoj svet seui si bil ustvaril, v njem sem živci, srečen ii^vesel otrok. Imenovali so me prevzetnega, brezsrčnega; in v meni jc bilo tako mehko, premehko aive. Trpeti nisem mogel videli človeka ne živali, bolela me jc vsaku bolečina, v srce sc »ni je aiuHila vsaka trpeča stvar, Tmcl sem trenotja, ko setn se čutil nesrečnega, neskončno nesrečnega) Obšlo me je tako rekoč trpljenje in gorje vsega sveta. Zamislil dem sc čusi v čudno misel; zakaj sem na avetu! O ko hi ne bilo ne mene, nc zemlje, ne aolca in zvezd, ko bl ne bilo sveta! .Slednjič so mi je srce olajšalo v solzah, ki so se mi cnrkoma vlile im> licih.
Z leti jo rawla ta moja posebnost, recimo: bolezen, nikakor nenavadna ImJezeit) bolezen, kateri se tako rada posmehuje samopašna druhal, ki jc zadovoljna iu vesela, da se le nji dobro godi, ki ima kne in obličje človeško, a nikakor ne človeškega srca. Ta jc tista bolezen, iz katere poganja cvetica najbližje poezije, ki ao Jo solže rodile natu v veselje.' O kolikokrat som si mialil: Zakaj mi ul stvarnik podelil rfaru poezije: vrelo in kipelo jc v mojem srcu, nema so uii bila usta!
Prklc mi čas, ko sc mladeniču po naravnih zakonih zbuja hrepcuenje po dmgi polovici človeštva, ko se mu šiloma obračajo oči po cvetočem ženskem licu. lilugor mu, kedor najde tolažbe iu zdravila na blagem, zvestem ženskem srcu. Imel sem .nekoliko priložnosti izpozristi ženstvo, zeha, jal sivin v hiše, tuiko imenovane dobre hiše; prijazno ao me sprejemali povsod; radi so prezirali moje slabosti, potrpljenje imeli z mojimi poseli-nowtiui. imel sem priložnost opazovati življenje; iiiaIo veselega sem videl. Sijajna površina, poj njo toliko nezdravega, črvivoga! Lahko sc zgodi, zlasti mludemu človeku, da se prenagli v sodbi, nevarno je iz nekaterih prikazni, ki jih je člo-§ vek videl, sklepati splošno sodbo. Jaz nisem bil suničevalec ženskega spola, kar se ml Jc tolikokrat očitalo. Nisem sovražil ženatva, nc zaničeval, a posebno spoštovati ga tudi nisem mogel. Nosil sem v .prsih žensko podobo, katero sem si bil sam ustvaril po svojih mhdih, svojih željih. Kolikor sc ni videl iu poznal deklet, nobena ni bila nji podobna. Koliko aem zahteval, in kako mulo! Ne lepote, .ne učenosti, nc visokega stanu, da ue govorim o bogastvu; iskal sem čistega, blaznega. zvestega sres, srca ki me ImmIc ume I o, ki bode veselilo we z mano, z mano žslovalo, ki bode imelo z mano blago potrpljenje. Želel *«»m ženo, katera bl sc srečno čutila v moji skromni domačiji, kateri bi ne uhajala skrivaj želje v sijajni svet — in Radovan; žene, Katera bi bila plemenita v mislih, besedah iu dejanju. Vsak človek ima kaj posebnega, če.<ar lie more trpeti, .laz imam z vsem potrpljenje, z vsiiko človeško slabostjo, r. neumnostjo, ceo| s hudobij*«, n zoprna, neskončno Zoprna mi jc — podlost m otroka njena; laž iu hmavstvo! Koliko sem si /«• prizadejal, ne ds bi s« sprijaznil z njimi, to je nemogoče, da bi imel *anw> človeško potrpljenje / njimi \so zastonj, ta slabost |*>jdc v jamo / menoj."
Po zadnjih hordah, katere je blHgoduNui gospod Mi rod o l »ki z nekako nensxadoo živahnostjo, r. nekako sveto je/o govorit, pot dine nekoliko časa ; videti mu jr Mto, da so mu obudile neprijeten spinnlu; po tem go\ori dalj*' / ua\a diiiin glnsirto ;
"Take žene sem si želel, io tako ženo setn
našel!"
"' c »eni za kaj hvaležen svojemu stvarniku, hvaležen sem mu ra to dobroto' Kadovan! ti *i mlad, ti ne veš, kaj je hlogn žena' Bog mi usliši moje Ael je, želje skrbnega očeta, m ni krnici svojega življenja bodeš govoril, kakor /daj ja/ ao vorioi. Srečne dni M>m preživel /. njo, Ksko naglo mi minili! Njene želje so bile moje želje, moja
volja njena volja. Lep je učiteljski stan, jaz uc vem lepšega na svetu; vendsr »ma, izkusil bodeš sam, svoje težave. Kako lep, blag namen, kako težko ga doaečif Človek, naj si šc toliko prizadeva, naj ga vse hvali, težko je sam a sabo zadovoljen.	4 *
"Prihajajo mu težka trenotjs, bliža ae um skrb. temni se mu čelo, upada mu srce — ljub pogled iz njenih oči, prijazna beseda iz njenih ust, in soinčui svrt razvedri uiu čelo iu mu* ac uiu usede v srce. O j blago bitje, ki, znebi vši sc zemeljske teže, breztelesno bivaš zdaj v večno mirnih prostorih, zvesta družica moja! ako čuješ moje bcMede, hvalo ti, srčpo hvalo! Moj mir si bila tf, moja tolažba, nfoja sreča. Samo enkrat si me žalila, ko ai od mene, od svojih sc poslovila!"
Žalujejo se Ženski koraki, vrata sc lahno odpro mi— veselja žar posije očetu iz rosnih-oči.
IV.
"Sami, gospod Mirodolski, sami!"
"Sam, gospod Župnik! Lepo jc, da vam ui branila obiskati atarega znanca. Siui-Ie sediva v senčnico; pot vas je ugrela, soparno je po gozdu, tudi senca malo pomaga. — Barbal"
Nepotrebno je bilo klicati. Že stoji polič rumenega vina na mizi pred gospodoma. Zvesta čaka, da si obriše dobro rejent postavni mož služabnica stoji pred gospodom župnikom ter potno obličje; potem uiu prime urno roko ter jo poljubi; in Seveda ui pozabila prej obrisati si ust z belim predpasnikom; snažna, čedua ženska je bila starikava Barba; potcui se zavrti ter odide a vrue se kmalu s steklenico hladne studenčnice in hlebom belega kruha. Storivši svojo dolžiiost izgubi se zopet po svojih opravkih; govorila ni besede, zdelo se ji je nespodobno; bila jc Bsrba mirnega jezika i-u Urnih rok, biser vseh poslov ženskega in moškega spola, kar jih jc bilo do sedaj, in kar jih bode morebiti še nekoliko časa za nami. Čakala, ui, da jo gospod opomni dolžnosti. Psiček, ki je vesel priskakal pred svojim gospodarjem, uazuauil ji je prihod imenitnega gosta; po tem jc vedela, kaj ji je početi; iz glave jc znala, po vrsti, vae hišne navade.
Gospod župnik je dobil doma, kakor amo videli, avojega znanca; drobni tovariš njegov ni bil tako srečen. Peruu je bil z doma, Bog ve, kam, kar ni bilo videti nikakor po volji njegovem u mlademu prijatelju. (Nekoliko časa stika po hiši in po vrtu; ker ga ui najti, leže v hladno travo pod drevo izpehan in ue vol jen.
"Kje je mladi svet?" vpraša gospod župnik, ko se je. nekoliko oddsliuil in ugqsil prvo žejo.
"Na griči, pri lludovanovi materi je vse troje, iti'Peruu z njimi. Kadovau je bil pri naa; po kosilu so odšli) kaj je ujiin vročina! Meno se«pustili doma — starca; zvečer sem obljubil priti za njimi;"
''Starcaf ftorčujete' se, £b4fc>od Mirodolski! Precej euollko let imava, krepkega sc čutim res, ill tic bojim se vsakega, veudar z vami bi sc nič prav ite upal." .» ' }u \ ..•■■
41 Poglejte moje lase!"
-rti*
Imel je gospod Mirodolski; kot4 suio morebiti pozabili povedati v začetku povesti, goste, dolge Me lase, ki so bili v nekakem budnem, a nikakor neprijetnem uasprotju s njegovim polnim srfra-vo-rdočiui,'sedaj krepko ogoreLiiu obrazom, z jasnim, bistrim očesom, ki mu je tako pogumno in vendar tude tako prijazno gledalo izpod temnih obrvi. eNČimernost, najsmešnejša moška slabost, ni bila slabost gospoda Mirodolskega, vendar uc dal bi se bil rsd odrezati ali tudi samo pri rezati čostitih belih laa, brez katerih ai je bilo tudi težko misliti uioža, kakor leva brez veličastne grive. Tudi ui imel navade pokrivati ai glave; go-loglav je hodil po vrtu v mrazu iu vročini, l^epo ga jc bilo videti, ko se jc s cvetočima hčerkama izprchajal čestiti očak, hrast korenjak med mladima lipama, ki jima čebele brenče in šume po dišečem cvctji!
"Sneg ua vrhu!", govori dalje gospod Mirodolski, "sneg priča,'da je ziiua, gospod župnik; kaj pomaga, da je gora v znožji šc nekoliko zeleno! Roka iu noga, ne rečeni, da ata mi odpovedali, tudi oko mi služi za vsako potrebo."
"Ne vstrašili bi se, mislim, ako bi srečali sami v gozdu volka, z vašo pestjo po glavi, iu dovolj bi uiu bilo."
"Poskusil bi žc, poskusit; no dal bi se uiu kar tako. Ali uakositi koš detelje, zavihteti ga z desnico na raiuo, to mi jc šc vedno igrača."
Veruje va mrad, kedor vaa vidi, gospod, saj ate akoraj v pregovoru po vsej župniji zaradi svoje moči. Smo to se uni čudno zdi, kako «te mogli, tako dolgo po meatih žkveč, ohraniti si tako trdno zdravje m tako moč."
"Zdrava kmečka kri, goapod župnik, zmerno, trezno življenje, dela, kolikor prav, (počitek o pravom čami, čist s zdrava sapa, mrzla vods, ne pre-več skrbi, nič strawti in mirna vest, gospod župnik! tu imate vso mojo lekarno!"
"Veste, kaj sr mi poecbno pa motno zdi, gospod MirodoUkit Da ste tako o pravem času, rekel bl morebiti kedo, pred časom popustili služba ter atopill v zasluženi pokoj, katerega vam Bog daj vitvatJ še mnogo, mnogo «let."
"Vidite, dragi gospod, moja ramel je bila vedno ta: Človek ima uvoje dolžnosti, a tudi neko-liko pravice Kader je iapolnil avoje dolžnosti, ko-likor je najbedje mogel in anal, potem sme tudi nekoliko Šivati zase.
Dalo v tednu, a nedelje proste,
Trud ve« dan, zvečer, veaele goat«!
govori nemški pesnik, in prav govori Pameten človak u« čaka. da mu sačno pešati moči, da že ne more več ispoinjevati svojih dOUnosli; umakne »e za čana ter prepušča mest« mladim, čilim molem. Vsak ob avojem čaan, tako je prav, zlasti v učiteljskem atanu
(Dalje prihodnjič.) *
Valovi življenja«
Noveleta, spisal Emil Leon.
Ma foi, Bruederehen, waftun gchst du uicht nach England, wo man jetzt ueber die galanten A-
benteuer ciner Kocuigln oeffent-lieh certirtf
llauff, Memoineti des Satan.
Ijarde
Nekdaj je bil sloveč pevec in i-me njegovo je bilo •znano po Kv -ropi. Sedaj pa že davno leži na samotnem slovenskem pokopališču; I	" ]e "^iomudii pozabljen je m na gomili inma|
Ženska, iu pravljice ao se pravile
fa naštevale «o ae osebe - ome- p^ jM,ml .....h,*j
njalo ae je celo samo vclicast vo h^C wuel sprani,	&
katere so se brez vspeftu vile mi hkeui žametu /ln zvijale okolo nje. Signorina Luji hi travi. In •. '»odiko f za je bila ledena, kaxor polarno tain mesto /av / pogorje in cvetje ljubezni ui po- hu ^ ham,; '™ v fa"k„
•loi nJOMQI srcu. Mi d\u J>a K zraku suš sva se hudo sovražila •	^ ;U1C t . ■ . ^J* go^i.
XeW»j, k„ .va bil. .kupuj L^il!	^ "*
odru, ter uii je ona alonela ob ra- jazno.	'^Mi^,
mi in bi se bil jaz 111 oral delati, y ta krai kakor da bi jo poljubil, — polju-bil aeui jo zares na svilnato lice j (na katero ni devala
dino nepotrebno t,'??11
.	iz svojih „|,ihuh urii^
Alilp^i, teiUj Jt. * "
boje, z veliko belo i
a svoje
* . . . .... .bele, oštre zobe v mojo ramo, ob	„• . I
kma. Nekdaj so ga obsipali s cve-	{m	fJ:i K5I ......1™« J*
at »eui pri
t jem in bujne zak<«nske žeaiice ho | iz bogatiti lož metale žame pogle-| | de na vikoko, krasno njegovo podobo. Sedaj pa malokdo izmed ua-iših rojakov ve, da se je pod nje
kateri je slonela, da W bil skoraj vlekla. Mnogokja od Wlesti eakričai.	Iltt Mje,n tu 1
Drugi dan sem šel k njej, v njc-i hij,, ..............U|
no bogato stanovi polnjeno a zclci
—	zapel,
pošteno slovensko kne.
Neko jutro je Ml prišel v domačo yas nazaj in oudi ostal. Imel jc obilo denarja in aato -ao ga pustili v miru. vSorodništvo inu je bilo v tem ča«u, kar se je bil skoraj v letih otročjih lovil iz domačije, pomrlo in čisto sami je živel. Krog njegove rojatvone vasi se razprostirajo gozdovi —ške graščine, stari, veličastni gozdovi. V senci teli gozdov je preživel -ivoje dni. Kadar pa ao ga uiorltl preteklih časov spomini, povzdignil jc svoj glas in pel starim smrekam in jclkaan w*tyj že davno pozabljene arije iz sta nih hmkiii oper. Pel je s prečudiiiaii glasom, ki mu je kakor tekoče srertiro vrel iz gladkega grla.
V čaaih je oJirnil pogled nazaj v dneve pretekle in čutil je strašen propad svojega življenja, ln todaj ga jc gnalo od debla do deb la, da je vil roke in glasno kri eal. Dostikrat ga je opazil .samo ten pastir ua mahu pod visokimi smrekaifii ležečega — rn glasno jo-kajočega.
Sedaj pa aedaj mu je dobrotna oaoda potegi Mrla za gri njalo čez bridko preteklost iu um omamila moči, da je živel v lalrki blaznosti. Tedaj pa su odmevale'po —ških gozdovih njegove pesmi, prijazno lalikožirvno in veselo. Po tem pa ao se zopet ipovrnili teanni treuot ki/. -
,J£o je zstWnil, oči, ni šel skoraj uikjdo za ujegovini pogrebom. Po 1 ožili so ga v .samoten grpb, na ka terem aedaj <leto za letom trava Daste.
. AJi nekdaj je bil dika kraljeve opere v občudovan in jako priljubljen. , Prišel seui z njim v dotiko leta Moj prijatelj,, —ški graj-ščak, me je bil povabil, da naj ga obiš£em. Ta prijatelj je imel kra-wno sestro, kateri sem se bil tiste Čase zagledal v globoko oko. In ta ko je prišlo, da senu bil jesenskega dne v —flki grajščini. Rano zjut raj aem lazil potem po grujskih gotvdovih, ter »i polnil dušo s po ezijo, ki je vela po njih. V teh gozdih je bilo, ko sem r.c sešel z njim.
Na odsekanem parohku jc sedel ; dolgi lasje so mu neredno pa dali po čelu in pel jc burno v jutranji zrak.
Mene vglcdavši se je zakrohotal in potem k rtiča j c »zginil v gozdu.
Drugikrat pa jc ležal ua tleh pod vinoko smreko. 8 prsti svojimi je ruval mah iz tal, mečkal ga v toKi, ter pritiskal ua avoje vroče čelo in glasno je jeCal. Poatala sva bila prijatelja. In ko jc bil umrl in sem jaiz čez nekaj časa potem prišel v vas, prinesla mi je njegova strežnica, stara ženica, nekaj zarjavelih iistov, iz katerih aeiu pobral naslednjo z>godl>o — »godbo izgubljenega življenja.
Kraljeva opera v### Je bila tisto leto prečudno srečna s svojimi vs-pehi. Flotow je bil pimlal ravno "Marto" med svet; prišlo jc tudi mnogo gostov, ki so tedaj, silili po vsej K v ropi, Jaz aartn pa sem bil na vrhuncu svoje siavc, gla-n moj je bil še čist, kakor zlato. Ali tedaj seui bil šc hladnega, flegma-tičnega srca, in v možganih mi ni šc gorel in vrel vulkan, kakor se-daj
Tisti čas je bila priinadona pri kraljevi i>peri neka signorina Lu-jiza. Nemka, onorna in (smotrna* Hi dnr snr ** W»Vra*TTa. Kolaii stal na odru fa p«t. VM sem jo
n s^K,ijcj,vnjc- jc biie okrog mene t h
ivanjc. Bilo je na- kupit konjfvih Mijem in cvetjem. hki livadi, tedaj J
govim laškuu priimkom skrivalo , leža,a y tank\	(j|)1,ki ^J^ t ^ m »
miŠleno slovensko «ne.	, . . , * . . 4. .	l)IdM «»»ijt-ga neU Tn
Okolo nje pa je f^etala bela pa- ta,n aelje vzdignil iS
piga in jedla iz njenih belih rok. 4lled oaušenih bilk, ter S
ško odfival, nehote ponS jega petja, po katerem w vse mesto hrepenelo. -
Tako seiu bil tudi dru«i daa.1 seni bil sklenil *voju zavez« jizo, prijezdil iz -menta. Kik«l l)ilo to vse prisilo! lu ka^o Un»i
ir.	,„ , »i jo bilo udalo pano«! ša
Da, midva se sovraživa ! od- (kt ke<laj sem jo ljubil. JhZ
'ofiln io 7iicltntin	I i :i ...	■»	.	*
Signnrkua Lujiza pa še vstala ni, ko aeni bil vstopil. V laseh, takisto bledo-nemško rumenih, pa je imela rudečo rožo. Sedel sem se tik nje, ona pa je skoraj maio zaru-dela, tmonda od jeze.
".Signorina," dejal sem potem, "midva se sovraživa!'*
govorila je zaspano.
"Prav zelo sovraživa!" pristavil sem še. "Signorina," govoril učni lahkodušuo, nil!"
Pogledala me je z velikimi očmi, kakor da bi bila hotela vpraša ti, tratinc mi je hitel nasproti 'J kaj njo skrbi ta silno nevažnu drega VJbnebja lai je
bil prepričan, da že <»d tedaj^f sem jo bil zagledal v prvič, i žno in nevoščljivo. Kmmm jaz sc bom ze- bračal oko, povHod -;e.a vi<k|/ n/i njen obrazek. Iz siveza m Hal je zrl nasproti famed ni
kaj njo stvar.
"Poglejte, signorina, ženil sel bom! Tako pride človek \ nesrečo, da saiu nc ve, kedaj-!"
In ko je signorina le molčala, dejal sem hladnokrvno:
"(Ženil se bom, in oženil se bom z vaina, signorina Lujiza!"
Kakor blž-fk je skočila kvišku, prsi so se ji dvigale ln s/dito je hodila gori in doli po sobi.
Vstal sem tudi jaz, ter šel za njo. V <k<otu, .kjer je stala majhna, elegantna peč in nekoliko zelenih oleandrov okrog nje, tanj v kotu pa sem sc hipoma postavil pred njo. Vprla je jezno o-et v me, ter mi pokazala bele svoje zobe.
Kq je hotela wiluina narediti ai pot, ter me odriniti, prijel sem jo s krepko roko okrog krasnega života, pritisnil jo k »cin in rekel:
"Danes se pa vaših oatrib zob ue bojim, prav čisto nič se nc bojim!"
In naslonila je nehote glavico nu mojo ramo, dolgi, rumeni lasje so ae vsuli okolo mene in rudeča ro-. ža m-e je iz teh nebeških lus objela s prealadiko dišavo. Ko pa sem ji prizdignil obrazek, bile so ji oči polne Kotlz. P(rte»n pa sc je prK-ela smejati, bele roke je oklenila krog mojega vrata in bila jc srečna?
Bilu je to nagla ljubezen, nagla ljubezen! Kakor tropična rastlina je bUa pognalo čez noč svoje kali in razvila sc v najinih srcih v šopiren cvet. Papiga pa jc letala krog stropa, meil zelenjem, klju-vala okrog po bogati opravi, ter prav grdo kričala.
Ko pa sem hotel oditi, sedla' jc signorina Lujiza na stol, pokrilo si z rokami obraz, ter jokala svetle solze.
"Zavest nri pravi," govorila jc, "da bodo današnja sreča kmalo prešla, da bode izginlia vaša zve •+tn ljubezen, signorc Bat tista, in da liode kmalo pozabljena signorina Lujiza — uboga signorina Lujiza!"
,Jaa pa sem govoril, kakor sc govori o takih prilo/aioMtili.
n.
Zunaj mesta, daleč na okrog, sc je razprostirala široka ravan, kraljeva last, Kamor jc segalo oko. tai bilo drugega, kot dolgočasna puatinja. Samo tam proti severu Is«1 nekje je rasel bukov gozd starih košatih d reve«, iz katerih jc gledalo imtrcšje prijaznega, kraljeve*
proti. Tedaj sinu bil srečen-) v prihodu jos t sem pričakoval i lepše sreče. Človek jc slabotni,i »pametna stvar!
Kar je čutilo sree, lo se je i iz njega in hipoma sem liilri nju zaljubljene arije. Prefcudili jc živahno ploskanje iu p« n tanje konja za mano. Obrnil,i svojo živail. Tu pred mano je ^ dela na konju kakor mleko I* mlada ženska, vitka in lepega i vota. Oči pa so *e ji svetile od i mega veselja in ploskala je z ui a rokama.
"Signore Battista, signore Bi tista, kako radost ste mi iiipm li!"
ln v hipu je prijezdila ua u utraai.
"Kaka sreča! Koliko bkala tega trenotka! Ali vek sem. da uiora priti, vedela tedi ko sem se skrivala v najbolj tea nem kotu gledišča in gledala l vas, iia oder,, kjer ste, v zlat«i sreJiro zaviti gospodovali i tai srečo, S.našimi srci, ter tak« redko obračal oko na uas ubsf trpiuke!"
Strmeč sem «e ozrl proti uj4 Kdo je bila in kaj je hotela' nega obraza nisem poznal d« * daj. Bil je nežen, ali vendar ai z risan obrazek; v deviškem rvš ju še, uii vendar s tistimi |wt»a mi, s katerimi prepreže zakon h sko lice. Pod id ji je avojeji koajl po uiciiki zemlji <»krog mene. M v eno mer govorila:
"Kdo sem T To vprašanj« l««J dodgočiMiii moj signore, i« gube na vušom olirazu. I'ogieU j«/. HCm breizinieua vili tega kO ja, ha, ha! Nekdaj sva že brta^O paj! Ali todaj je bila prazsakM zemlja, iu komaj s« s«* M Pf šile vode po nji. Tedaj "te j-signore Battista, plava« MkJ razcveteli lotos po mladik vahSJ koma i ustvarjenega Aiaa«*"1 ■ jaz sem kakor droben pwn «• di komaj ustvarjeirkolM»a se v vašem cvetu, ter v PjJ močeh stvaritve vesekla ni'elj življenja. Tik naju na produ. W stavila je patoticno, pa * / J Bog trudil v potu svojejra i„ guetel ilovico, d4 M sto dolg<^asno iu ; sedaj imenuje človek. 1 In prav radostno s« Je ***
"ln žc te*laj -
nega časa preteklo kak*i aoč let. ki vendsr se
ga gradk'ii. Tu sem Je prihajal — — I	j .
vladar v poletju, š svojo melanho-' **lx»ininjaoi	^
lijo, sprehajal se po<l shrani dcb-| obljubo, da «c maie ^ ^ li, ter sc v kraljevem blesku dol-'»a v vasem cvetu-
gočasil. Tc<laj pa jc mrgolelo v
va čez šest tisoč let.
iikslcvu gozdiču zlatoopravljenih| Potem pa jc imm
i pa i
ui a« man«.

ko pusthijo pa so hoteli nakupiti večkrat da je za kuliso slonela hi že od nekdaj prebrisani špckulant-na me zrla sovražno, nevoščljivo, je, ter sezidati na nji tovarno in Kadar pa je bil« ona na odru. aem drug*« inirfhjpja — ali njegovo ve-
nuiinn kitmin'u xiaiwipnvijniiM . wn— i— •	. ^ T fw
lakajev, vo« iu imov, in dvorniki jo stran prijesdis, M* so sc gnietir med iijhul. A1i v Jcse-' jem sedlu, pol^Ha ' ^ ^ ^ ui je kilo prazno, zapuščeno, v»e ke okrog mene -
m v gnuliči je s starim intendan-	K"r, kt'
riaiii~Vtakta1fl smrtna tllmta. Ktm-!«vi]nsto7 jasim.^
pet!" Ko pa aem ' .^Lgl*! d«bW ta-n
p« zopet jaz stal za kulisami, ter jo zrl sovražno, nevoščljivo. Mi dva «va se sovražil«. Bila je kra-icn»L«. neizmerno ponovna
li>'*«nstvo je ui lmtelo prodati. In vsako p<nolad je zr«stl« ua nji vi-nok« trava ki cvetje med njo, O-krog katerega je žuborelo ua mi-
ksEU
m flfc^
bila je ie da4«% Konj« je bli*k«M..a P oblek« p« ae je ^ * k ler se ni *rila meita leieci.	^
(Ddje