Stev. 238
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v soboto 20. novembra 1920
Posamezna Številka 20 stotink
Letnik XIV
»ihaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan rjutraj. — Uredništvo: ulica iv. Frančiška Asiškc^a Stev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj s« pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma -	'*' "" vrafiaio. — Izdajatelj In odgovorni urednik -Anton ^ozar, župnik	Usta
Edinosti. — Tisk tiskarn« Edinost.	pol
leta L 32.- !n celo leto L 60.-. -	Kopriva — Du< 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 atotinU. — Oglasi se rsčunajo t Sirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot, osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—t oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AslSkega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57
Kako |e prtilo to RapallsRega sporazuma
Llovd George se mora od srca sme* jati, ko je Jugoslavija odstopila Italiji tisto polovico »etat tampona«, ki jo je ultimatum silil. Jugosloveni so bili odbili
razun volosko * opatijskega okraja, vso želcznico do Šempetra, Idrijo, Postojno, vso Dalmacijo, razun Visa, Lošinja in Zadra, ki je imel biti svobodno mesto (pod Zvezo Narodov, ako se ne varam). ■a. mesto Reko Italiji, luko pod Zvezo Narodov, luko Baroš pa Jugoslaviji.
Za tem so Jugosloveni odklonili tudi Tittonijev (Clair * Fontainski) predlog, ki je bil zanje tudi boljši od tega zad« njega, ki so ga sedaj podpisali. Danes so prepustili Italiji ves »etat tempon«!
Vprašajmo se sedaj: zakaj so sprejeli enega najslabših projektov, da ne rečem: najslabšega? Razlogi so nam danes ne*
sinov njenega naroda, so veliko bolj strastne in burne nego po drugih jugo-slovenskih mestih, kar je bilo v veliko zadoščenje slovenskemu delu jugoslo* venskega naroda.
Kar pa se tiče odobritve te nasilne po* godbe, se smatra da jo bo ministrski svet pod pritiskom sedanjih razmer odobril, toda jugoslovenski narod jo ne bo priznal nikoli.
Rflpollsko pogofi&a odcbrena is ItalUansk" komisiji za vaanje stvari
RIM, 19. Včeraj se je sestala na Mon* tecitoriju komisija za vnanje stvari v svrho razprave o rapallski pogodbi. Iz* vzemši socijaliste, ki niso glasovali, ker niso imeli še navodil od svoje stranke, in poslance Navo, Federzonija in di Ce* saroa, so vsi člani komisije glasovali za odobritev pogodbe. Smatra se, da se bo razprava o pogodbi v zbornici začela v torek.
Minister vnanjih stvari je odgovoril na nekatera tozadevna vprašanja, da ni potrebna odobritev rapallske pogodbe s strani jugoslovenske ustavodajne skup*
i ««;__x— J____nntnm
poznan: »CT Efcl -
sne je.
Razočarani narod vidi v tem spora* zumu samo izdajstvo ter predbacuje Trumbiću, da se je dal podkupiti —^ in še mnogo drugih obtožb. Taka in slična p red baci van j a nimajo podlage, ker je Trumbič posvečal vse svoje življenje ideji narodnega edinstva; a sedaj naj bi izdal za par milijonov! Crn bi ostal pred vsem slovanskim svetom. Svojo doseda-njo slavo bi zamenjal s prokletstvom in proklinjala bi ga pozneja pokoljenia še v grobu. In kaj bi mu bili tisti milijoni, ko bi mu bili dnevi življenja šteti, pa naj bi bil kjerkoli. Trumbiću bi se mo« gla pripisati samo pogreška, ki jo je sto« ril s tem, da ni sprejel Scialojevega pro« jek ta, ali onega Llovd Georgea, ali pa celo onega Tittonija. ki so bili vsi boljši
tudi. ko je šlo za odobritev versailleske in saintgermainske mirovne pogodbe.
IlaiUansko-madžarsko prCatellstvo ]t Je veda« prtsrfoi
BUDIMPEŠTA, 18. (S.) Razlagajoč nekatere vesti, objavljene v jugosloven* skih časopisih, kateri smatrajo, da je italijansko « jugoslovenski sporazum na* merjen v prvi vrsti proti Madžarski, pi* še »Pester Lloyd«, da nima Madžarska najmanjšega povoda smatrati ta spora* zum za kakšno izpremembo stališča na strani Italije, ^atera je od konca vojne dalje dokazala skrajno dobrohotnost nasproti Madžarski. Razen zgodovin* skih tradicijonalnih simpatij — pravi list — imate Italija in Madžarska dovolj
od tega zadnjega, ki Žrtvuje preko- ;	koristi, da zajamčite trdne in
milijona Slovanov. Do neke mere ga pa vendar opravičuje deistvo. da so Fran* cozl ?n Angleži presirsli in da so Itali« jani postavili »aut « aut«, da je bil torej z državnega stališča prisiljen zadovoljiti se z Dalmacijo. Trnmbič je prednjačil pri šahu in je ostal končno matiran. Bil je slep, ker ni videl mata.
Rezultat konference v Rapallu ni nič drugega, nego posledica one sarkastične odklonitve Beograda, da bi poslala voj« sko proti Rusiji. Rezultat rapallske kon* ference ni nič drugega, nego posledica postanka »Male entente«, ker dobro vedo, da vse mlado, čisto in malo raste, staro pa pada in umira. Tega prirodnega zakona ne poruši;o niti s koroškim ole« biscitom, ne z nobenimi diplomatičnimi dogovori, ne z VersaiHskim in Saint« Germainskim mirom. Niti ne z rovare*
dobre odnošaje. »Nemti Ujsag« pravi, da mora računati belgrajsko časopis i e z velikansko naivnostjo svojih čitateljev, če jim izmišlja tako smešno basen.
Italiiansko-iugoslovenska mirovna pogodba ni 5e bila podp^na, ko se ie že proslavljala kod začetek nove dobe v italijanski vnanji politiki in kod druga italijansko-jugoslovenaka zmaga nad bivšo Avstro-Ogrsko. Takoj po podpisu rapallske pogodbe se je že začelo govoriti celo o predstojeći italijansko-jugoslovenski zvezi in o vstopu Italiie v Malo entento, ki je naperjena v prvi vrsti proti sedanji madžarski politiki: vse same stvari, ki jih mora pozdravljati vsak, kdor želi, da pride do iskrenega sporazuma med obema sosednima državama. kakor želimo mi. Če pa odgovarjajo izvajanja madžarskih listov resnici — in da odgovarjajo resnici, dokazuje že dejstvo, da jih uradna italijanska agencija prinaSa brez komentarja — je jasno, da so bili * navdušeni govori in članki iz peres merodajnih italijanskih oseb o ustanovitvi
vstajenju
njem v Rusiji, kaj H na vrhu začenja iti j iuiMansk«-ji*o«lovenske zveze proti pot nizdol po vej i i ali manii strmin«, t. j
jateljstva mora pomeniti konec italijanskega pro-tijugosiovenskega rovarenja in vstop Italije v Malo entento mora pomeniti pridružitev italijanske vnanje politike k vnanji politiki Male entente. katera Je v prvi vrsti naperjena proU sedanii madžarski politiki, politiki ministrov, ld žive od habsburškega denarja. Dvojna politika je nemogoča in bi mogla posteti zelo nevarna, tudi če bi prinesla zaželjene uspehe, ki v tem slučaju ne morejo biti drugI nego dosega vstajenja bivJe avstro-ogrske monarhije v manjši obliki, katere naloga bi bila ta, da postane protiutež Jugoslavije. Italijanska diplomacija bi ne smela posnemati dečka, ki se igra z ognjem pod slamnato streho!
StfmtlHlnrtl o M-fli o1ao{*]!!i nni! Bolgarsko la entento - Rami! ia delo neve Bo'3ar:ke
MARSEILLE, 18. Bolgarski ministrski predsednik Stambulinski je — kakor znano — obiskal na svojem potovanju po Franciji poljedelska in vinogradnik i središča v južni Franciji in je po svojem prihodu v Marseille sprejel nekoliko čas* nikarjev, katerim je pojasnil pomen svojega potovanja v Francijo in je obenem tudi govoril o sedanjem gospodarskem položaju Bolgarske.
»;Namen mojega potovanja je — je rekel Stambulinski — vzpostavitev bobrih političnih, trgovinskih in indrstrij«
pot navzdol sestoji iz 14 etaonic — Wil» sonovih toček — med katerimi jc prva samoodločba narodov, ki pomen ia fata« len udarec angleški dominaciji. \Vilson je s točko, morda nehote, upropastil Ang^io in vse imperr ili5tične metode.
Kakor Wa«?ner na glasbenem polju, cako se je \Vilson na političnem prera« no rodil, pak pride še le čas, da ga bo* do razumeli v pravem zmislu besede ter znali ceniti niegovo delo in njegove nai'ke za dobrobit ČloveČanstva. Wil-son bi bil morda dosegel svoj cilj, da se ni dal zavesti od licemercev, ki so ga v Parizu tako nadvladali, da jc podpisa! Versai,Teicki mir. Če bi bil pa VVilson se* del v \Vashingtonu in od tam diktiral svoi mir, odrekajoč ententi vsako na« daljno pomoč, bi bil sklenil drugačen mir, a bi bil eventuelno raznalil duhove in vspostavil mržnjo narodov. Wi1son sicer pada, ali niegov nauk ne. Energija pada. ko nrehaja v drugo!
Angleški licemerci se pripravi j a io, da bodo »nepristransko« kontrolirali vo> litve v Črnigori. da pripravijo drugi kos roški plebiscit! Volpi sam je — če se prav spominiam — Izjavi!, da ne dvomi, da ste Francija in Angliia presirale na Jugoslavijo, naj se sporazumi z Italijo radi iadranskega vnrašania. To izjavo potrjuieta »Petit Parisien« in »Kclair«*.
potrjuiera »rent ransien« m »r.c.air^ skih odno§ajev med Francijo in BoU^r, ki pozdravita jugoslovensko, italiianski.	odnošaiev, ki jih je bila uničila
sporazum takole: »Vsi listi se vselilo. pagubna poiitika bivšega kralja Ferd-'«
nanda. Posebno skrbno sem pregVVJ
ker ie francoska vlada pritiskala na
Bol''m d
Ukliub vsemu nc smemo ob up a vati marveč moramo energično in z vsemi silami delati na to, d* se na* narod ne odnarodi in da našo deco vzgaiamo v narodnem duhu, da ji pripovedujemo, da nc propademo, četudi smo toliko pre« ■rpeli ter zadobili težkih udarcev. ___Opatijski.
Odmevi Istake pogodbe
Sedanja Jugoslavensko vlada odobri rapallsko pogodbo, toda lugoslovenskl narod le ne prizna nikoli
LJUBLJANA, 18. Ogorčenje proti rapallski pogodbi, ki pomeni nasilje na Jugoslaviji, je veliko ne samo v Slove* niii in Hrvatski, ki najbolj občutite kri« vičnost te pogodbe, temveč tudi v Srbiji sami. Demonstracije, ki so se vršile v Belgradu proti sprejemu te pogodbe, ka* ter* trtfa od liufoslaviie več kot 600 000
izvrstno obdelana pol*a in vinograde v iužni Franciii. Vsa moč Bolgarcl-e tiči v kmetu « poljedelcu, in bolgarski ideal mora biti podpiranje no'iede'stva ;n kmeta. Naša država ie država sestnikov. ki so organizirani v politični stranki »Poljedelska zvezaa. Nova Bol* garska dela z o*irom na to zve?-o Vlada je dala odobriti dobrodelne zakone za narod. Eden teh zakonov iemb'e ve'eno« sestnikom vsako posest, ki presega 300 »dokarov«. Razlaščeni lastniki dobe od« škodnino po predvojnih cenali. Dnig zakon zonet. o zadružništvu * omogoča poljedelcem rabo novih sredstev za ^bde* lovanje polia. Toda najvažnejši zakon je zakon o obveznem delu.
Vsi mladeniči nad 20 leti dolguieio državi eno leto dela. Vsa dekleta do 20 W dolgujejo 6 mesecev de^a občinam. Medina HoMva Že pred tem praktičen pouk. Helo. ki se zahteva or! državi ia* nov. obstoia v gradbi noslonii, cest. mo»
7r>lp7n*p	?TC"f otTfln "'1 rtoT/?i»Ovik
krajev, pogozdavanju i. t. d. Dekleta pod 20 leti obiskujejo tečaje o doma* čem gospodinjstvu. Razen tega leta ci* vilne službe pokliče lahko vlada moške od 20*50 let vsako leto na desetdnevno delo. Ta zakon, nekaka vrsta naravnega davka, se je že udejstvil in je obrodil obilne uspehe. Na ta način se mladina uči dela in dviga čuvstvo dolžnosti, ki jo ima vsak nasproti državi.
Moje potovanje — je pripomnil mi« nister — ima potem drug namen: doseči sem hotel pri ententnih državah da se preneha postopati z Bolgarsko kot s sta* rimi vojnimi sovražniki. Za vse grehe bivšega kralja Ferdinanda in njegove vlade je Bolgarska že dobila veliko ka* zen. Jaz bi hote* posebno prepričati, in zgodovina bo to potrdila, da je bil bob garski narod pahnjen v vojno s preva* rami svojih voditeljev. Vi veste, da sem bil obsojen na 3mrt in nato na prisilno delo, ker sem se protivil tej vojni; 7000 Bolgarov je bilo obsojenih z menoj, ker so sledili mojemu zgledu. Zgodovina bo dokazala, da b! bolgarski narod ne bil nikdar privolil v politiko Ferdinanda in niegovih ministrov, če bi bila ententa pomagala Bolgarski proti njenemu kra« Iju 1. 1914. In posebno leta 1915., kakor je znata pomagati Grčiji proti Konštam tinu. Toda zaunalo se je, žal, bolj Ferdi* nandovi politiki, nego zdravemu razumu njegovega naroda. Ententa je zgrešila, ko prepustila politično vodstvo na Balkanu ruski diplomaciji, vedno slepi in nesposobni.
Bolgarska bo naredila — je zaključil StambuHnski — vse mogoče, da izpolni svoie obveze, naj bodo še tako težke, ki iih ie sprejela s podpisom neuyllyske pogodbe. _______
Mala ententa proti vsak! ogrski monarhiji
PRAGA, 18. »Pravo Lidu« je obvešče« no, da pripravlja minister Beneš za Zvezo Narodov predlog, da se nima pre* povedati Ogrski samo poklic Habsbur* žanov, temveč vsaka obnovitev ogrske monarhije. Jugoslavija in Romunska podpiiate Lo prizadevanje, ker bi ogr.va monarhija skušala zopet pridobiti iz* gubliena ozemlja, kar bi bila stalna grož« nia proti sosednim državam, in bi iih ovirala v niihovih načrtih glede omejitve oboroževanja.
GrSka T r za
Vzroki Venizelosove politične smrti
RIM, 19. Posebni poročevalec agencije Štefani v Atenah brzojavlja naslednje vtise o izidu državnozborskih volitev na Grškem: Odkar je kralj Aleksander umrl in je Venizelos postavil dinastično vprašanje več z ozirom na osebo princa Pavla nego na želio, ki jo je imel, da bi dosegel od dežele brezpogojno žago* tovilo zaupanja, so se verjetnosti njego? ve velike zmage neizmerno pomanjšale. Velika večina prebivalstva bi se bila zbrala okoli njega in bi bila pozabila vse mržnje in jeze, samo če bi bil Venize« los pozval s pogumno gesto princa Jur i a. On pa je hotel, da bi mu bila dežela da« la večie pooblastilo za rešitev vprašanja, ne da bi pokazal svojega pravega na« mena, in sicer potem, ko bi bil pretrgal vse zveze s svojimi izjavami proti Kon* štantinu. Venizelos je bil do nedelje zve« čer gotov svojega uspeha. Protivenize* listi trde, da je k temu gotovo prispevala zaslepljenost vseh njegovih pristašev, ka.*<H niso v volilni dobi nikakor po« znali duševnosti prebivalstva in dostav* 1'aio. da so Venizelisti smatrali do 8. ure zvečer v nedeljo vsakega, ki bi bi! dvo* nv* nad zmago Venizelosa, za nasprot« pik*- če ie pa to naredil kakšen časni« V^TsVi poročevalec, je leta videl, kako na^aiaio njegova poročila v nevarnosti, da se po cenzuri ustaviio na kakšnem hr7o*nvnem uradu. To je seveda bila posVdjca najtrdnejšega zaupanja v V^s rdzeTosovo zmago. Toda razen dinasti* ornega vprašanja sta Venizelos in pred* T^em venizelizem s svojo notranio v>o!i« t^ko nekopičila preveliko nasprotstvo v nroti svojim postopanjem, ki so
v■ T7 v«5^ke podlage naperila proti n«*« osebam oooziciie. Režim r»orr»ir,Tn?a oseb stranke, odstavitve in koren o nunad na Dragiimisa so go^i'e no	plamen jeze, katera ie morala
nrri -V ^le5 povzročiti požar. Z živahno nrnni/i-iri(tf> jn s tem. da je gojila glos bolro ljubezen naroda do prognane di* ppc+^e, si je znala opozlciia pridobiti rvpbivalstva. katero se je izra* z\}o v nedeljskem izreku.
Plebiscitna komisija na Koroškem se je razpustila
CELOVEC, 18. Plebiscitna komisiia je izdala proglas, v katerem izjavlja, da je njeno delo dovršeno.
Z rak o javni promet med Italijo in Švedsko
RIM, 19. Ministrstvo za pošte in brzo« jave naznanja: Vsled dogovorov med švedsko in italijansko brzojavno upravo, ki so se bili pričeli na evropskem brzo« javnem sestanku, kateri se je vršil minu* lega meseca julija v Parizu, se boA> lah« ko brzojavke med Italijo in Švedsko po* šiliale direktno zrakojavnim potom s pristojbino, ki Je v veljavi za navadne brzojavke.
Rušila in zavezniki
Angleška policija na Črnem morju
LONDON, 18. Odgovarjajoč v dolj* nji zbornici na neko vprašanje Je iz j a* vil Lloyd George, da imajo angleške vojne ladje v Črnem morju nalogo pre« preče vati nedovoljen prevoz orožja, ki je namenjeno za turške čete *V Mali Aziji.
Churchill proti boljševizmu
LONDON, 19, »Daily Mail« piše, da je izjavil Churchill na shodu vseuči* liškega društva v Oxfordu, da se ne bo« ste mogli Rusija in vzhodna Evropa nik« dar zopet postaviti na noge, dokler bo* do kozmopolitični in boljševiški sektarji vršili svojo strahovlado nad veliko maso ruskega naroda. Politika, ki jo bom jaz vedno podpiral — je dostavil — gre za uničenjem te- strahovlade.
Ruska ofenziva proti Ukrajincem
LONDON, 19. Neka zrakojavka iz Moskve javlja, da se nadaljuje ofenziva rdečih uspešno. Rusi so napredovali pro« ti Bugu in so zavzeli Kamenec Podolsk in Hart ter so zajeli ogromen plen.
Med Rusijo in Poljsko
; RIGA, 19. Poljska in ruska delegacija sta podpisali dva zapisnika. Poljska se ot vezu je, da umakne nemudoma svoje čete na mejo. Sovjetska Rusija pa se obvezuje, da dA Poljski 70% sladkorja, ki se izdeluje v volinski guberniji.
Potiska se boli novega raskega napsda
VARŠAVA, 19. Agencija Orient po« roča iz Rige, da je govoril Joffe v prvi seji mirovne konference v Rigi o vojni« stranki v Rusiji, katera išče stalno nove pretveze za pretrganje pogajanj s Polj* sko. Joffe je izjavil, da ne more jamčiti, da ne bi hotela kaka baterija ruske voj* ske začeti streljati. Poljsko odposlanstvo je izrazilo svoje začudenje radi ugoto« vitve nezmožnosti boljševiškega povelj* ništva, ki je bilo izjavilo, da je Poljska gotova discipline v njegovi artileriji. Jof» fe je tedaj sporočil še jasneje, da bi se ruske čete v borbi proti Balahovicu in Petliuri dale lahko zavesti na poljsko ozemlje. Vendar ne sme Poljska, je do* stavil, smatrati tega za kršenje premirja.
VARŠAVA, 19. Govoreč o posledi« cah Vrangelovega poraza z ozirom na Poljsko pravi »Gazeta Poranna«, da je rdeči armadi lahko postala jasna velika razlika med borbo proti Vrangelu ali proti kateremukoli drugemu protiboljše* viškemu generalu in borbo proti Poljski. Najbrže so uvideli to tudi glavarji bolj* ševiške Rusije in ne bodo se \eč spuščali
v	novo vojno proti Poljski. Vendar je treba računati z možnostjo sovjetske -ftfenzive ob udeležbi Nemčije, ki se je že zaplela v borbo proti Ze!igowskemu: »Robotnik« piše, da Vrangelov poraz bo zopet rešil igro boliševikov. Treba jc enkrat končati z Veliko Rusijo. Ideal reakcije je sicer umrl, toda ostali so ideali narodov, ki hočejo živeti v svo* bodi, katera se poraja mogočna. »Ku* rier Polski« odgovarja »Tempsu«, kateri obtožuje Poljsko in riški mir radi Vran« gelovega poraza. Poliski list pobija ži« vahno obtožbe pariškega lista ter za* ključuit: Ako nas »Temps« vpraša za« kaj je maršal Pilsudski sklenil mir, mu odgovorimo v kratkih besedah: Ker želi vsa Poljska mir in odklanja nadaljeva* nje vojne!
Mednarodne čete za Vilno in okolico
ŽENEVA, 18. Angleška vlada je sporočila Zvezi Narodov, da pošlje od* delek vojaštva na vilensko ozemlje v svrho vzdrževanja javnega reda ob času ljudskega glasovanja. Tudi francoska, belgijska in španska vlada so se obvc* zale, da pošliejo svoje oddelke.
Zavetniki li Nemčija
Odhod avstr. poslanika Hartmanna iz Berolina
PARIZ, 19. Agencija Havas ima iz Berolina vest: Včeraj je bil prirejen ve* čer v čast avstrijskemu poslaniku Hart-mannu, ki pojde v pokoj. Navzočni so bili vsi nemški ministri, tudi Fehrcn« bach in von Simoiis. V svojem odgovo* ru na več govorov, ki so bili izrečeni, je iziavil Hartmann, da ideja o združit*
vi	obeh držav je neumrljiva. Versailles in Saint Germain — je dostavil — ne bosta mogla trajati, in ujedinjenje obeh narodov se bo izvršilo na podlagi pravi« ce narodov do samoodločbe.
Vprašanje Eupena in Malmćdyja
BEROLIN, 19. Nemška vlada je po* slala Zvezi Narodov novo noto o okra* jih Eupen in Malmedy, v kateri izjavlja, da ima samo Zveza Narodov pravico končno razsoditi o tej zadevi.
»Nemški prestolonaslednik v Dornu
HAAG, 19. Naznanja se, da je bivši nemški prestolonaslednik odpotoval iz Wieringena v Dorn radi zdravstvenega stanja bivše cesarice, katera je zelo bolna.
Francija In Vatikan
Vprašanje diplomatskih stikov z Vati* kanom pred zbornico
PARIZ. 18. V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o zakonskem načrtu za obnovitev diplomatskih stikov z Va*
tikanom. Duhovnik Lemire podpira vla* den načrt, da bi zavladal verski mir in da bi se ustvaril duhovščini postaven po* ložaj. Govornik je dostaviL, da ne bo za katoliške Francoze postavnega položaja, dokler Sv. Stolica ne prizna zakona o ločitvi. Lemire je ponovil zgodovino Cerkve, razlagajoč njene slave in zmote in je naglašal, da mora biti Francija za« stopana pri Sv. Stolici. Govornik je ape* liral na radikalcc in socijaliste, naj gla* sujejo na zakonski načrt, ki posvečuje priznanje Jočitve. — Poslanec Mantel obrazlaga pomisleke državne naravi, ki govorijo v prilog vladnega načrta in pripominja, da je Briand vzpostavil v imenu Svete Zveze med vojno polurad* ne stike z Vatikanom in naglasa zopet usluge, ki jih je storil Vatikan Franciji posebno leta 1873. ko je grozila Nemčija z novim vpadom. Govornik trdi, da je neresnično reči, da Vatikan ni jemal v ozir zavezniških koristi med vojno. Va* tikan ni hotel v celi vojni in kljub proš« niam Habsburžanov imenovati škofe in ukrepati o drugih stvareh, ki bi bile na« sprotne Franciii. Govoreč o postanku alzaŠko«lotarinškega konkordata je rekel, da Je bil konkordat, ki ga je odpra* vila frankfurtarska država, zopet vzpo* stavljen prilikom razprave o Alzaciji in Lotaringi ji. Dalje je rekel govornik, da bi Francija ne mogla zanemarjati mogun* škega, kolinskega In trevirskega škofa, ako bi se morala zasedba porenskih po* krajin nadaljevati radi neizvršitve ml* rovnih določeb. Tudi bi se ne mogla urediti vprašanja, tičoča se varnosti franciie, brez predhodnega sporazuma s Sv. Stolico. Govornik ie zaključil re* koč: Kdor je pristaš obnovitve diplo* matskih stikov z Vatikanom, mora tudi biti za to, da se imenuje v Parizu papežev nuncij.__
Z občnega zbora I vaze narodov
Sestavitev Šestih komisij
2ENEVA. 17. Občni zbor Zveze Na. rodov je sstavil danes 6 velikih komisij, v katere se deli sam zbor. Za pred* sednika prve, komisije za notranjo organizacijo in stik med svetom in zborom je bil izvoljen Balfour; druge, komisije za gospodarska vprašanja, Tittoni; tretje, sodnega dvora, Bourgeois; četrte, komisije za bilanco Zveze, Quinones; pete, komisije za sprejem novih držav, Hy* mans; šeste, komisije za razorožitev in kolonijalne zadeve, Branting.
Motta častni predsednik. Nansenovo poročilo
ŽENNEVA, 18. Na današnji dopol* danski seji Zveze Narodov je predlagal Tittoni, naj se imenuje Motta za čast* nega predsednika prvega občnega zbora Zveze Narodov. To bi bila pokloni« tcv, ki jo zasluži odlični mož, kateri ne načel j uje samo usodi helvetske konfederacije, temveč tudi tako gostoljubni deželi, katera se je tekom vojne potru* dila, da odstrani vse hibe stare helvet* ske priproste in morda trdo odkrite in poštene demokracije, katera je bolj nego vsaka druga demokracija umela združiti svobodo, enakost, javni red in spo* štovanje zakonov. Predlog je bil enoglasno z vsklikom sprejet in zbor stojo ploska Motti. Ta se zahvaliuje v krata kih besedah, ganjen od Časti, katera sc je izkazala, kakor pravi sam, njegovi domovini. Nato je zbor slišal norveškeo ga izsledovalca Nansena, kateremu je bila poverila Zveza Narodov nalogo, da raziskuje položaj vojnih ujetnikov in da se zavzame za renatriacijo nemških in ruskih ujetnikov. Nansen ie poročal o svojem delovanju in obrazložil, kake neznanske težkoče bo treba premagati, da. se repatriira toliko število ljudi, in za» ključil, da je prava in poglavitna nalo^ ga, katero mora dovršiti Zveza Narodov, ta, da se zapreči za vselei povrni* tev takih katastrof, ki neizogibno pov» zročajo strašno trpljenie. Švicarski dele* gat in predsednik rdečega križa je stital Nansenu. Nato se je seja zaklju* čila.
Vprašanje sprejema bivših sovražnikov
ŽENEVA, 19. Občni zobr Zveze Na« rodov je nadaljeval razpravo o delovanju Zveze Narodov v pretklem letu. Barnes, angleški odposlanec, je govorit v prilog Armeniji, nato v prilog medna* rodni organizaciji dela, brez katere — je rekel — ne bi mogel vladati socijalni mir. Obžaloval je tudi, da ni svet Zvezo Narodov ničesar ukrenil v hipu Izbruha rusko * poljske vojne. Barnes je nadalje izrazil željo, da naj se bivše sovražne države sprejmejo v Zvezo, ker to želi delavstvo. Delavci, je dostavil, ne pozas bijo leta 1914 in hočejo, da Nemčija iz^ polni določbe o povračilu, toda to da ie naloga izvrševateljev mirovne pogoda be, a ne njihova, in tudi Zveze Narodov ne. Svet ne more ostati razdeljen na dva tabora, potrebno je enotno sodelovanje. Stari vladarji Oo na tleh In vlaje, ki io zavzele njihovo mesto* so pokazale, da se kesajo. Treba je ustvariti okoli naa ozračje miru, brez katerega ni mogoS noben napredek. Po nekoliko pripom<» bah danskih in nizozemskih poslancev je naglašal predsednik Motta posebno kočljiv položaj tistih članov Zveze Na* rodov, ki niso podpisali mirovne pogod* be. V duhu splošnega prava je — je re^ kel — da pogodba veže samo pogodbenike, zakaj bi bila torej Zveza Narodov,
»EDINOST« *«v. m
ki je odprta vsem, poklicana, da mora »krfoeti za Izvršitev določeb mirovne po* godbe. Motta je izrazil željo, da naj bo Zveza Narodov nepristranska v vprašanju svojega izvršilnega delovanja.
Delovanje komisije zi porazdelitev
zemlKtt
RIM, 19. Minister za poljedelstvo Mi* cheli je otvoril dela centralne komisije za podelitev zemljišč, ki je bila ustanov* Ijena s čl. 7. kraljevega odloka od dne 8. oktobra t. L; predsednik komisije je državni svetnik kom. Barile. Micheli je oČrtal važnost naloge, ki je naložena ko«; misiji, katera ima odločevati o vprašanj njih pravne in socijalne naravi, za ka« tero se živo zanima javno mnenje, v zaščito lastnikov zemljišč in poljedel* skih zadrug. Komisija se je takoj opri* jela svojih del začenši z razpravljanjem načelnih vprašanj glede uveliavljenja odloka od 8. oktobra in z določitvijo ne* katerih navodil, ki bodo morala služiti sodnikom kot kažipot.
Nizozemska priznala Ogrsko
BUDIMPEŠTA. 18. Nizozemska vlada je priznala ogrsko državo.
oblfubiL da «iena
bi m konferenca se vršila. Bffde al drial, Hre-ščak je i* danes na ceftL
Za 27. oktober je nadzornik prof. Demoote sklical stalni odbor učiteljstva za se2. okraj na potre-tovafife radi preuredbe Šolstva. Doilo učiteljetvo je natprcf zahtevalo pojasnila radi obljub civilnega komisarja (ki je bil ravno na kratkem do-
tekom počitnic, — aicer. Glasom zagotovila odbora bo poskrbljeno tod! za
razvedrilo In zabavo. Potrebno fe le, da se priglasi kar največ članov In članic.	—o.
Prodajan mm kar«. Agencija Štefani sporoča naslednjo brzojavko: V 6 vrh o pojasnila objav v zadnjih dneh glede nekega odloka o cenah kave,
pustu) in ko je Videlo, da je zadeva ravno tam,	sc sporočat da so ostale le prodajne cene občin-
kakor pred meseci, je podalo naslednjo izjavo:	stvu nci^em^njene zaradi tega. ker je večje že-
Civilnemu komisarju gosp. Gnglielmu	lezniike stroške pokrila »prava monopolov in se
v'	jc na ta način zmanjšala oddajna cena za razde-
Podpisani učitelj?, »voljeni pri uradni konte-	ij^^c udruge, renči, dne 9. julija t. L, v stalni odbor v svrho preuredbe šolstva,
videč, da je po krivici preganjani učitelj Hre-šćak Alojzij, zastopnik učiteljstva v okrajnem šol-
Teloradno društvo »Sokol« aa Vrdeli naznanja, , _ da se bo vršila danes zvečer, točno ob 20, prva skem svetu, še danes brez službenega mesta in ze pevska vaja -m pom^k. p0 dolgem času je ta
Domače vesti
Bombni atentat na — kulturno prireditev. Člen 6. rapallske pogodbe, podpisane dne 12. novembra 1920., se glasi: »V interesu dobrih Intelektualnih in moralnih odnošajev med obema narodoma, sklenete obe vladi čimprej dogovor, ki mu bo namen, da ojači prisrčen vzajemni razvoj kultnrnih stikov med obema deželama". — Par dni potem, v sredo, dne 17. novembra 1920., so izvršili v na pol slovenski Gorici atentat na moralo in kulturno snovanje. Ne merda le kak neslan in nepremišljen, ampak zločinski napad, ker bi bil — da je vspel popolnoma — imele strašne, nedogledne posledice z neštetimi žrtvami na imetju, zdravju in življenju. Tak atentat se ne bi dal opravičevati niti v slučaju. da bi $Io s slovenske strani za kako politično manifestacijo, ah demonstracijo, ali bojevno prireditev. Kame-li. ko se je na stotine ljudi zbralo na kulturni prireditvi, ki naj blaži srce in duha z vzvišenimi sadovi umetnosti. Mari ni umetnost poleg znanosti — na j vzvišen ejši atribut — kulture?! Mari ni umetnost vzgojevatcljica inteligence srca in s tem glasnica bratstva in ljubezni v človc-čanstvu? In na tako prireditev so vprizorili bcmVm atentat! Ali ni to zlodejstvo, revolucija tudi proti isti pr godbi, ki je prirasla Italiji tolik triumf? Zato je opravičeno vprašanje: kaj pravijo oblasti, ali ne misli Giolitti, ali ne misli generalni civilni komsarijat v Trstu, da je že skrajni čas. da de-neio razgrajače na verigo — elemente, ki tako neznansko komprimitirajo oblasti same? Pomislijo na i tudi, da morajo taki dogodki ubiti vsako kal za mirno soživljenje?!
Trezno besedo je izpregovoril »Slovenski Narod« v članku, ki je razpravljal o porazu Jugoslavije na pogajanjih v S. MargheriiL Obrazloživši kompleks dejstev in okolnosti, ki so povzročile ta porez, in priznavši, da so na tem perazu mnogo, mnego kriv Jugosioveni sami, piše: -»Takšen je bi! položaj, ko so se pričela pogajanja v Rapallu. Pri teh pogajanjih je Italija predložila minimum svojih zahtev z izjavo, da hoče brezpogojni sprejem svojih teritorijalnih zahtev. Obenem pa je na drugi strani preglasila, da je pripravljena, da v svojih temeljih spremeni svojo dosedanjo, narram. Jugoslaviji skrajno sovrnino, a tudi uspešno politiko. Povsem naravne je, da je bi!a n.*»ša delegacija vzr-ričo tega v najhujši dileTii. NaSi drlegati fo si bili v svesti, da izzovejo vihar ogorčenja v vsi jugosjovenski javnosti, ako sprejmejo dalekosežne italijanske teritorijalne zahteve, na drugi strani pa so se takisto zavedali, da pride lahko za jngr lovensko državo dc katastro'alrih posledic, ako bi Italija nadaljevala svojo dosednnjo. direktno -a razkroj in končni razpad naše kraljevine sme-lečo politiko. Kako se odločiti? Ukloniti se razpoloženju ljudskih mas in razbiti pogajanja, to bi bilo gotovo popularno, da-li bi pa bilo v državnem interesu, to je dnigo vprašanje. Eminentno
državni interesi so zahtevali drugo alternativo. Državni blagor je najvišji zakon, na to stališče so se postaviti dr. Vesnič. dr Trumbič in Stojanović ter nastopili težko in tmfevo pot v Kanoso. Ali bi ini. ki jih sedaj proglašamo za prodane duše in veleizdajnike, na njihovem mestu ravnali drugače? Ali bi žrtvovali državni interes popularnosti? Ako smo rodoljubi ako smo zavedni, našo državo, to dete sanj naših najboljših sinov, nad vse ljubeči .Tugosloveni, gotovo ne. Za to pravimo: Ako so Trumbič in Vesnič in Stojanović manj pošteni patrijotje in manj navdušeni poborniki našt državne ideje, nego smo mf, potem kamen v roke in pohilmo jih na tla ali pa jih obesimo na prvo poulično svetilko!«
In na drugem mestu:
»Naša bolest je umljiva. Toda sedaj, ko »o se vsaj deloma že polegle strasti, ko je vsaj deL že i zmagal razum nad srcem, »i treba staviti vprašanje. da-li je bilo v danih razmerah mogoče našim delegatom postopati drugače? Seveda ne smemo pri te»n presojati stvari s svojega ozkega slovenskega stališča, ki nam absolutno narekuje najstrožjo obsodbo, marveč s splošnega gledišča skupnih državnih interesov. In če bomo sodili g tega »tališča. bo naša sodba trezna in tudi pravična--.
Hreščakova zadeva. Učiteljstvo sežanskega o-kraja je pri uradni konferenci 9. julija t. L zahtevalo od civ. komisarja Gugllelma naj se prekliče premefcčenje učitelja Hreščaka. Civilni komisar je
pet mesecev brez vsakršne plače, dasi ima petnajst službenih let za seboj,
izjavljajo — ker je vsako uspešno delo za po
zadeva vendar toliko dozorela, da bo mogoče ugoditi obči želji — da se zbor zbere ter prične z vajami. Posrečilo se je pridobiti spretnega in iz-
Vsi tisti, katerim jc rtaSe petje milo, imajo sedaj najlepšo priliko, da se priglasijo k zboru, ki ne bo velikega pomena samo v kulturnem oziru, temveč tudi v družabnem in narodnem. Dolžnost vsa-
Iz tržaškega ilvlfenia
vzdigo šole nemogoče, če je učiteljstvo popolnoma	pcv0vodjo g. Venturinija, katerega ime
brezpravno — da ne morejo sodelovati pn refor- j	nam je ^^ da zbor ko <c zberc gotoVQ
mah šolstva, dokler se vsaj deloma ne popravi	uspcvaI Pričakovati je zatorej splošnega odziva, storjena krhka
Sežana. 27. oktobra 1920.
Podpisani: Baša A„ GregoretiČ A„ Kenda F., P&hor J., Ravbar J., Živčeva Fr.«
Koliko časa se bo ta težavna in silno zamotana	kgga Sveloivančana bi bila, e* pristopi k zboru,
zadeva »urejevala«, ne vemo Res je, da so Hre-(	kJej. se ^ ^ ]nanja domače ter našel tudi
ščaka kar čez noč vrgli « službe. če se vsa, de- j	razyedrila ^ ,zdrave, zabave, U fe ,cdaj vsi ta-
loma nc popravi krivica to se pravi, če se Hre-	ko zrfo grešiUI10> Zatorej danes zvečer, kdor
ščaku ne nakaze plača brez odloga potem ,e le	-ma veselje do tja> na} pridc torej dane, m-
še eno sredstvo: odločna akciia uč:tel}stva. Ce se	£er y Narodni donu _ Od prihodnje sobote, 27.
učiteljstvo ne upre krivičnemu preganjanju enega	{ ^	^ h<ydo TxJfle rcdne pieimc vajc,
prvih borilcev za interese stanu, nima moralne kvalifikacije za svoj poklic, za vzgojo novega rodu, ki mu je izročen.
Uredništvo »Učiteljskega Lista« pripominja: Ka-, R . .	, __ -	t.k.
kor se vidi prinese zadeva našega tov. Hreščaka.!	. K«*™* Mpad J sredini mesta Jako predrzen
KOT se	prince	i«	Ji	in velik rop se je dogodil včeraj zjutraj v neki u-
ki jo oblast zavlačuje že mesece in mesece, tuđi	r » _	. .	.___
. j	• _	v a__Llci sredi mesta. Rop je izvršila več mož broječa
svoje sadove m sicer po znani: Kdor seje veter,	r
žanje vihar! Odgovornost za vse posledice te na-	tatn^ka drui a.	. _ .
petosti, ki je zavladala med nami in šolsko obla-	# ^^	^J*"? J* r	T
stjo, pade seveda na-elemente, ki to oblast za-	tobačne ral^e Franc Carluu iz to-
stepajo na zunaj v vseh uradih raznih komisari-	5° • v"	u' ^^
jatov. Kakšno pot ubere v najkrajšem času jugo-	M f^dre, Knsmancich Knsmancich ,e
slovensko učiteljstvo, nar& kaže ravno dogodek iz	f0?*/™!^ \OCn% l*\mC°' V katC" b| nC_ , V a ' z	denar nesel Carliai na
SeRcakGladom prasnila od kompetentne stra-	P^ktni urad Odposlali ga je hotel finančnemu rav-
ni v zadnji številki .Učiteljskega Lista, je izjavil	nateljstvu. Kakor smo ze omenili je ravnate.,a
viiji šolski nadzornik zastoostvu Zveze slovenskih	spremljal Knsmancich, ki ,e hodil kakih deset ko-
učitelj^kih društev v Trstu:'	rakov za Carlinom in nosil pod pazduho drago-
»Zasedbena oblast ima pravico potrjaH v 81UŽ.	ceno hstmeo. Ko sta prišla v ulico 20 Septembra.
, .	, . . . j . \T' „x;i„ij; __	so bih prt nekih hižmh vratih zbrani tr'e posto-
bovanju one, ki so tega vredni. Vsi uč-telji so sma-	""	f	.
. I .	.	- i • u-i	,.	pači. Naenkrat skoči eden izmed teh treh na Kris-
trani kot provizorcnt. ker n bil doslej nihče u-	F .,	^ ....	»• • .!
radno potrjen. Tudi so učitelji sami priznali to	mancicha mu zakhce: »Tora, U si tisti, ki « mi
svoje provizoriČno službeno stanje s tem. da so	včcraj ušel.«
vložili na šolske oblaki tozadevne prošnje za	, Po teh bfedah 'ex "f^anec potegnil selu
službeno potrditev, će šoleka obla^rt koga d=sci-	letnico iz rok m se nato hitro oddaljil plinarno ali uradno premesti, je to samo za to. da« Pf »corakov od mesta, k,er sta bila napadena
se s tem izogne hujšim ukrerom. in to kaže samo	Carhni in Knsmancich ,e stal avtomobil, ki ,e bil,
čer • petjem Is godbo. Vabljeni so vsi čtan: in pri {atotfi društva.
Narodna Cttabic« t Vipavi je kupila 40 novih knjig v spopobritev evo je knjižnice. — Knjige se izpoeojujejo vsako nedeljo od 1.-2. ure popoldne, in sicer proti pristojbini 10 vin. od knjige. Sedaj, ko »o se nabavile nove knjige, »e pa zviia pristojbina za vsako izposojeno knjigo od 10. vin. na 20 vin. Knjige se izposojujejo za 14 dni. Ako se nahajajo kje knjige, ki so bile izposojene od čitalnic c pred ali med vojno, so dotičniki naprošeni, da jih vrnejo podpisanemu knjižničarju. — Josip Štauc, knjižničar.
Is Hrenovic. Resen opomin sedanjemu gerentu hrenovske občine. Vedno bolj se Sirijo glasovi nezadovoljstva. Vrsta njegovih nasprotnikov se množi vedno bolj. In to radi njegovega pristranskega postopanja. Nedavno se je pripetil slučaj, da gerent ni hotel podpisati prošnje za dovolitev prireditve nekega društva. G. gerent naj pomisli, da on ni tu, da bi se mu ljudje klanjali, temveč je postavljen, da služi občini. In kot tak ne sm» iskati poklonov. Povedano mu bodi tudi, da bi smeli zahtevati od njega več možatosti in odloč-nsti na korist občine. Te — ni! Zato je splošna želja, da bi si on poiskal kako drugo mesto za svoje delovanje, in da mi dobimo moža, s katerim bi se mogli razumeti in delovati.
Za tftkounl sklad „Edinosti"
Ob priliki godovanja Žefe nabrano v II. Bistrici 210 L. Slovenec «tm 50 L, Valeska 10 L, žalostno izgubljena stava pri »Novem Svetu« 50 L. iz sočutja 50 L. V gostilni pri Ivanu Gruden nabrala vesela družba 35 L. Naroden trgovec 100 L. Poslano h Medulina 10 L.
Dosedaj izkazanih L 24.369*54; v današnjem izkazu L 515'—. Skapno L 24.884*54.
DAROVI
Za Cir. Met. dm?bo nabrala vesela družba v gostilni pri Ivanu Gruden 35 L.
Za pogorelce Narodnega doma* Neimenovana iz Postojne 50 L.
Borzna poročila,
Tečaji:
V Trstu, 19. novembra 1920.
V Tftu, dne 20. novembra 1*28,
ZLATO in srebrne krone plačam več ko? drugi kupci Albert Povh, orar, Mazzinl 46 (v bližini drv enega trga).	531
KROJACNICA Avgust Stular, uf. S. Francesc« D*A »sisi St. 34, III. nad. je edina dobroznan«) krojačnica v Trstu.	395
Prašiče in goveda
(252) ±iyB ali zeki r na
po najnl ji cen! dobavlja cn gros tvrdka Janko PopovIč, Ljubi;a --
RAZGLAS
9
Notar Mark Ptislinik v Vipavi naznanja, da bode dne 25. novembra t 1. od 9 naprej na licu me-ta v St. Vi u pri Vipavi na
prostovoljni Javni draibi in po < n
sih ali skupinah prodajal kosP- Ribar v , Schivvizhoffen in Elzi por. Hnoinska u V d-ber a lastne posiop a in zemjišća snožctl n njive.
Onitna vrednost In zaeno izklicna cena z aša skupaj za celo posestvo L 150.000 in se pod to ceno ne proda.
Upnikom, katerih tirjatve so vkn He^e, ostanejo njihov" zastavne piavice pridržane, brez~ ozira na ku »no etno.
Cen Ini zapisnik, posestne pole in draž-beni pogoji so na vpogled v notar ki risa ni v Vipavi in se bodo na dan dražbe razgta i i.
VIPAVA, dne 16. novembra 1920.
(247)	Notar PUSHNIK.
dobrohotnost oblasti proti učiteljskemu stanu. Komur tako ne u^aja, je svoboden, da gre. — Delo-
črno pobarvan. Omenjeni trije napadalci so hi'ro j skečili vanj in se v divjem diru odpeljali. Ravna-
vanje nekaterih slovanskih učiteljev smatra Sol.	^ C* Pnti lfk®' ks »vesti, kajti
oblast za rrotiitalijancko in pretidržavno in kljub	siromak se ,e silno prestraid ko fe videl, da ,e
temu se croti tem ne postom.	ob h*tnic?« v kateri je bilo tohko Usočakov. Ko-
Z na namde (vUčit. Lista* in dn^ih	sc Je zavedel in začel obupno klicat» za av-
slrn-. časopisov), katerim |c izpostavljena Šolska	tomobilom: »Stojte, stojte!«
oblast in ki dorč ra Vri^'h m nepravih inferma-	T,oda V3C ,zaraan- Avtomobil je dirjal z grozno
cijah, bo prisiljena tudi ena. objaviti v skrajnem	nagIico P° naprej. Ko ,e Carlim tako kneal
»lučaje Tvtom listov vse tozadevne slnčaie. kriv-	« i« ^alo okoli njega polno sumljivih.
de učiteljeva, kar nikako, ne bo v korist nje^a	Se sejale. j
s?mega. Končno ne more Šolska oblast razumeti.	Ravnatelju Carlin, m preostajalo drugega kot.
kfko da učiteljstvo ne uvideva njene dobrohot-	naznanili rop na kveslur, Policija jc aretirala
nosti do *ole in nj^a sam^a«.	Knsmancicha ker je osumljen, da je bil v ta,ji
Da bi bil nadzornik rabil izraza »z Bogom, in	* ro^rfi. ki «> izvrgli rop. Sumničijo ga
,k vratfu« je izklfnčeno. ker to res ni v njegovi	teg^ker je šel z ravnateljem vedno v pn-
navadi in je v občevanju z učiteljstvom zelo vlju-	flizni df8.etlb ,koJlrakor- naPai^Ka:
den in ljubezniv!«
kor tudi o listnici, v kateri je bilo 170.000 lir ni
.Učiteljski List« pripominja: »Besede deželnega	nobenega »ledu^
Solnega nadzornika, ki smo jih bili podali v 15.	«Tto«obd fe pnieL Včeraj okoh 2 ure
Številki naSe^a !Ma. so izzvale v javnosti silen	dne «o pripeljali v mestno bolnico Jakoba
odoor. S~cijali«tični tednik .Delo. je prnesel dne	Zavrnil«, stanumčega v ulici Montecucco št. 7. Ko
29. oktobra t. 1. v odgovor oster čbnek. ki po-	I« ^ ^ J» ^ "/TS* ^ 1
drobno zavrača nazore deže^e«a Šolskega nadzor-	trgovski avtomobd m ga lahko poškodoval,
mka, ki nam jasuo ova j a* sisteme, ki »o se vgne-	V bolnici SO, ga sprejel, v IX. od- |
zdtli na gen. civ. komi.%rijatu in so v sramoto	delck kjer mu ,e zdravnik rekel, <U bo kmalu
vsaki kultumosti. Članek, ki je namenjen šir. jav-	ozdravljen ui da bo g Zavatta za časa bivanja
„o-U, je nredolg, da bi ga tu mogli posnemati. Za	v bolnici moral nositi tavate.
nase učiteljstvo p. je zanimiv, oo.ebno zaradi	Va varno so postavili. Včeraj sta dva kara-svojetfa konca, ki se *lasl-. In uiHteliVtvo? Ali ima	bincr'a »"tirala na kolodvoru sv. Andreja Maše kaj časti, aH se bo pužčalo tepsti od človeka,	[7° Remitz* Rcmitz ^ ** dort. IuStkano deki re ve. kaj dela in ki je prepričan, da dobiva	««« poJvedranimi čreveljčki, m Z grdo
Plačo zato, da bije učiteljstvo v obraz! Alf bo od-	n,avado' ]? ^beTe>° vsfko fv.e'
govo-Ho. ali bo molčalo? Tako mora govoriti, da	tk\re%« V ? Micka en kos take
se bo ra^rrelo. če bo molčalo - potem je vredno.	Ukradla je gospe Concetto Bauc. ročno
da ga kreature teneJo. - Ponavljamo še enkrat	^f™ . vredno 400 L. Stmznka sta
tu. da učitelistvo odgovori, ker mera odgovoriti.	VlcKo aretirala in ,o odvedla v zapore v ulico
Dve leti in pol traja to turško paševanje in ča*	Coroneo, kjer bo premišljevala, kaj se pravi biti
jc. da se ga učiteljstvo energično otrese.,	brcE P«1a kl'una-
Iz Sv. Ivana: Dolgo je trpelo pred no je zadeva	Tona, Tona, kaj bo iz tebe. Približno pred dese-o zboru toliko dozorela, da se prične z vajami,	litni dnevi je prišla k Leopoldini Kimes. bivajoči Za danes je naj>ovedana j>rva pevska vaja. Jako	v ulici della Madonnina St- 5, neka neznanka. Ki-razvecc!jivo je to, če pomislimo, kaka naloga čaka	mesovi je ponujala, da naj kupi perilo, ki ga je zbor. Zbor bo moral zbirati okoli sebe vse za-	imela na prodaj. Toda »kšeft* se ji ni posrečil, vedne Svetoivančane ter biti tako jedro vsemu	Kimes jo je vprašala, kje je dobila perilo. Nekulturnemu delovanju. Kakor je važnost velika,	znanka je začela govoriti na dolgo in široko, a tako bo morala biti tej primerna tudi vztrajnost	pravega ni povedala. Pripovedovala ji jc, da ji je in požrtvovalnost članov pevcev, predvsem pa	perilo zapustila teta, ki je pred enim mesecem u-
Jadranska banka		450
Cosulich		483
Dalmatia		3Ć0
Gerolimich		1820
Libera Triestina		705
Lloyd		19S0
Lussino		2200
A* artinolich		341
Oceania		44U
Premuda		500
Tripcovich		508
Ampelea		605
Cement Dalmatia		355
Cement Spalato		4C0
Krka		530
Taja valuta ca	tržaškem trgui	
V Trstu, 19. novembra 1920,		
Neprepečatene krone	6*50—	T—
avstrijsko-nemške krone	5*60—	6 —
Češkoslovenske krone	32*-	32 TO
dinarji	19'-	80*—
len	'315—	40 —
marke	T--	38 —
dolarji	6*35— 2650	
francoski franki	y—	162 —
švicarski franki	0*-	405'—
angleški funti, papirnati	91*-	*)2 —
arrfleški funti, zlati	:09'-	111'—
rubli	21*-	22*—
na pol coni	85'-	88'—
JADRANSKA BANKA
Del. glsv.: K 3.»,0<»0.000. Rezerve t0,*>)0 -00 hclgrad, Celje, Dubrovnik, Dun »j. Kotor, Kranj, Ljubljana, varibor, M<-ik .vtč. Op i-tija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trt^r, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v banč'io stroko spadajoče t>oale,
Sprelama vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po a v banco^iro prometu po 4 /„.
Vloge, ki sc Imajo dvigniti samo proti predhodni odpuvtdi sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (*ifes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uk Casia di Rlsparmlo, uk S. Nicolo {
Telefon : štev. L4«>3, 179 t, 2tJ7ti	:
Blagajna posluje od 9 do 13 J
A
Valerija Ferluja Maks Živic
danes poročena Opčine-Skopo, 20, 11. 1920
<2M)
mu o
tucija pa, ki je potrebna in pravilno organizirana, biča, v kateri je imela 370 lir. Kimes je tatvmo ne more propasti in ne životariti, ampak mora takoj naznanila kvesturt Včeraj so pohejski a-prospevatL Mimogrede bi opozorU vse, ki imajo £enti aretirali kot storilko neko Antonijo Tarlao, veselje do petja, naj opuste vse pomisleke in 39 let staro, stanujoČo v ulici del Pontc 8t. 1. predsodke glede pristopa k rboru. kajti resna Stražniki so jo odvedli v ulico Coroneo, kjer bo volja priglašenih in organizatorjev je, da ne sme Tona premišljevala, kaj je svoboda in kaj zapor, biti nikakc razlike med člani, katere vodi vse ena in ista vodilna misel — vsi zasledujejo isti skupni nrsmen in cilj. Vsakdo se bo čutil popolnoma domač — vsi si bomo dejanski bratje in
Dopisi
Cerkmo. Telovadno društvo »Sokol« v Cerknem sestre. Vsi bomo po svojih močeh delovali za naš priredi v nedeljo, dne 21. novembra ob 7 uri zve-2bor in vsakdo izmed nas bo imel enake pravice, čer, v prostorih gostilne Franca Roje, zabavni ve-
PODI.ISTFK
1 UJI N EC
Danilo Simono vlć.
(13
Ni bilo veČ ne tabora ne vika, pa tudi lastnih korakov ni čul, ker je bila vta pot zastrta od mehkega, pisanega listja, ki se je stebla razsula po v »odi okolo sebe.
Ko je slednjič stopil iz šume, prikazalo s« je pred njim malo zeleno polje, ki je bilo tudi prazno, a više nad njim so se videle skupine hiš med sadovnjaki, a pod njimi skednji, hlevi, istotako kakor v Kreševu.
S te strani polja sc je razširjalo dolgo grmovje: robidovje, trnje in glogovje, s kako odprtino ie brez listja. Tu pa tam je bilo posušenih jagod, o-stalih za deco in ptiti, a povsodi ob tem grmovju se je vspenjal bršljan, na katerem je viselo njega suho in kcviljaslo perje. Od tu, pa vse do mlake, v kateri se je lesketala zelena voda, je bilo videti med zeleno travo sledi stopenj Ijubečke živali.
Tu je stal starec z visoko rogovilasto palico, iskal z ofmi in klical neko Irebe, ko ga je vprašal Stanko, je-li pri njih kak prostor, kjer bi mogel odpočitL Stari LjubeČanfa se je prestraiil, kakor da je čemu kriv, ter je, nenavajen na tako ftanje, vzdihnil brez ^-»^rov
— Vsikdar Jezus in Marija! Je pri nas krčma, kamor bi mogli Ki — pri šoli. Krčma je tam in šola tu: tista lepa nova hiša na samem.
Stanko je pogledal tja in zagledal novo, belo In veliko zgradbo s zelenimi okni, okolo katere pa ni bilo nobenega stebelca, niti česa drugega, kar bi jo skrivalo pogledu.
On je mrzil nove hiše, posebno pa osamljene, pravilne, na visoko in brez selenila; in kadarkoli je zagledal tako hišo. odvrača glavo, kakor da je ne teli videti več in pozabiti. Nekega dne je v Melakovim hodil pol ure dajle, samo da mu ni trebalo iti mimo neke take, tako napravljene hiše, okolo katere so se le videli odsekani kosi belega kamenja, med katerim se je zgradba dvigala. V veliko začudenje in smeh družbe je rekel nekoč, da tudi nova hiša nI imetje, kakor ne denar. pak da mora preiti vsaj petdeset let, predno postane koga last.
A, ko je pomislil, da je v tej novi in lepi hili ona lepa neznanka • sestro, ste izgubile v njegovi duši ves tisti čar, Id ju je obvil tajim v svoji domišljiji- Mislil js. da ju sreča v kakem gorskem sedlu, pred hišo, naravnost zabiti od gostih stebel in bršljana, In v taki samoti, kjer se čuje samo tiho žuborenje kakega potočića preko mahovine. Mesto tega fe videl okolo t« nove hiše velike gruče vojakov in kmetov, in ko je kjerkoli postajal, fe čul njihov krik in vik, !n vrnil bi s«
bil tudi, samo ko bi vedel ca kako drugo mesto, kjer bi se mogel ustaviti.
— A, čemu sem se nadejal, da ju spoznam v kakem mirnem zakotju, pak da bi se mi začudile in se me razveselile kakor kake pojave iz drugega sveta? — je mislil sam pri sebi, gredoč kolikor možno potrpežljivo. — Saj sem jaz Se vedno isti stari neumnež in nič ni na svetu tako, kakor si zamišljam jaz.
Poprej, nego se fe jet vspenjati k selu. je moral preko Malega Jordana preko brvi, kakor ga je napotil tisti stari kmet z dolgo rogovilasto palico,
že iz daljave fe začul udarjanje e preklami in Stanko se je razveselil, kakor vedno, ko Čuje livo vodo In res, tu so bile perice, in slučajno sama dekleta, zavihanih rokavov gori do ramena, ki so brbljajoč udarjale s preklami po perilu. Srajce so se jim zdele Se baleje v primeri s kratkim temno-modrim jopičem, a na glavi so jim blestele kape, povsem pokrite ■ srebrnimi čvancHcaricamL Vezeni pasi eo jim viseli na vrbjih vejah nad glavo, a vitke postava «o se pri pogibalo nad potokom, kakor gibko vrb je bratje. Vse eo bile mlade lepe ljube-ike deklice. Okolo njih so prSsle kristalne kapljice bistre vode, v snopih topi« svetlobe, ki je prodirala skozi nm pol ogoljeno vejevje.
{Dalje),
se računajo po ZZ stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo plača polovično ceno.
ODDA SE meblirana soba boljši osebi. Naslov pove uprava.	576
IZOBRAŽEN MLADENIČ, 33 let star, dovršil kmetijsko šolo, s L 15.000, želi znanja z gospodično s premoženjem. Prednost imajo Kraševkc. Ponudbe pod »Anonimno«. Ulica Udinc 39, vratar.
577
GOSPODIČNA, vešča v knjigovodstvu, računstvu, slovenskega. nemSkega in Italijanskega jezika v govoru in pisavi, želi primerne službe. Naslov pove uprava.	578
Odhajanje in prihJ.nje u.ukoj
Centralni kolodvor (Južna železnica). Odhodi:
015 O. E. v Belgrad in Bukarcžl skozi Sv. Peter
na Krasu, Logatec, Ljubljano in Zagreb. 1'30 B. na Dunaj skozi Videni, Trbiž. (Samo V
ponedeljkih, sredah in peikih. 6'15 Pb. na Dunaj, (pr. ^/00) skori Ljubljano In Gradec; samo v tarkili, četrtkih in »obo**h, 6'35 B. v Reko skozi Nabrežino, Divačo, Sv. Peter na Krasu.' 6'50 P. v Benetke (pr. 18 15) skozi Viden. 8'50 P. v Reko, Logatec, Ljubi* ino. 10*50 h. na Dunaj (pr. 7'C5) skozi Trbiž; samo t
ponedeljkih in četrtkih. 12'30 P. do Logatca.
14*25 B. v Benetke (pr. 2200) »kozi Pivio, Vido 15'E0 G. do Logatca !n druge jsostaje * I7'55 Pb. do Vidma (pr. 21'1d) s^ozi Bi ).* 18*20 P. skozi Nabrežino, Sv. Peter na Kr ~ Reko.*
21*00 L. E. L!oyd Eksprcss (vozov 1. reda) na Dtai
nai, skozi Ljubljano Samo ob ponedeljkih^
ZAKONSKA sobna oprema od hrasta, solidno delo, ogfcdalo tfpsychč), -lekamicai 6e proda; ugodna prilika radi takojšnjega odhoda, ul. Gat-teri 23. vrata 19.	579
ZAKONSKA sobne oprema, svetla, moderna, psych6f lekarnica, zelo solidno izdelana, se proda, ul. Gatteri 17, pritličje.	580
20 LETEN mladenič, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, ižče primerne službe. Ponudbe pod »Leten« na upravo.	573
MOTOR »Crossley« na surovo olje 12*» HP — angleški izdelek, — mlin na 2 tečaja ter stroj za. drobljenje koruze in cirkular žago, prodam takoj skupaj ali posamezno. A. Domicelj, Rakek.
572
HIŠO en ona ds tro pno z gostilno, gospodarska poslopja. njive, travnike, sadovnjake, pašnik, bukov in hrastov gozd prodam takoj radi selitve. Prodam tudi samo poslopje. Ivan Suklan, Senožeče.	569
ČEVLJARSKEGA pomočnika za stalno delo in vajenca sprejme Anton Resčič, čevljar, Postojna 120.	568
URARSKEGA POMOČNIKA, dobro izvežbanega. sprejme proti dobri plači Franc Keber, urar * Idriji.	566
GOSTILNIČAR, 38 let star, krepke postave, izobražen bi se rad preselil in poročil. Vsled tega želi se seznaniti s gospodično ali vdovo iste starosti (na deieli) od 30 - 40 let staro. Ponudbe pod »gostilničar« na npravo.	554
KUPUJEM dnevno vreče in čiste bele to barvane krpe ter jih plačam do 3 L SoLtario 1. 538
0'45
3*20
7*45 8'15
8*35
JOlO
1205
1425 16*05
16'35 17*00 183: 19'35 2040 21*00
21'35
22*00 22*20 23*55
520 5*40 6*00
9*00 1155 16*50
17*10
1720
8*25 10*20
10*45 16*05 16*30 21*05
21*55 22*40
Dohodit
B. iz Benetk (odh. 20'20J skozi Červinjan. Tržič.
B. iz Dunaja. (Samo ob sredah, petkih in nedeljah.
O. iz Logatca. Nabrežine, Grliana.
L. E. LIoyd Eksprcss iz Dunaja skozi Ljub-
liano. fSamo v četrt! f!^.
O, iz Vidma (odh. 5'3T; Gorice, Tržiča, (Čer-vinjana, Gradeža), Grijana.* P. iz Reke, St. Petra na Krasu, Nobrežine, Grijana.*
B. iz Benetk (odh. 6'56) (Rim-Turin) «kvzi Červinjan, Bivio. Pb. iz Rima (odh. 19 45j. B. iz Dunaja (odh. 21*20) skozi Trbif; sam* v sredah in sobotah. B. iz Lcgafca, Sv. Petra, Divače. B. iz Benetk (odh. 945) Vidma. G iz Červinjana (odh. 16*35). P. iz Benetk (odh. 13'50) skozi Červinjan* P. iz Ljubljane, Logatca, Reke, Gr'jana. Oe. iz Bukarešta, Belgrada, Ljubljane, Logatca (odh. 18'30).
Pb. iz Dunaja fodh. 7'20) »kozi Gradec, Ljubljano: samo v sredah, petkih nedeljah. P. iz Benetk, (odh. 13*20) skozi Videm, Tibil, B. iz Reke, Sv. Petra na Kra«u, Nabrcžine. S. O. iz Pariza (Londona), Milana, Benetk.
KOLODVOR SV. ANDREJ.
Odhodi:
O. v Herpelje - Kozino. Kantsnar, Pulo. M. v Koper, Buje, Poreč. O. na Opčine, Prvačino, Ajdovštino, Gorico, Podbrdo.* M. v Buje. Koper.
B. v Herpelje - Kozino, Kanfanar, Pulo. O. na Opčine, Prvačino, Ajdoviđino, Gorico, Podbrdo.*
O. v Htrpelje - Kozino; iz Herpelj pospešen vlak do Kanlanara, ..ovinja in Pule. M. do Kopra in Buj.
Dohodii M. iz Buj in Kopra.*
O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prva« čine, OpČin.*
O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara in Herpelj* B. iz Pule. Kanlanara, Herpelj - Kozine. M. iz Buj in Kopra.*
O. Iz Podbrda, Gorice, Ajdovlčlne, ^rva-čine, Opčin.
M. iz Poreča, Buj, Kopra. O. iz Pule, Rovinja, Kanlanara, Hoip«M - Kozine.
KUPUJEM srebrn denar po najvišjih cenah. Alojzij Povh, Piazza Garibaldi St. 3.	44o'
P. pospešen, B. brzovlak, Pb. posoešen brzo-vlak; E. ekspresni vlak, M. tnešan- O. omnibus.
*) ne vozijo ob ncdeljsh.