St. 30.
V Gorici, 27. julija 1883.
Tečaj XIII.
„Soča" izhaja vsul; potok hi velja pp poäti ргвјетлпи »It v ßwifi r,n 'lnra jinäiljjiiis:
Vse lein Pol leta Ćetvrl let;i
f. t >4
.. -j 'i" ..ii'
Pri azniuiilib in i:< 1.. tuji >.i . / t unicah" № plašujf ■/,* ii;u;iil:u> ГЈ.чч1и|1-
uo WiUt;
» kr. to fip fielet I krat
C
з
za vtče «ike jio prostoru.
soc
Рлгитсжие številke se doMTajo po .8 Ur. v ifiliitlrarnicuh v gosposki ulici tili:-« ..ti.'!. Irnm1'. rt«	irgu
1 >i him Ii nliui (er y Trstu, via Ca: niit'niil, !!.
flj sc iilngovoljlio poäil.injo •i i . HniClvn	vRni-iciT Via Aecoli
8, in iijtr.n-niuii psi üpr.ivmfityu „SoEd" Vitt doltiL Črnce žt. t, II.
Ftokiiphl bo no vraiajo; dopisi my se lilugoviiljno frnnkttjejn, — ßelnlccai in di-ngiin nrjiiiniiožiiiiri № ii uročiti ob ziiiin, 'лкикг iiglnflS pri opr&TjiEfctvn.
Cesarjevo potovanje po slovenskih deželni i.
Iz Ljubljane, 20. jnl. № izpolnim dolžnost zvestega poročevalca, imam Vam Se opisati zadnje ure, ki jih je cesar prebil na Kranjskem, in sicer v nje najlepšem predelu, na Gorenjskem, na Bledu. Ni mi trebz še posebe omenjati, da Gorenjci niso v ničem zaostali za Nutranjci, storili so vse, kar so mogli, da bi dostojno vzprijeli milega vladarja. Ali vreme jim ni bilo ugodno. Kakor sem zadnjič povedal, začel je uže pred Kranjem liti dež in s planin jo pihal jako hladen veter. No navzlic temu je bila vsa savska dolina od Kranja do Bleda v praznični opravi, Po vseh gričih ob žele z niči so vihrale trobojae ia cesarske zastave, od vseh stranij so grmeli topiči, povsod je sfiio vse polno ljudstva, ki se tii naveličalo z navdušenimi živio klici cesarja pozdravljati. DospevŠi v Lesce sedet je po končanem pozdravu in odzdravil zopet v odprto kočijo in se odpeljal naj p red v Begunje, da si ogleda žensko kaznilnico, in potem na Bled.
V Zagoricali pred Bledom ,jc stal jako izviren in Bosebno ten slavolok. Nekaj v slavoloku samem, nekaj okolo njega bile so nastavljene prekrasne skupine poljedelcev, lovcev in rudokopov. Vsaka postava za se bila je vredna, da bi jo bil naslikal najveščejši umetnik. Od slavoloka pa do Mahmrjevega hotela na obeh strančh ceste stala je najpred šolska mladina iz vsega okraja, potem koretijaški gorenjski kmetje iu naposled karih sto kmetskih deklet. In kaki so bili ti kmetje in te kmetice. Kdor če videti krepko in lepo kri, semkaj naj pride. Otroci so držali v rokah lipove vejice, deklice so imele majlme cvetne šopke pripete na prsih, dečki pa ua klobukih. Župan .je pri slavoloku pozdravil cesarja, ki je prijazno odzdravil, ogovoril še mnoge drage ia se potem mej silnimi živio vozil skozi zgoraj opisani špalir.
Ob jezera se je gnetla neznanska množica Ijndij, domačih in p tuj i h. Iz Ljubljane so trije vlaki pripeljali do 2000 ljudi, in tudi s Trebiža je priše! poseben vlak. Pred Malnarjem se je od 5. do 8. ure vse trlo ljudstva, ki je neprestano pozdravljalo cesarja in g3 tudi večkrat priklicalo na okno.
Bled, uže sam ob sebi krasen, bil je danes Se krasnejši, ker ga ječloveška roka nakitila, kar je bilo mogoče, A kakšen bi še bil, da mu je bilo vreme
LISTEK.
BRKINI.
(Piše Ivan Eerifak.)
(Konec.)
Ko ogenj pogasi, ројб dekleta pred hišo slehernega soseda pesen o sv. Ivanu.
Ob „opasitu" ima vaška mladina navadno ples, kakor po druzih krajih Slovenije. Tu naj bode le ta hvale vredni običaj omenjen, da si namreč mladeniči niti dekleta ne izbirajo, s kom bode ta aH ona plesala, temveč: dekleta igrajo na klobuk. Vsak mora biti z igro zadovoljen, če tudi mu je mnogokrat Črez voljo.
Konečuo mi je našteti še nekatere vraže, ki so mi do sedaj izostale, a so v našem ljustvu globoko vkoremnjene.
Kdor v prvo sliši izpomladi kukavico peti lačen, — bode vse leto lačen; ako jo pa sliši sit, ue bode istega leta poznal lakoti. V tem slučaji naj se vleže vznak, da ga istega leta hrbet ne bode balel. Prav takč sc obvarujs trebušne bolezni, če se vleže . na trebuh, ko zasliši prvi grom vzpomladi.
Kdor je od strele zadet, treba ga je trikrat ua brani okolo cerkve vleči, da zopet pregovori.
Ko se bliža hudo vreme treba je: z raspelom oblake križati, z vsemi zvonovi zvoniti, na pestili (od kolesa) z blagoslovljeno oljko ogenj netiti, ter v oblake kaditi, stole in metle is hiš« рагође metati, ker
milo, da 3u „snežnikov velikani" niso v oblakov sivih I plašč zavili. Proti večeru se je vender nekoliko iijas-nilo iti zdaj se je videlo, da so se vsi višji hribi belo I zaadeli.	!
Ko bo je vlegcl mrak na jezero, prišel je cesar se svojim spremstvom ter se v a ude 1 z nekaterimi do- j stojanstveniki v juduo, ostalo spremstvo pu v drugo Indijo. Za cesarjev Čoln bila sta iz Pulja naročena dva mornarja, toda cesar je rekel, naj ga vozijo domaČi Ijudjč, Pred cesarjevo ladij o vozili so ве gorenjski pevci, ki so ves čas prepevali slovenske pesni. Cesarja jo jitko zanimala okolica iu povpraševal jo vsak čas, какб se imenuje ta iu oni vrh. V tem se je pričela razsvitljava. Cesar se je peljal trn otok hi je šel v krasno razsvetljeno cerkev. Ko je zopet stopil IZ božjega hrama, obstal je prevzet čarobnega, prizora. Stari grad na stiinl skali kazal se je vuh v ognji in dye soluei razsvetljevali stl vso okolico. Vso vile, vse hišo so bile obilo razsvetljene, po drevji so bili obešeni pisani baloni, po bregovih bo goreli bengalski ognji, i>o vsili hribih na okolo pa kresovi. Iti vso to Infi so fit! zrcalilo v jezeru ter se tako po dvoje vale, Na Straži gorelo je !J5 kresov, ki so sestavljali Črki V. J, Tudi na Stolu in na Triglavu sti bili napruv-Ijeni grmadi, n zarad novo zapadlega snega ni bilo moči do njiju. V tu čarobni kras odmevali so glasovi vojaške godbe iu so pokali topovi, а z bregov so se orili neprestani živio klici. Cesarsko ladij» je spremljalo vse polno ladij, čolnov in plavov, ki so bili vsi razsvetljeni in okrašeni. Rakete ho Švigale po zraku in razni ognjemeti so vsipali žareče iskre, zvezde, oble itd. To je bila krasota, ki je mogoča samo na jezeru. Pozno v noč se je cesar povrnil k Maloarjil. Tu so pevci Se jeilno zapeli — potem je bil mir, vsaj okolo Mahiarja. Drugod so se ljudje razveseljevali do zora.
Drago jutro hitro po 4. uri odpeljal se je cesar k železnici v Lesce, kjer so ga čakali deželni glavar in dež. odborniki. Na razstanku rekel je cesar: Poti a v 1 j a m svojo najtoplejšo hvalo za p r e-srčni vz p rije m tut Kranjskem. V resnici me je veselilo, da sem so mogel udeležiti te krasne patriotične slav n os ti, katere sc bodem najugodneje s p o min al. Želim, da bi mi skoro zopet bilo mogoče priti na Kranjsko.
vse to odganja točo in plaši „Strige". To moramo uže za časa pričeti, dokler oblaki ne prestopijo srenjsko meje, sicer ne pomaga nič. Točo odganjajo tudi skrivne molitve, ki jih nekateri, posebno duhovni, na pamet znajo, a ti se boje „štrigam" zameriti. Zato pu-6lč točo razsajati.
Preduo prične gospodar orati, hodi okolo vpre-ženih volov iit okolo pluga z gorečo blagoslovljeno svečo, moli, blagoslavlja voli in plug z blagoslovljeno vodo, prekrižuje jarem.
Ko se deva žito v kope, treba je pod kopo djati dve slamni bilki na križ, iu tia te tri male kamenčke. Tako miši žita ne poškodujejo.
Ce se otrok po nogah rodi, prepelje naj se skoz hlačnik suknenih hlač, ali skoz rešetke pri oknu, sicer postane vodomec (mora), ki ljudi in živali / spanji tlači iu jim kri pije.
Kedar nesd otroku h krstu, mora boter hoditi par korakov pred botro. Slednja uesu otroka na glavi v lesenih deščicah (nečkah) se svilnatimi trakovi povitega. Glavo mora otrok imeti vedno naprej, torej obratno nego pri mrličih. Nikdar pa ne sme boter niti botra med potjo na stran, sicer je otrok nesnažen. Pri pogrebu imajo navadno posel vsi hišni gospodarji dotične vasi. Po tem dobč sedmino, katera se pa tudi lehko opravi nekaj mesecev pozueje. Cesto se pripeti ko nesejo iz oddaljenih vasij mrliča k fari, da se tam napijejo iu nazaj gredč stepć. Minolega leta so uosači od pogreba gredč pretepli sina baš pokopanega očeta — bojda zato ker ni hotel za očetom jokati? I Nosila, na katerih rakev nesd, priredijo в: sami iz dveh koloy in ko rftkev spuste v gomilo, |>ri-
Po vseh postajah do koroško meje Čakal je tesarja mnogoštevilni narod so Bvojimi župani, z duhovščino, učitelji in se šolsko mladino, Povsod presečno pozdravljen, otlzdravljal je takisto prijazne in Ijubeztijivo,
Deželni predsednik baton Winkler sprovel je cesarja do Trebiža.
Takd je slovenski narod po Štojarekcia in Kranj-Bitem vzprijemal svojega cesarja, kateremu je za tolike dobrote od srca hvaležen, soaebno inu nikdar ne zabi, ka mu je kot narodu pad njegovim vladanjem bilo dano nekoliko prontcje dihati, In ka vidi, da mu vladar sam spoštuje jezik in narodnost.
Cesarski dnevi so minuli, odhrumel jo vriifi lu truš, in vse ho giblje zopet v navadnem kolotoku, a vender so s» nam posamični prizori vtisnili tukö globoko v dnšo, da jih nikdar ne zabimo in da nas bodo spomin na nje še na stare dni osrečeval. Gojimo pa tudi prijetno nado, da se je cesaruveril, da pod nje» goviin mogočnim žezloin Ima sicor bogatejše, um noj Si in naprednejše narode, ali v vsem cesarstvu ga tli, ki bi mu bil bolj udnti in bolj zvest, nego jo narod slo vene ki. _____
Sodnijske reči.
Iz Brd, 20, julija.
Radi mojega članka v 28 št. „Soče" bili ste torej zaseženi. No bi bil mislil, da znam tako ostro pisati. Naj bo; skušal bom, da Vam uaprej ne bom uzroko-val neprtjetnostij, ali resnica ne smo pri tem nič trpeti, Danes dovolite mi par besed o sodnijskih zadevah. Morda Vam je že znano, da prošnja „Slovenskega jeza" za posebna sodnijo v Brdih je ovržena. Rešila na dotične prošnje so aemšlta in ne navajajo ni-kakih razlogov. „Slovenski jez" jo sklenil v svojem občnem zboru 5. t. m. prositi, naj bi se mu blagovoliti naznaniti razlogi, ki so nagnili naše sodnijske oblasti, da nam niso dovolile sodnije. „Slovenskijez" navedel je v svoji prošnji mnogo razlogov za posebno sodnijo in zdaj bi rad vedel, kako sodi visoka vlada o teh razlogih: ali jih priznava, ali ne.
Pri tej priliki ne morem, da bi ne omenil neke govorice o sodnijskih zadevah, katera obečuje Bricem gotovo pomoč, s katero se pa j an in moji somišljeniki
meta dva največja in najkrepkejša moža imenovana kola, ter ja vržeta daleč iz pokopališča, čim daljo od pokopališča ja vržeta, tem dalje Časa v dotični hiši ne bode mrliča.
Če krava nema mleka, treba novo sklenico s kravjo vodo napolniti, na venge z grlom uizdol obesiti, hišne duri zapreti, ter ogenj močno zakuriti in če kdo na hišna vrata v tem času trka, ne sme se mu odgovoriti, kajti kakor se peče sklenica nad ognjem, tako tudi baba, ki je kravi mleko vzela. Ako pa kdo ogovori babo, katera je nedvomno prišla na vrata trkat, potem, je ona rešena, če se krava ne more oteliti, opaši jo z robido, ki ima na občh koncih korenike, hitro jej bo pomagano I
Ako po svojem opravku grede srečaš na poti moža, pričakuj srečnega izida, srečaš pa ženo, gotova je nesreča.
Takovih in jednakih vraž nahajamo tu pa tam še mnogo, a meni ni bilo dano radi kratkega bivanja v Brkinih vsega doznati, Mnogo truda, mnogo naporov še čaka vrlih duhovnov in učiteljev.
Kakor vidite, Čestiti čitatelji, dobiti smo v tem ljudstvu, na kolikor ga morete soditi po bornem mojem opisu marsikaj zanimivega, hvale in posueme vrednega, a tudi mnogo vse graje vrednega, osobito, kar se dostaje vraž. Vi pa narodni duhovni in učitelji, v Brkinih bivajoči, delujte z vso ljubeznijo do naroda. Marljivo pulite os at in robido, a pridno zalivajte narodnim cvetlicam I Kajti lejedino po Vas pride srečnejša doba oudašnemu ljudstvu. K dobremu vspehu vam pomozi Bogi