STEZICE so glasilo učencev osnovne šole heroja Bračiča Tržič Uredniški odbori 5. a Marko Ručigaj, b) Janez Valjavec 6. a Boštjan Kuljič, Vladimira Erjavšek 6.b Milena Fornazarič 6. c Barbka Ovsene};, Smilja Brkljač, Beti Praprotnik 7. a Majda Radon 7»b Tomaž Madjar 8. a Marjana Ribič, Janka Opalički, Marija Ulčnik, Darjo Plesničar 8.b Janja Justin Likovno opremo pripravil akademski slikar Kamilo Legat Mentorji: učitelji slovenskega jezika od 1. do 8. razreda Tehnično delo so opravili: Francka Markič in člani uredniškega odbora Naslovna stran: Marko Ručigaj, razred Tiska Delavska univerza Tono Brejo v Kranju Naklada 600 izvodov IZ MOJEGA DOMAČEGA KBA3A O BISTRICI, MOJEM KRAJO Ob OBki poti, ki pripelj® oko*! atari dal Biatrici iapod st. Jurija, atojijo ä« aiako kjB«2ke hldlo«, prislonjen«' v breg sadovnjakov. Ob cesti na Brezje eo araatle S« nove hiS*, posebno v Badnjih letih Je povsen pozidan predel ned zgornjo in spodnjo cesto. V ten delu Je le 6» nekaj knetij; najbolj znana Je Česnova, kjer nada mana že dobiva dobro kravje ■loko. Tudi obseg te kmetije se iz leta v leto maajfia, ker Je pretežni del polj in travnikov, ki bo spadali k njej, že pozidan. Nižja ob cesti Jo že nekaj visoko pritličnih hiž, s mald večjimi vrtovi, že dalje, posebno nad temi hišami, pa se v preoaj strm breg naslanjajo nove pritlične hišice. Vse eo še naseljena in novi Bistričani s« trudijo, da bodo čim lepšo uredili okolje: sasajajo drevesa, okrasno grmičevje in cvetlične gredica. Preko ceste je v lepem zelenem okolju sezidana naša nova gola, nižje od nje pa Je že montira»'” dvigalo, kjer na danes še ravnem travniku nameravajo zgraditi več stolpnic. Severno Oti šole so v zaporedju sezidane atrijske hiše, ki tudi že dobivajo nove stanovalce. Anton Umek, 6.o razreč NOVI BLOKI V BISTRICI Naselje Bistrica Je doseglo zadnje čas» velik uspeh. Dobilo Je veliko novih blokov. Bloki imajo štiri nadstropja in pritličje. V enem izmed teh blokov stanujem tudi Jaz. Stanuje / tretjem nadstropju. Stanovanje je vžlikc in svetlo. Vsa stanovanja imajo balkon in oentra3.no kurjavo. Ljudje so s svojimi stanovanji zadovoljni. Pred blokom imamo prostorno dvorišče, za blokom pa travnik. Nekateri bloki so še v izgradnji. V izgradnji so tudi že stolpnice. Upam, da bo še nadalje rastlo naselje Bistrica in posteu mesto. Nataša Medved, 6.c ra«. BISTRICA RASTE Pred nekaj leti je tako lepo Bistriško polje, kjer so bile njive, posejane z žitom, koruzo in krompirjem(po dolgem presekala nova avtomobilska cesta. Z novo avtomobilsko cesto je bila pretrgana stara cesta, nekoč glavo« cesta Tržič - Bistrica. Z naraščajočim avtomobilskim prometom so zgradili novo oesto, oziroma razširili staro, od bivše železniške postaje do današnje Deteljice in naprej do cente Bistrica - Kovor. Ker pa je zelo primanjkovalo stanovanj, v Tržiču in okolici pa je bilo že vse pozideno, »e Je gradbena dejavnost razmahnila na področje Bistrice, kjer Je bilo še dovolj prostora. Ob novi avte mobilski cesti so zgradili bencinsko črpalko in restavracijo, vzporedno se J- začel» gradnja stanovanjskih blokov, v Ročevnicl pe. so začeli graditi stanovanjske hišice. Ko »o bili »grajani prvi bloki, s« je pokazala potreba tudi po trgovini. Najprej bo Jo «gradili v atare» delu Bistrice, nato pa še pri Deteljici. Prve bloke Je zadelo graditi gradbeno podjetje SGP Tržiš. Z naraščanje» števila prebivalcev v blokih in z ureditvijo sodobnih ceat je bila v Bistrici zgrajena tudi sodobna šola, ki jo Je zgradilo SGP Tržič. Ker pa Je v novih sodobnih stanovanjih veliko »ladih družin, kjer sta zaposlena oba starša. Je v gradnji tudi otroški vrtec, ki ga gradi SGP Tržič. Veliko Bistriško polje Je danes že dobro pozidano s stanovanjskimi bloki, gradijo pa se še vedno novi, in nekateri ljudje ta predel imenujejo novi Tržič. Z ureditvijo in asfaltiranjem vseh lokalnih cest Je Bistrica dobro povezana z avtobusnim prometom v vse smeti. Ker pa gradbena dela še niso povsod zaključena, tudi okolic^ novih stanovanjskih blokov še ni popolnoma urejena. Bistriško polje Je odprto proti jugu, kjer je na eni strani Kriška gora, na drugi pa Dobrča, vendar sta dovolj narazen, da je tukaj veliko sonca. Od skromnih začetkov gradnje nekaj stanovanjskih blokov in zasebnih hišic Je tu nastalo veliko novo naselje Bistrica, ki pa še vedno raste. Danes, ko govorino o atomski dobi, se svet vse hitreje spreminja. Tako tudi človek v znanosti in tehniki zelo napreduje. Spreminja naravo. Jo izoblikuje in izkorišča njene nove vire. Ravno tako se spreminja tudi v šoli. ^obivamo nove učbenike in sprehinja se način učenja. Tako, kakor delavci v tovarnah, pisarnah, se moramo tudi v šoli navaditi na nove spremembe. Učitelji in učenci smo vsi bolj obremenjeni z učenjem in novimi petodami učenja. Prav gotovo se bo to čez pet ali deset let spremenilo. Takrat se bodo otroci učili s pomočjo televizije, z računalniki in drugimi pripomočki. Tudi naša šola bo dobila takrat nove pripomočke, ki bodo omogočali učencem, da se bodo veliko hitreje in la^Je učili. To ho seveda zopet koristilo človeku, saj bo več znal ter bolje in lažje delal. Tatjana Rozman, 8,b raz ŠOLA DANES IN JUTRI O VIN Al Alenka Kuhar, 6.b ra« BI PAZIMO KA NAŠO ŠOLO1 Urili J® majhno B«st«ce, ki pa ž« ima ovoje predmestje - Bistrico. Bistrica j® v eadnjik letih selo napredovala. Dobila je vei novih blokov in šolo. Ta šola ja ati. naa učenoe nekaj posebnega. Še nihše prej ni videl tako velike in prostorne Sole, velikih, avetlih raaredov in telovadnice, ki je čisto nekaj drugega, kot je bila telovadnica v stari šoli. Kaj pa ea naprej? Bomo rc 8c!o še tako pazili^kot nanjo pazimo sedaj? Želi« si, da bi Sola ostala čim holJ ohranjene, saj nismo mi edini, ki hodimo v to šolo. Za nami bodo hodili še dolga leta drugi učenci. Zato na novo šolo pazimo, čim manj razgrajajmo,ne dotikajmo so predmetov, ki hitro pokvarijo, skrbimo za okoliš šole, predvsem pa za čistočo Jedilnice, saj je včasih taka, da se morajo čistilke precej truditi, da Jo spravijo v red. Zato še enkrat:"Pazimo aa našo šolo!" Barbara Ovsenek, 6.c ra». LAHKO BI BILO ŠE BOLJŠE Pri nas mora osnovno šolo obiskovati vsak otrok, ki Je star 6 ali 7 let in jo mora obiskovati osem let. Že skoraj odrasel, s pi-imerno izobrazbo, zapusti osmi razred in se odloči za živiJensko pot, ki si jo je sam izbral in na katero ga Je vseh oaoa let pripravljala šola. Vai prosvetni delavci se trudijo, da bi čim bolj zreli ljudje zapustili šolo in da bi jih za nadalnje šolanje in življenje čim bolje pripravili. Današnja šola je mnogo naprednejša od tiste pred drugo svetovno vojno. Predvsem Je velika sprememba v tem, da ni več telesne kazni, saj se le poredko zgodi, da kdo dobi zaušnico. Učenje in snov Je mnogo zanimivejša, saj Je za vsak razred strokovno izbrana in so Je učenci ne učijo le za ocene, temveč Jim koristi tudi v zasebnem življenju. Učenje Je olajšano tudi z mnogimi pripomočki in dejavnostmi. Naj naštejem le nekaj primerov: pri pouku kemije delamo poizkuse, pri gospodinjskem pouku kuhamo, gladamo filme, pri tehnične?, pouku pa izdelujemo razne izdelke in se učimo prometno vzgojo. Marsikaj pa na žalost na naši šoli tudi pogrešamo, kar pa Je povsem razumljivo, saj oblikujemo novo šolo šele pol leta in bo dobila vse ustrezne učno pripomočke šele z leti in gotovo se bodo le-ti do tedaj že izpopd.nlli. Lahko bi osnovno šolo še zelo, zelo spremenili, toda moje mnenje je, da je današnja šola, ▼saj pri nas, brez večjih napak. Pogrešam le tesnejšo povezanost učencev višjih in nižjih razredov, premajhno sposobnost učencev za organizacijo in premalo požrtvovalnosti za športne dejavnosti, za kar pa so na naši šoli vse možnosti. Ne razumem nekaterih, ki na primor dobro igrajo košarko, pa ne hodijo v košarkarsko KekciJa, poleg tega pa med odmori kar silijo ▼ telovadnico pod koše. Nič čudno ni, da se potem učitelji ne morejo odločiti za nič drugega kot to, da med odmori prepovejo prihajanje v telovadnico. 7 «tari Šoli emo imeli zelo majhno telovadnico, če Je tako lahko sploh imenujemo, in polovično igrišče, pa eo rokometaši vedno in v velikem številu hodili na trening«, toda bilo je ustanovljeno Ä ln B moštvopin to pri dekletih in fantih. Vso ekipe so se uspešno borile v občinski ligi in na drugih tekmovanjih, Xn kaj je Kdaj? Deklet ni niti niti. ** ©no dobro «Jcipo, fanncor pa IcomeJ toiilco, da se »a tranlügib laiUco igra, pa ša to Balo poredko. To d« ▼»•kakor velika napaka učanoav, ki inajo aa Sport dovolj možnosti. V bodoč® po bomo morali včonci mnogo bolj truditi, kajti 1® e trudom se nekaj doseže, procesorji pa bodo tudi rade volje sodelovali pri nažih dejavnostih» Smiljan Josef, 8.* ras. 8PEEHÜD PO BISTRICI Sobota. S prijatelji grem v kamnolom. Vračamo se po cesti nad Ročavnioo. Po. ni dolga. Lepo se vidijo vse hiše a šolo, bloki in travnikom. Jaeno vidim očeta, ki tunaj dela in me išče. Naprej po cesti pridemo do drugega kamnoloma, kjer voda že spodkopuje skale in pesek, ki ee bo vsak čas Brušil pred hišo pod kamnolomom. Matjaž ee spomni: Pojdimo v Hočevnico vozit orosal" Predloga mu ne zavrnemo. Hitimo proti domu. Ne opazimo hiS, ki izginjajo za nami, ne dreves, ki cvetijo. "Potem pa vsak na svoj dami" reče Iztok. "Dobimo se pred trgovino1" mu odgovorim. S kolesi pridrvimo do trgovine in zbrani ae odpeljemo v Ročnvnico. Vozimo ae mimo montažnih hišic, lepo urejenih vrtov, kostanjev in potoka, ki žubori. Na vrhu, tam, kjer ao tekmovanja v moto-crossu, vozimo naš crosa s koleai. Drvimo po bregu, poganjamo, zaviramo, skačemo in tekmujemo med seboj, toda ne opazujemo pokrajine, ki nas obdaja. Kmalu se naveličamo. Ja» grem domov po žogo in nato igramo nogomet na travniku ob šoli. Medtem opazujemo metulje, ki sedajo na rože, se sončijo in letajo sem ter tja. Napdčil Je čas kosila in razšli smo se. Skozi okno sem gledal črne oblfcke, dež Je začel padati in lepega dne Je bilo konec. Anton Umek, 6.c razred Bi.jalo je aonce. Napotila oem ao po cesti proti sosedovim. Oklenila aem, da obiöffem Antonijo Goltos, po domače Otefančevo mamo. Votopils Bern. Oprejela me jo prijozna;vesela ienica. Prosila sem jo, naj mi pripoveduje o svoji mindostl in o preteklosti. "Hodila sem se lota 1H77- Homa smo imeli kmetijo," prične pripoved in zasanjano strmi v daljavo. "Življenje jo bilo trdo, Z:ito sem že b sedmini leti odšla služit. Nekaj let aam hodila v šole, ker pa Je bilo vedno dovolj delu na kmetiji, zu šolo ni bilo časa. 0, tokrat nismo živeli tuko, kot sedaj. Jedli orno repo, pa zelje, polento. Trdo orno delali, da smo se lahko prehranili. Pri hiši smo bile some ženske, poleg očeta, seveda. Zato ja bilo življenje še težje. Včasih Je bila velika revščina, lakota. Pravili so, de Je v Bistrici nekoč pomrlo od lakote šest ljudi, veliko, saj je Bistrica štela le deset hiš. Po vojni je vse diaigače. Hrane v izobilju. Leta 1963 sem odšla na operacijo oči. Danes vidim dobro, le na desno oko bolj slabo. Ko aem bila v bolnici operirana, se Je zdravnici zlomila igla, zato mi Je dol iglo ostal v očesu. Začol se Je gnojiti. Nisem vedela, da imam iglo v očesu, dokler mi nekega dne n* prišla skozi usta ven. Zacelilo se mi je tudi oko in danes preberem vse časopise, televizijo pa gledam do pozne ure. Drugače sem kor zdrav«, le noge me ne držijo, ker sem Jih /lomila v kolku. Prebolela oem išijas, pljučnico, drugače pa z mojimi 97 leti kur gre," ne zadovoljno zasmeji Antonijo Goitez. Milena PornazariČ, 6.b Sferi« »emmir ölt “»'V' u\ »P 'Velja Fbfce TURISTIČNI PROSPEKT TRŽIČA S* »eal^eT. du je *riič le majhno uestece ob Triiški Bistrio! in IloSsnikn, stisnjeno v dolinico ra} na dan planincev, d« vsakoletni pohod Senek na StoriiS. Istega dne Je tudi Gamsov hal na K-xi&ld gori. Je prireditev lovskih običajev. Pridite, obiščite nas in si oglejte vse te naše saninivoeti! Koki petek sen obiskala 96-letno Šijarjevo mamo in njeno 72-letno hčerko Marijo v Bistrici J številka 77. Po otkih stopnicah sen) prišla v majhno toplo izbo, kjer živita mama in hčerka. Mama Je bij.» takoj pripravljena, da bi mi odgovarjala na vprašanja. Ha ppraš&njs, kakšna Je bila Bistrica v starih časih in sedaj, mi Je s počasnimi besedami začela pripovedovati« "Se pred prvo avetovno vojno Je bila Bistrica komaj majhna vae a sedmini kmeti, pri katerih sa Je po domače reklo: pri Česnu, pri Martinku, Anžičku, Tomelnu, Učešču, Mokorelu in pri Pristavniku, od katerih so ss do današnjega dne ohranila le tri. Poleg sedmih kmetij Je bilo v Bistrici še Jerinova žaga in Vilfanov mlin. Ha sredi vasi pa Je stalo znamenje." Povedala mi Je tudi zgodbo o zakleti grajski hčeri: ”'š& Pristovnikom stoji na vrtu zelo velika skala, na njej pa raste oreh. Ko ho oreh dovolj debel, bo nekdo is njegovega debla stesal zibko. Sinček, ki ga bodo zibali v tej zibki, bo rešil zakleto grajsko hčer in prišel do velikih grajskih zakladov. Grajski zaklad so že mnogi iskali. Kar ponoči so hodili na grad kopat Jame, pa ni nobeiieu nič našel." 0 vili na. gričku takoj nad vasjo pa mi Js povedala tole: "’j'i'ja gor so bile včasih Pristavnikove njive. Eden od GatMsrJevih sinov Je vse kupil in dal zgraditi imenitno hišo in lep vrt. Danes Ji pravimo kar bistriški grad. Tja gor hodijo na oddih imenitni ljudje. Tudi tovariš Tito Je v nj<}m pretivljal svoj oddih." Boštjan Kuljič, 6.« raz ZANIMIVOSTI BISTRICI - PRI ČIJARJEVI MAMI k Tjaša Ank»)s, 6.a razred r~*mp'd - -S-M N w X - Ä Ss 'f -* - - •- r • ••• -v I ’^r %m fe 'rP’PfP^'- VXA '-'ii « £äS :* M® T^rVr.j -rf r-^ - • w - .' X - metccitera tovarna TrigiavTržič Obrt izdelovanja pil jo bila ▼ Tržiču razvita že v čaeu Avato-Ograkej vendar je bila neorganizirana in rasdroDiie a. leta 1921 Je strojevodja Oton floakovič zgradil večjo mehanično delavnico, v kateri eo izdelovali pile. Fc vojni Je bxla nacionalizirana, postala Je Mastno gospodarske podjetje, nato pn so Je preimenovala v Tovarno pil ■'•riglav. V njej Je bilo zaposlenih 12 delavcev. Leta 1952 eo se preselili v primernejže prostore. Ze začetek so izdelali 12000 pil mesečno. Pozneje se je podjetje moderniziralo, dobilo Je nove stroje in opremo. Delo Je postalo e pomočjo strojev lažje, toda vseh del z njimi ne morejo opravljati. Delavci eo specializirani za posamezne delovne operacije. Zaposlenih je 110 delavcev. Meeečna proizvodnja pil znaža 150 000 komadov. Poleg pil izdelujejo fie jeklene vzmeti za čeiij>in svornike za transporterje v rudnikih. Proizvodnja je kljub hitri izdelavi malce zastarela, to pa zato, ker so stroji, ki jih rabijo v taki proizvodnji zelo dragi, saj jih je večina uvoženih. Pred tremi leti se je Pilama Triglav združila a t govskim podjetjem Meta.!ko, predvsem zato, da dobi v okviru združenja boljše možnosti za razvoj in modernizacijo proizvodnje. B podpisom sporazuma 1. Januarja 197^ pa je Pilarna Triglav postala tudi temeljna organizacija združenega dela. Skupno z Metalko imajo počitniški dom v Fiesi. Prirejajo pa tudi razna takmovanja skupno in v okviru sindikata. Pripravnik dela v tem podjetju poskusno delo dva znesecaj pri kovačih pa tudi do pet mesecev. V tem času norme tolerirajo. Nekvalificirani delavec lahko po enem letu zasluži tudi 2150 din z visokim presežkom no.me, medtem ko je normalna plača nekvalificiranega delavca po enem letu dela v tem podjetju okrog 1850 din. Najvišjo plača od nekvalificii'anih delavcev dobi v podjetju kalilec, in sicer okrog 2700 din. Njegovo delo pa je zelo nevarno zaradi strupenih kemikalij, ki se uporabljajo pri nejgovem delu. $ podjetju ne igra glavne vloge izobrazba, temveč je poudarek na priučenih delih. Potrebujejo dva vajenca ključavničarja in orodjarja. Vajeniške nagrade 30 odvisne od učnega uspeha in stopnje šolanja, od 500 do 650 din. Kakovostno ogljikovo Jeklo, iz katerega so izdelane pile, dobijo večinoma iz železarna Kavne. Te Jeklene palice imajo že tak prerez kot pozneje pile. Nekatere so trioglate, štirioglate, kvadrataste, okrogle, poleg tega pa so ti prerezi tudi različnih dimenzij. Te palice potem nasekajo v tako dolge kose, kot ao pozneje pile. Te kosa še grobo obdelajo, nato pa jih prepeljejo v železarno, kjer jih 10 ur žarijo pri temperaturi 720°0. Tako dobijo takoimenovano mehko Jeklo, ki se lažje obdeluje. Tem jeklenim kosom najprej natančno obdelajo konice, na katere se nasadi ročaj. To opravijo s pomočjo posebnih kladiv in električnih peči, ki jeklo v nekaj sekundafc segrejejo na 900°C. Taka peč atane 80 starih milijonov. Pote* te kose nasekajo s stre-ji, ki imajo zelo trda in ostra kladiva. Takih strojev je več vrst, posebno je zanimiv stroj za izsekavanja okroglih pil. Ti stroji stanejo okrog 20 starih milijonov dinarjev. Imajo pa tudi več strojar za naeekovanje rašpel, vendar so nekoliko dražji. Basekane pila š« kalijo, tako da jeklo postane spet trdo. To delate dva kalile« a pomočjo izredno visoko segrevane peči in deževnica, pri tem pa uporabljata tudi zelo strupene kemikalije. Pot«» pil« očistijo, T*nd«r po stori »otodi, kajti stroj, ki čisti pil« o pomočjo pick©.y XX3 ©tRia® Jli.0 kOt ataplk Aili^OBOY. Pil« pot«» «»pakirajo, uakladiSoijo, pokvarjaae popravijo, ali p» jih vm«jo ▼ proisvodujo. Hato pil« po&ljejo poeameini* trgovski» podjatje», vcčid«! v tujino. Končan« pii® etan»jo od 10 din do 25 din, *«dte* ko pa eano material stan* okrog 3,5 din. Proi»vodni progra» nameravajo Sa ratSiriti, popestriti, nabaviti več novih «trojev. To ji» bo tudi uspelo, eaj s* kolektiv »slo priiadeva, povpraševanj« po takih in podobnih i«d«lk±h pa j* tudi ve ar j. vačj» pr«dva - « v tujimi.. Andraž leget, 8.a razred danka Opalički, 8.a razred Mojc« Ovsenek, 8.b razred Pri nasekovaicu pil ČISTILI SMO DOBBČO Y aasecu najt» »o tb® wloveaake Sola organiziral« planinske pohode s nanenon, da bi očistile goedne poti in okolico donov. Očenoi petih in šeetih resrodov eno se ob sedmih zbrali pred čolo. Odšli eno proti Dobrči. Pot Je bila pusta, n e« Je etrmo vzpenjala navkreberv zato ee» bila že po nekaj ato metrih utrujena. Tolažila sen ee z mislijo, da bom videla to našo planino. Vsi smo bili tihi in zamišljeni. Po treh urah in pol smo vendarle zagledali kočo. Zadnjih nakaj metrov orno tekli, da bi se čiaprej odpočili. Peti razrad, ki Jo Je mahnil čez Bistriško planino, Je že počival. Sedla sem k malici, toda malica mi ni dišala, saj ser. imela kljub dvema sokovoma — suho grlo. Pri ognju so taborniki našega razreda kuhali čaj. Zanimalo me Je, kakšno mojstrovino bodo napravili, zato sem pokukala v lonec. Po vodi so plavale najrazličnejše smeti, ki nam Jih Je poklonil veter kot svoj prispevek k očiščevanju okolja. V to vrelo mešanico Je tovariš ravnatelj neaul šipkovega čaja, rekoč: "To bo pristni planinski čaj." Čaj ni in ni hotel biti dovolj sladek, čeprav smo zanj porabili * kg sladkorja. Še vedno J® bil rahlo kiselkast, vendar dober' za Žejo. Kmalu Je prva skupina odšla domov, za njo še druga. Zadnja Je odšla naša skupinica. Med potjo smo pobirali ometi, ki so Jih nemarni turisti puščali za seboj. Gotovo še niso poznali starega slovenskega pregovora.: Kjer osel leži, tatu dlako pusti. Pred šolo smo se poslovili in odšli vsak na svoj dom. Smiljana Brkljač, 6.0 MOJA PRVA VLOGA Človeku Je potrebna kultura prav tako kot kruh. Če bi človek živel samo od kruha in ne bi poznal kulture, bi bilo njegovo življenje pusto in prazno. Kot v večini vasi v tržiški! občini imamo tudi na Brezjah velik dom, v katerem delujejo različna društva med drugimi tudi Kulturno prosvetno društvo. V okviru tega društva pripravljamo razne kulturne predstave ob pomembnih praznikih. Člani Kulturno prosvetnega društva so naštudirali že veliko iger. Zadnja igra Je bila z naslovom Trije fantje in eno dekle, v kateri sem sodelovala tudi Jaz. Preden smo se predstavili publiki, smo imeli veliko vaj. Pred nastopom sem imela malce treme, saj Je bila to moja prva vloga, vendar sem se Je počasi otresla. Mislim, da so se gledalci zabavali ob gledanju te igre, saj Je bila zabavna in Je vsebovala veliko šaljivih dialogov in prizorov. Ker nam Je predstava na domačem odru uspela, smo sklenili, da bomo odšli gostovaS’ tudi na tuje odre. UaJpreJ smo odšli v Lom, potem v Gorje pri Bledu, smo bili deležni prav posebne pohvale, saj eo nas pohvalili celo v časopisu Glas. Isto popoldne kot v Gorjah,smo se predstavili tudi v Zasipu. Po enem mesecu počitka pa smo odšli še ▼ Podljubelj. V Podljubelju si Je ogledalo igro preko sto gledalcev in takšnega obiska smo bili selo veseli. Kstfšjci Bešter, 8.b raz . 11 h Splošno gradbeno podjetje Tržiš vabi v uk učence, ki zaključujejo osnovno šolo v letu 1973/7Z*-» ^roeta bo učna mesta za naslednje poklice: poklic zidarja, tesarja, pečarja, ključavničarja, kleparja in vodovodnega inštalaterja. V uk sprejmemo po deset učencev (10 za poklic zidarja, 10 za tesarja itd.). Pogoji: končana osemletka, učenci pa, ki bodo zaključili osnovno šolanje v šestem ali sedmem razredu, bodo imeli možnost na stroške podjetja v času do 1. oktobra 1971*-opravili izpite za sedmi in osmi razred pri DU v Kranju. Tako imajo tudi učenci z nepopolno osnovno šolo možnost dobiti učno mesto pri našem podjetju. Splošno gradbeno podjetje • Tržič ____ Bffl II ’ ® r , 1 11 LV f » V| i' - MOJ KRAJ MED NASODNOOSVOBODILNO BORBO V t«h (oiOj'A a» aponinjaoco teialti dni neaüka okupacij* v oaiea kraju. Ž* 10. apii la 19^1. je nače sieato «aasčlla aorrežna nemška vojska. Okupator J« kmalu cašel delovati z naailjom. Oblae so prevzeli kalturbundovci. Zapirali in streljali eo neSe rodoljube. Poetaviii so evoje bar belogarrlijtidne postojanke. Okupator je zaSel masovno streljati ta • v Begunjah, Čegeljšah,.Kovorju, Retnjah in drugod. Na ta način so hoteli prognati z domač» zealje naSe ljudi. Prebivalci so se močno upirali okupatorju. Množično 30 odhajali v gozdova ia se organizirali v partizansko čete, bataljone in odrede. Tako se Je 26. julije 1941 iormir&la TržiSka četa, ki Je Stela JO borcev, h. avgusta 1941 pa Je iz Tržiška in Kranjske čete nastal StoržiSki bataljon,ki Je Stel več kot 60 borcev. Istega dne zvečer so borci bataljona pod Storžičem svečano prisegli na svobodo. Večji del borcev Je odšel preko ^obrče v Drago, nekaj pa jih je ostalo v Verbičev! koči. Bili pa so izdani in so Jih Nemci obkolili, po hudem boju ustrelili, kočo pa zažgali. Padlo Je ose» partizanov, med njimi tri žene. Zato se tega žalostnega dohodka p spoštovanjem speudnjamo vsako leto 4. avgusta. V juniju 1942 je bil formiran štab Kokrškega odreda. V .aia času jo imel ta pomembne naloga. Nepadel Je okupatorja na področju, ki Je segalo od Kamniških planin do Stela. Partizanska vojaka se je krepila, ljudje so znova odhajali v njena vrste. Akcije partizanov so bile učinkovite. Prebivalci našega kraja so jim vztrajno pomagali. Bili so organizirani, saj so le s skupnimi močmi lahko premagali premočnega sovražnika. Pomemben delež v NOB je prispevala tudi mladina. Postali so kurirji in onemogočali napredovanje sovražnika. Druga svetovna vojna je vključila v boje vse prebivalce našega kraja, ki r.o imeli trdno voljo -postati svobodni. Zato nikoli več ne smemo dopuetiti, da bi našo domovino zasedli tujci, ^ovolj smo morali žrtvovati ta svobodo. Hočemo živeti v miru, svobodi, na svoji zemlji. c/m? kljun/č •,v> ,• V v Va..' O. i% Janja Juetin, 8.to ra*racl '' ' 'KO NEIZPOLN 3ENO UPANJE Gledal je in klanec ae je čudovito fiiril pred njegovimi očmi — od vahoda do aahoda so je razprostiral, od juga do severa, holmi so ee razmaknili . Stal je pred njo v sobi in deklamiral. Beseda mu Je tekla kot slap iz ust, bile so lepo izgovorjene, tekoče in sreča se mu Je vžigala v očeh. Ona Je bila ponosna nanj in radostno ga Je gledala, ko so mu besede mirno vrele iz ust. Napočila je nedelja. Vse je bilo praznično, ljudje, cerkev, še klanec ni pokazal tiste otožnosti kot prej. In on Je deklamiral, bogato oblečen meščan ga Je vzdignil na kamnito ograjo, da so ga vsi videli. Ko Jo končal, so mu vsi ploskali, ga hvalili in gospod župan so mu obljubili, da ga bodo, če bo šol v Ljubljano, podpirali. Tudi drugi so mu obljubili, mu potrdili, da bi bilo žalostno, če bi tak fant ostal doma. Plaval Je v oblakih sreče in Ljubljana ae mu je videla blizu, vsa bela, brez madeža in življenje v njej Je bilo lepše kot življenje v raju. Domov je pritekel zadihan, toda Francka je videla srečo v njegovih očeh. "Mati! V Ljubljano pojdem!" Francko Je pretreslo, toda nasmehnila se je in z bolečino v srcu pritrdila. Naslednji dan so to novico vedeli že vsi siromaki na klancu. Prihajali so v hišo in zmajevali z glavami: "Siromak Je siromak in siromak bo ostal!" Solze bolečine in obupa so se naselile v njenem srcu, toda odločena Je bila. Prišel Je dan odhoda. Zgodaj zjutraj sta vstala in se v meglenem deževnem Jutru podala na pot. Prišla sta v Ljubljano, ki pa ni bila bela, ampak siva. Okna velikih hiš so ga gledala mrko in z grožnjo v njihovih praznih očeh. Naselila ata se pri neki gospodinji, ki ga Je gledala z nekakšnim omalovaževanjem. Bal se je Je. Ko Je mati odšla, so Je sam sebi zdel osamljen in nebogljen pod temi veliki hišami, visokimi ljudmi in v temačni izbi, ki ga Ja dušila. Prvo noč, ko Je spal poleg tovarišev, Je Jokal od strahu. Prihodnosti ga Je bilo strah, bila Je prazna in mračna in ni se mogel znebiti tega težkega občutka. In real Življenje v Ljubljani Je bilo črno. ße bolj pa, ko ni bilo denarja. Večkrat Je manjkal v šoli in še materini obiski, ki eo za trenutek razblinili sivo vsak- danjost, so bili vedno redkejši. Nekoga dne pa ga Francka ni več našla v Ljubljani in pet let ni o »Jem ničesar slišala. Cez mnogo dni se Je po stezi proti Vrhniki premikal zanemarjen mož in to Je bil on, Mihov Lojze. Hodil Je počasi, z obupom v očeh. Ko se Je pred njegovimi očmi razprostrl klanec, se Je upanje vžgalo, obraz Je osvetlila iskra upanja. Spat Ja bil domal Z bolj živahni» korakom ae je napotil po klancu - proti domu. Andraž Lagat, 8.a raa. IB SEDELA JE IN ČAKALA Francka se je poročila s Tonetom Mihovim. Prej ji je govoril, kako ji bo lepo, toda top kar ji je obljubljal, je splavalo po vodi zaradi novega krojača, ki Je prišel ▼ trg. Imela je že tri otroke. Njen mož je žel v tujino in tam umrl. Otroci, ko so dovršili šolo, so šli služit, le Lojse je šel študirat v Ljubljano, ker je župan rekel, da bo on plačeval študij. Ker ni imel Lojse več denarja, da bi plačal stanovanje, je šel po svetu Hči Francka je šla služit, Tone pa se Je šel učit za krojaškega vajenca. Sedela je doma na Klancu v stari hiši. V bridkih trenutkih se je spominjala otroških časov, kako je tekla za vozom, po holmu navzgor, mislila Je, da nikdar ne doide vosa, čeprav bi tekla do konca sveta. Spomila se je tudi, ko je služila pri skopi vdovi. Tam se Je zaljubila v nekega umetnika Toda ta jo Je zapustil in je hudo zbolela. Potem je šla služit na železniško postajo. Težko Je čekala, da bi se otroci vrnili in ostali doma pri njej. Prvi se Je vrnil Tone. Naslednji dan, ko je hotel iti spet po svetu, Je umrl. Druga se Je vrnila Francka. Povedala je materi, kaj se Ji Je zgodilo, potem pa je šla v Ljubljano. Tretji se je vrnil Lojze. Takrat je njegova mati že umirala in naslednje jutro je umrla. Ana Zupan, 8.a razred VRNITEV IZ AMERIKE Majhno obmorsko mesto se je kopalo v soncu. Prebivalci so stali ob morju in opazovali čolne. Možje so sedeli v senci košatih dreves in pili vino, žene so prale ob vodi, otroci pa so skakali sem ter tja. Starci pod drevesi so se glasno pogovarjali in se včasih glasno zakrohotali, da se je oglasil galeb in se preplašen vzdignil v nebo. V daljavi Je zapiskal vlak. Za njegovo piskanje se nihče ni zmenil. Možje so govorili kar naprej. Za ovinkom se je prikazala postava moža. Postava se Je bližala in kar naenkrat zrasla pod lipo. Mož je bil suh, velik, bledega obraza. V roki je držal kovček. Obleka je bila prašna, hlače prekratke. Možje pod lipo so se spogledovali. Prišlec Je povedal priimek. Majhen, neobrit mož, blizu sedemdesetih, se je vzdignil in s težavo spregovoril: "Bin, moji" Tedaj je piišla pod drevo stara ženica s košaro na glavi. Starec Je stopil k njej in ves srečen povedal: "Žena, sin se je vrnili" Stara mati je objokana objela sina. Vsi trije so odšli v majhno hišico na obali. Sin je moral ves večer pripovedovati o svojem žikljenju v Ameriki. To je bila žalostna zgodba. Wed pripovedovenJem Je večkrat lakažljal. Zraven se Je potil in venomer Je pravil, da ga sebe. Ponoči, ko Je legal na postelji, Je težko sopel in kašljal. Nenadoma pa Je utihnil. Zjutraj sta etarča našla na postelji mrtvega sina. V majhnem obmorskem mestu Je sasvonil opoldan stari svon. Zvonil Je možu, ki Je tako ljubil domovino, da se Je vrnil domov umret. Darjo Plesničar, 8.a rasred MOJE MISLI 0 ZDOMCIH Že dalj časa nas teži odhajanje naših delavcev v tujino. Privablja Jih boljši saslužek. Je že res, da imajo drugje višje plače, da so avtomobili oenejši, toda sato so mnogo dražji drugi življenjski stroški, kot na primer hrana in stanovanje. Verjetno mnogi naši izseljenci živijo v tujini boljše, toda pa mojem mnenju,to ne bo več dolgo, če sploh žive boljše. Prav gotovo Jih delodajalci iskoriščajo, kar pri nas seveda ni mogoče. Dajejo Jim seveda nizke plače. Toda za naše ljudi so te plače visoke, če Jih primerjajo s tistimi pri nas. Mnogi gotovo že mislijo na povratek v domovino. Pri nas pa se tudi že trudijo, da bi tistih, ki se vrnejo domov, čimprej našli delovno mesto. Prav gotovo pa se najraje vračajo v domovino k svojim domačim, med svoje ljudi, ned svo,.! narod. V tujini si naši zdomci ustanavljajo razna društva, ki imajo slovenska imena in se naši ljudje v njih lahko pogovarjajo v materinem Jeziku, poslušajo našo narodno in zabavno glasbo. Tudi pri nas prirejajo piknike, na katerih se zbere mnogo naših izseljencev, ki se zabavajo in veselijo, kajti srečanje z domovino, domačini in nasploh z našimi ljudmi so gotovo za marsikoga bolj redka in zato toliko bolj prisrčna. Upa», da bo v bodoče v tujino odhajalo manj ljudi in se Jih veliko vračalo. Tistim, ki pa se ne nameravajo vrniti, želim čim več srečanj s svojimi ljudmi in čim več obiskov iz domovine, da Je ne bodo nikoli pozabili, nje in njenega Jezika. Smiljan Josef, 8.a ras. A gorje mu, Kdor od doma mora, kdor na domu nima ved prostora Bolesten žvižg lokomotive se je razlegel v mračno in pusto aeptemboruko jutro. Kmalu nato so zaškripale zavore in vlak se je začel ustavljati. Mod množico, ki se je usula z vlaku, je bil tudi on. Majhen in suh, zgaran in upadlih lic. Na ustnicah mu je zaigral lahen nasmeh; vesel je bil, do je zopet doma, toda hkrati n tem tudi žalosten. V mislih se mu je prikazal dogodek tistega sončnega dne. lital Je no postaji, ravno tam, kjer stoji zdaj. Okrog njega eo bili vei domači: žene, mati in otroci. Odpravljal se jo v Ameriko - na lov za denarjev. Kot marsikdo drug, je tudi on mislil, da Je Amerika Indija Koromandija. Z blestečimi očmi je segel v roko domačim in z velikim upanjem odšel v svet. Pomahali so mu in vlak ga je odpeljal. Toda zdaj je spet tu. Ni več vesel; tudi upanje je splahnelo. Kot da narava sočustvuje z njim, je tudi danes dan mračen in pust -prava podoba njegove notranjosti. Odpravil se Je dalje, proti domu; brez denarju, a z velikim spoznanjem. Tudi v Ameriki Je treba delati za vsako skorjo kruha. Čeprav Je doma trpel pomanjkanje. Je bil vsaj srečen, saj mu je domovina dajala moč. Toda sedaj mu tudi domovina ne more dati ničeaar več. Kar je storila tujina, domovina no more zbisati. Mojca Ovaenok, 8.b raz. N*v ' J POSE BNI D NEVI Dragi tovariš Titol 0 tam, kako si Ti vodil svojo borce partirane v času, ko so našo domovino okupirali tujci, so mi pripovedovali najprej moji starši. Ko sem aačela hoditi v šolo, sem Te vedno bolj spoznavala in Te občudovala zaradi velikih dejanj, ki si Jih naredil za nas in za našo domovino. Občudujemo Te in spoštujemo, ko v svojih letih še vedno vodiš naše ljudstvo in se boriš za pravice zatiranih narodov. K Tvojemu 82. živiJenskemu jubileju se pridržujemo tudi mi učenci in ti želimo še vrsto srečnih in zdravih let. Bil si in ostaneš svetal vzgled človeka, katerega ime bo napisano v zgodovini in Te bodo občudovali še mnogi narodi. K mnogim čestitkam za Tvoj rojstni dan se pridružujemo tudi učenci naše šole. Tvoj praznik Je tudi naš praznik, dragi Titol *udi mi bomo praznovali s Teboj. Tvoje ime nam vsem veliko pomeni, Ti si nam vse, Ti nas vodiš na poti, ki Je edino prava. Spoštujemo Tvoje delo in uspehe, ki si Jih dosegel in Jih še dosegaš. Vsak dan se srečujemo a tistim, kar si ustvaril naši zehlji, naši domovini in svoji mladini. Srečni smo, da živimo v velikem času,ki si ga nam daroval. Čeprav smo še mladi, ra-zumemo Tvoje velike misli, ki Jim pripadajo vsi miroljubni narodi sveta. Velik vzgle si nam, radi bi Ti v vsem sledili in izpolnjevali Tvoje ukaze in želj«. Tvoja ges a bratstva in enakopravnosti so nam ideali, ki Jih bomo uresničevali že sedaj, vse bol„ pa ko odrastemo. Tvoje besede, ki govore o nalogah mladine, so naš kažipot v prihodnosti. Obljubljamo, da bomo izpolnjevali naloge, ki nam Jih daješ. Sadi Te imamo, vso ljubezen Ti dajemo za rojstni dan. Želimo, da še dolgo ostaneš med nami. Valerija Štabuc, G.b TISO, MOJ PHIJATELJ Tit«, inanto Tei celo radi. Tal ae bojimo, d« bi g« prebitro Izgubili. Kadar ga gledam na televiziji, imam občutek, da se že dolgo, dolgo poznava, da ae srečava vsak dan in ae pozdravljava. Tito je za vse nas atorll že mnogo dobrega. Večkrat mislim na njegovo trpljenje »ed vojno. Tito Je najboljši predsednik, ker so bori za mir in enakopravnost med narodi. Tito ima rad mladino, zato ji posveča veliko časa. Tito Je moj najboljši prijatelj. Darja Kryštufek, J.b raz. HADA POSLUŠAM TITA Naš maršal Tito je 25. maja praznoval svoj 82. rojstni dan. Tito Je prijatelj vseh otrok v Jugoslaviji in tudi moj prijatelj. Vesela sem, kadar ge vidim na taleviziji. ^udi njegove govora rada poslušam. 8 Titom bi se rada peljala v druge države. Zelo bi bila vesela, če bi Tito prišel v Tržič in bi ga videla od blizu ter ee e njim pogovarjala. Tita pozna ves svet,ker se bori za mir in prijateljstvo med ljudmi. Želim si tudi, da bi še dolgo živel in vodil našo državo. Zato mu kličem še na mnoga leta. Lidija Tišlar, J.b raz. HAD BI SREČAL TITA Ob dnevu mladosti bi želel predati štafeto Titu, našemu predsedniku domovine. Nato bi ga vprašal, če mi pove, kako je bilo hudo, ko je sovražnik vdrl v našo domovino. Tito bi mi odgovarjal na dolga vprašanja. To bi bilo zanimivo. Njegove odgovore bi zelo zelo rad poslušal. Ko bi mu predal štafeto, bi rekel sam sebi v mislih: Maj tovariš Tito dolgo živi in srečno vodi našo svobodno domovino/ Enes Čoragič, 3«b razred SLAVNOSTNI GOVOH OB PH08LAVI 01 (Janja Juatin, 8.b raarad) Vsako lato se sponlnjano velikega dogodka, eačetka velikega agodovinakega razdobja našega naroda. To je 27. april 1941. Slovenijo se je 1. 1941 kaj kmalu znašla v kleščah okupatorjev. Velik del je prešel pod italijansko upravo, drugo so okupirali Nemci in Madžari. Po tej zasedbi je bilo treba združiti vse Slovence v enotno organizacijo in jih povesti v skupen boj proti okupatorju za osvoboditev. Zato so se 26. aprila 1941 zbrali nastopniki Komunistične partije Slovenije, Sokola, Krščanskih socialističnih in naprednih kulturhih delavcev. Ha tam sestanku so ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto. V to organizacijo so zastopniki sklenili vključevati tudi druge skupine, obenem pa širiti organizacijo med Slovenci v mestu, po tovarnah in na podeželju.Oklenili so, da bo ilegalno izhajalo glasilo Osvobodilne fronte "Slovenski poročevalec", ki bo obveščevalo ljudi. Osvobodilna fronta je dobila tudi odbore, najvišji organ je bil vrhovni plenumu Osvobodilne fronte, izvršni organ pa je bil izvršilni odbor Osvobodilne fronte. Središče vsega odpora je bila Ljubljana, kjer je vsa leta delavska osvobodilna fronta. V Ljubljani je delovalo nešteto partizanskih tehnik. V hišah so bili v kleteh ali v zemljo zgrajeni dobro skriti skriti bunkerji, v katerih so bile tiskane Podmornica, Tunel itd. Mesto je skrbelo za nove čete, za vojaški in sanitetni material, predvsem s pomočjo prebivalcev. Ljubljančani so z OP vestno sodelovali, izpolnjevali so njena navodila in ukazi, okupatorjeva povelja pa sabotirali, tako da je OP postala nekakšna država v državi. Jeseni je moč OP tako narasla, da se je vrhovni plenum OP proglasil za narodnoosvobodilni odbor. Kot tak je izdal pomembne odloke, OP pa Je izdelala svoj svoj borbeni program - temeljne točke. Po ukazu izvršnega odbora OP ni smel med 7* in 8. uro noben Slovenec na cesto. Ljudje so priredili manifestacije na spominske dneve, kar je Italijane zelo jezilo. OB je pozivala tudi k oboroženemu uporu vse ljudi. V pozivu, ki je bil objavljen v Slovenskem poročevalcu, je bilo razvidno geslo in pobuda za vsenarodni upor in širjenje narodnoosvobodilnega gibanja. Osvobodilna fronta Je vsa leta med vojno pomagala Slovencem v boju za osvoboditev. Dosegla je veliko uspehov, ti pa so pripomogli k dokončni zmagi nad okupatorjem. V današnjem trenutku, ko Italijani segajo po naši domovini, se nam Je zbudila zavest OP - svobodno živeti na svoji zemlji, ki smo jo v težkem boju osvobodili. Župančičevi verzi, v katerih Je izpovedal posebno skrb in prizadetost za narodovo usodo v najtežjih dneh naše «godovine: "kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?" izpovedujejo tudi zaskrbljenost in odločnost sedanjosti. POROČILO O TEKMOVANJU ZA VESELO ŠOLO V petak, 22. februarja, aao oa naši šoli izvedli teknovanje o Veseli šoli, ki jo org&nleira Pionirski list. Na ten teknovanju je tekmoval vsak razred posebej. Najprej nam Je tovarišica J&kšičeva razdelila pole x vprašanji. Vprašanja so bila dokaj lahka, le vprašanje, kaj pciaeni kratica JUS, je vsakoaur delalo preglavice. Naj pove* tudi to, da ga v našcji razredu ni nihže pravilno rešil. Po testu smo s zaai-■anjem pričakovali izide. Zvedeli smo Jih v ponedeljek. Zaradi enakega števila točk smo Jaz in štirje sošolci dobili dodatna vprašanja, ki bodo odločila, kdo ja razredni prvak in kdo ao oatali trije učenci, ki se bodo uvrstili naprej. Ta vprašanja so bila zelo težka. Preveč bi bilo naštevati, če bi oaenil vsa tista, ki so bila za nas nerešljiva In «mo močna odgovore obkroževali"na slepo". No, po desetih minutah časa, kolikor amo ga imeli, smo teste oddali in naša nestrpnost se je umirila šele takrat, ko smo zvedeli rezultate. Bes vesel sem bil, ko sem zvedel, da sem razredni prvak. 1'ako bom s tremi sošolci zastopal naš razred na tekmovanju v občinskem merilu. Pretiranih želja za naprej sicer nimam, saj Je v tej hudi konkurenci težko uspeti. Toda z znanjem, pa tudi s srečo, bo kdo od nas le uspel. Mitja Pernuš, 6.a razred TEKMOVAL SEM ZA VESELO ŠOLO Tudi letos je bilo tekmovanje o Veseli šoli, samo s to razliko, da Je bilo to tekmovanje v lepi in moderni šoli, prejšnja leta pa v stari šoli,ki počiva v starem delu Tržiča. Zvonec je naznanil konec odmora. Učenci so hiteli v razrede, da bi ne zamudili pouka. Vsi smo bili zaskrbljeni, spJ smo vedeli, da bomo tekmovali za Veselo šolo, samo vsi smo mislili, da bomo tekmovali zadnjo uro. Vendar pa ni bilo tako. Nepričakovano, sredi ure, je tovarišica naznanila tekmovanje. Od razburjenja in nepričakovanega obvestila, smo vsi vstali. "Zdaj boste pisali, saj to ni nič takega," nas je mirila tovarišica. Vsi smo se zazrli v bele liste, ki Jih Je imela v roki tovarišica. Vsak Je dobil en list in pisali smo 20 minut. Boke so se mi tresle in nisem vedel, kaj pišem. Liste smo oddali. Vsak je primerjal svoje znanje z drugim. Drugi dan pa sem po zvočniku zvedel, da bom tekmovanje nadaljeval. Vesel sem bil, da nisem takoj izpadel, vendar sem že naslednji izvedel, da sem v drugem tekmovanju izpadel. Opazoval sem štiri vesele sošolce, ki so tekmovanje nadaljevali. Mislim, da bom drugo leto bolje napredoval kot letos. No, da le nisem takoj izpadel. Vsem štirim sošolcem želim srečo že v nadaljnje* tekmovanju. Joško Pehare, S.arrazred V četrtek, 26. aprila, je tova-riS ravnatelj poklical učence Marka Ručigaja, Viktorja Papler-ja in mene v pisarno. Pojasnil nam Je, da bomo odšli v Belo krajino. Bil sem zelo vesel. V petek, 27. aprila, sem prišel na postajo veliko prezgodaj. Čakal sem in čakal in končno dočakal vso skupino. Iz Tržiča je odšlo v Belo krajino deset učencev;. Vodila nas je tovarišica Pretnarjeva. Po štirih urah vožnje smo bili v Semiču. Tamkajšnji pionirji so nas lepo sprejeli. Pripravili bo nam pogostitev, ob prvem mraku pa smo zakurili kres in imeli krajši kulturni program. Drugi dan smo se že ob devetih odpeljali v Črnomelj, kjer smo imeli proslavo od 50-letnici BNOB-a. Slavnostni govor Je pripravil tovariš Tone Fajfar. Povedal nam Je, da se Je pred 50 leti v tej dvorani sestalo veliko vplivnih mož. Sklenili so, da bodo priklju-čilili Slovensko Primorje k ^loveniji in ustanovili komisijo aa ugotavljanje »ločinov okupatorja in domačih izdajalcev. Pevski abor is Črnomlja nam Je sapel nekaj pesmi. Po progra» mu smo odšli na hrib Vinomer. Zakurili smo kres. Peli In recitirali smo partisanske pesmi. Dra pa Je neisproano tekla in morali smo se vrniti domov. Bela krajina Je lepa dežela. Na prisojnih straneh se rasprostire jo vinogradi. V Beli krajini Je bilo prvo osvobojeno osealje na Slovenskem. Tone Seliškar Jo imenuje dežela Blatih sre. Robert Uosaan, 6.b rasred da bomo pouluSuli koncert, ki se bo delil nu tri delo. V prvem deiu bo nastopala zagrebška filharmonijo, dirigent bo Kro; imir liipuš, solist pu Brunko Japčić, ki bo igral na klavirju. V drugem delu po bo nat;topil ansambel narodnih pesmi in plesov Hrvatske LAbO. V tretjem delu po bosta kot solista Josipa Lisac in Arsen Dedič prepevala svoje pesmi, tipremljal ju bo plesni orkester HTV Zagreb z dirigentom Mi-1Jenkom Prohaskom. Po prvih dveh delih smo .meli no hodnikih te stuvbe malico. Po malici pa smo se mi z našo tovarišico odpeljali s tramvajem v živalski vrt. Po ogledu smo so vrnili pred stavbo Vatroolava Li ninskog:, k našemu nvtubusu. Ko smo se prešteli, smo ugotovili, da so ni nihče zgubil, zato smo se srečno odpeljali v Tržič. To potovanje v ZagePp nt, koncert mi bo in še marsikomu drugemu, ostalo do konca dni v spominu. ülavka Trstenjak, b.a raz. V soboto sem se udeležile pohoda po pai't.i zanoki Ljubi juni. Udeležba je bilo zelo velika, eaj ee je udeležilo pououa okoli 'pCOUU mladincev, mladink ter odraslih iz vse Slovenije in od drugod. Iz Tržiča smo odpotovali ob sedmih. Naša šola Je imela svoj avtobus. V Ljubljano smo prispeli okroR osmih. Tovariš Vapner nam Je razdelil posebne številke, ki smo si jih pripeli no obleko. Kazdeljeni smo bili v skupine. Vsaka skupina je imela svojega vodjo. Našo skupino so sestavljali Davorin, Primož, Dušan, Mai-jeta in jaz. Zaradi ošpic se Marjeta pohodn ni mogla udeležiti. Preden »mo Startali, ao nas opozorili, naj bodo skupine vedno skupaj, da ne bi imeli kakšnih težav, če bi se kdo izgubil. Pot ni bila prenaporna in ne dolga. Hodili smo približno uro in pol. Lilj Je bil na Trgu revolucije, kjer je že velika množica ljudi čakala tovariša Tita in njegovo soprogo Jovanko. Tudi sama bi ga zelo roda videla, vendar to ni bilo mogoče. Toliko ljudi v Ljubljani še nisem videla. Tovariš Tito je nato spregovoril nekaj o pomenu tega praznika, oziroma o opominu nanj. Po končanem govoru smo se vrnili v avtobus, kjer pa smo ugotovili, da manjkata dva udeleženca pohoda. Nekaj časa smo ju čakali, neposled pa smo odšli. Domov sem prišla utrujena, tako da sem takoj legla in zaspala. Takih srečanj in pohodov, čeprav so naporni., a so prijetni in zanimivi, si še želim. Alenka Kuhar, 6.b raz DOZMJAM NARAVO TAM V ZELENEM BUKOVJU Tržič obdajajo veliki in lepi gozdovi. V njih Je prijetno hladno, ni ropota strojev, čist zrak pa ti kar sčiati pljuča. Zaradi tega sen se odločil, da bon oddal v gozd. Bilo Je zgodaj zjutraj. Sonce Je poslalo svoje prve žarke na zemljo. Ko sem skozi okno zagledal to lepoto, se nisen nogel zadržati. Z dolgini koraki sen stopal po poti, ki pelje v gozd. Takoj, ko stopid v to svetišče narave, te objame prijeten hlad. Fot prepletajo korenine dreves. Toda ne maran shojenih poti. Na njih so sledovi človeka, teh sledi pa se živali izogibajo. Zavil sem s poti navzgor, križem - kradem med drevesi. Le tu in tam mi je posvetil sončni žarek v oči. Vsenaokrog me je obdajalo zelenje. Nekje visoko nad mano Je zapel ptič. Pridružilo se mu je de veliko drugih glasov. Veter pa Je deleotel skozi krošnje dreves kot orkester, ki spremlja soliste. Nenadoma se mi je pred noge prikotalil storž."Veverica," sem pomislil. Res je bila. Stisnil sem se k deblu in jo opazoval. Bila Je nemirna, kot bi nekaj slutila. Skakala Je sem ter tja po deblu. Potem Je poskočila in ni je bilo več. Moj korak se Je ustavil ob mravljah. Neutrudno so hitele po opravkih. Ob tem sem se tudi jaz spomnil svojih dolžnosti. Čaksjo me de nakupi v trgovinah, ura pa je že deset. Spustil sem se v dir, se spodtikal ob koreninah, vendar sem srečno prišel do steze in z nje na cesto, kjer me je čakala gneča ljudi, slab zrak in ropot strojev. Gozd skrbno čuva svoje skrivnosti. Odkrije Jih le tistemu, ki je vztrajen, ki zna opazovati in čuti, da tudi on pripada temu svetu. Rozman Robert, 6.b raz. Živim v Bistrici. To je majhen kraj, ki ga obdaja veliko gozda. Zato se v lepih pomladnih dneh odpravim na sprehod v gozd. Nedelja je. ^once e visokega neba pripeka na zemljo. Toplo je. Zatt'sem se odločila za sprehod v gozd. Hodim po ozki stezi, ki vodi med orjaškimi bukvami. Čeprav Je toplo, te tu v tem gozdu hladi veter. Gledam v krošnje dreves in vidim, koliko življenja je. Ptički letajo z veje na vejo in iščejo hrano. Sliši se veliko cvrčanja in petja. Potem veverica hiti v svoj dom z lešnikom v tačkah. In tudi muhe, komarji in druge žuželke se veselo lovijo v hladu vetra« Sonce se vije med listi in išče dno, da bi ogrelo zemljo. Zapihal je veter. Veje so se nagnile globoko k zemlji. Opal Padla se*i po tleh. Spodtaknila sem se ob veliko, debelo korenino, ki je gledala iz zemlje. #■ ;( In tisti trenutek je padlo nekaj a dreveea. Bilo je podobno majhni, rjavi kepici. Pobrala aem. Bilo je majhno gnesdo. Majhno gnezdo^ v katerem je čepel droban ptiček a odprtim kljuhčkom. Dolgo časa sem ga ogledovala. 'v’Ir Ko aem se odpravila domov,eem ptička postavila na goato vejo, ki jo je obsijavalo sonce. Mislila sem, da bo ptičku pri srcu bolj toplo. Hodila sem po ozki stezi, ki je vodila skoai gosd, poln bukev, in sem premičljevala, kako je moral ptiček trpeti. Maja Dornik, 6.b razred Hekega dne sem se odpravil v bukov gosd. Hodil sen nekaj časa po stezi, potem pa sem zavil v gozd. Pod mojimi nogami je pokalo suho dračje in vejice. Ustavil sem se in sedel na deblo neke bukve. Prisluhnil sem gozdu, ki je bil ves svetel od sončnih žarkov. Ha tisoče žarkov se Je lesketalo v čudovitih barvah, ti žarki so bili nežni in topli, lomili ao se v debla in veje kožatih bukev. Na nekem drevesu sem opazil žolno, ki je s svojim močnim kljunom trkala v deblo, da bi si poiskala kaj za v kljun. Dolgo Časa sem jo opazoval, ko ms je premotilo neko Šumenje. Zagledal sem majh-»nega zajčka. Stal je na dračju in močno dihal, mislil sem, da ga preganja kaka žival. Toda ni bilo tako, ta žival se je malo poigravala. Vstal sem, da bi se mu približal, toda to dračje Je bilo suho in me je izdalo. Zajec je zasliSal šum. Pogledal je na vse strani in zbežal. V tem gozdu sem videl in slišal živali, ki so me navdušile. Pomislil sem na divje zveri in lovce, ki hočejo te živali iztrebiti in uničiti. POMLAD Leto« v1® bile. sina salo mila. Sonce Je že selo zgodaj posijalo na sestljo. Bil je lop sončen dan. Odpravila sen se na sprehod. Sončni žarki so se igrali ▼ nojih laseh. V meni ee je zbudila prav® pomlad. V naravi se je prebujala pomlad,pomlad sredi zime. Zdelo se mi je, da ne nekdo kliče. Gledala sem, kdo Je ta malopridne! in bil je teloh. Smehljal ae Je ▼ evoji beli oblekici in mi govoril: "Ali mi ne verjemeS, da stojim pred teboj? Kar dobro me poglej, pa boS videle, kako rastem, oveteml" Počepnila sem. Teloh je nadaljeval: "Moja oblekica Je prva, ki Je zagledala avet. Moje oči so öe zavite v njej. Poglej, oveteml" Pogledala sam ga pozneje in beli cvet se Je odpiral, dokler ni bilo v njegovi sredini videti vse lepe, rumene prašnike in med njinl je bil pestič, ki je kot poglavar ukazal, kam naj se obrne kateri izmed njegovih vojakov. "Pa ai res lep, ti prvi telohi" sem vzkliknila. Risam se mogla zadržati. Odtrgala sem ga. Doma som prvega znanilca pomladi poklonila mamici, ki ji Je obraz pokril smehljaj. Ladi Erjavšek, 6.a ras. ZACVETELI 80 TELOHI "Joj, prišla Je pomladi" smo veselo zavpili in stekli na travnik. Trava Je že lepo zelenela in tudi nekaj cvetja se je že prikazalo iz zemlje. Največ Je bilo teloha. Drevesa so začela dobivati svojo obleko in zeleni gozd Je kar žarel v soncu. Bil sem slabe volje, zato sem se namenil v gozd. Počasi in zamišljeno sem stopal po gozdni poti. Kar naenkrat sem pred seboj zagledal droben teloh. Hotel sem ga odtrgati, vendar sem ga pustil. Zakaj bi mu vzel življenje, ko je še tako mlad. Odšol sem naprej. Na drevesu pred menoj Je veselo žvrgolola ptica. Tudi pri njej sem se malo ustavil in jo poslušal. Njena pesem me je povzdignila v svet sanj. Zamišljeno aem strmel vanjo. Iz teh sanj me je nenadoma prebudil pasji lajež. Odšel sem proti glasovom. Čez nekaj časa sem pred seboj zagledal majhno hišico, iz katere se jo veselo kadilo. Bilo je že pozno, zato sem odšel domov. Vesel sem zdaj stopal proti domu in spet je bil en dan za menoj. Primož Grum, 6.a razred Marec je. Zima so poslavlja. Pomlad prihaja v deželo, s seboj prinaša življenje in svežino. Na obronkih so pokukali i> vlažne zemlje prvi telohi, ki ae bohotijo kot nekakšni znanilci novoga življenja. Petak je. V ozračju jo čutiti nekaj prazničnega, napolnjenega a pridihom pomladi. Po ulici tekajo ljudje in hitijo neanano kam* Tako akrivnoefcni bo. Kot öa bi nekaj skrivali. Pogled »i drsi po sobi, ustavi se na koledarju. "Kaj? To je nemogočeI Le kako sem lahko teko pozabljiva?" rečeao. Stečem iz hiöe. Uiti« na obronek gozda. Med podrastjem zagledam žopke teloha. Hoaa počiva na belih svežih cvetovih, ki ne blašči-jo v opoldanskem soncu. Opazujem nekaj časa te drobne, bel® glavice, ki dvigajo svoje telo proti soncu. Oklevam. Mar naj potrgam te bele cvetove. Razmišljam. Kot poraženec odidem nazaj proti domu., V kuhinjo aem stopila prav v trenutku, ko je mati, ki se je vrnila iz tovarne, vzela v roko omelo. Kot v sanjah sem stopila proti njej. Vzamem ji omelo iz rok . V roki pa ji ostane ©n sam cvet teloha. Kajina pogleda se oročata, "Mami, veš, daj ti ni treba pospravijati I Bom jaz!"Oči ao ae ji zalesketale. Utrujena je sedla na kavč. Gnala me je neka oila. Vedela sem, da sem storila nokaj dobroga. Čeprav nisem poklonila mamici dragocenega darila, je bila vesela in ponosna name. 'Opomnila sem se na telohe na obronku gozda, na mater in vedela sem, da je življenje tudi lepo. Milena Fornazarič, 6.b Čeprav še ni pomlildii i k nam, je pomladno sence že toplo ogrelo zemljo. Zaradi lepega dne sem se odpravil n« sprehod, na bližnji grič. Stopil sem naprej, okoli male cerkvice, ki je sama ždela na griču. Opazoval sapj okolico. Bila je sredi prebujanja. Trava je zelenela in drevje je brstelo. Ob robu gozda Je cvetela leska, ob njej pa ae je veselo poganjal v zrak mlad borovec. "Res, sedaj je pomlad že skoraj tu!"sem pomislil. Vea travnik Je začel novo življenje. Pa tudi v gozdu ni bilo drugače. Ob mogočnih emrokah ae je v mahu pokazala glavica kake cvetice, še zavite v popek. Ko sem stopal naprej, sem v travi zagledal zaplato snega. Otopil sem bliže. Opazil sem, da iz snega moli drobna cvetlica. Odstranil sem sneg in zagledal teloh. Sam je kraljeval tu in s svojimi belimi, razprtimi listi je dajal videz mogočnosti. Že sem ga hotel odtrgati, a sem se premislil. "Kaj kraljuje tu in pričaka pomlau v zemlji, ne pa v katerikoli vazi, kjer bi poginil." Pustil sem ga in odšel. Premišljeval sem o njem. Kmalu ne bo več sam. Zrasli bodo še novi, novi in novi telohi. Veliko jih bo in skupaj bodo pričakali pomlad. Boštjan Kuljič, 6.a Bila Je nedelja. Lep, sončni dan me je vabil na sprehod v naravo. Kar sem imel čas, uem ao za ta sprehod tudi odločil. Zavijem preko Kočevnice. ü počasnimi, umirjenimi koraki se bližam gozdu, ki je že vea ozelenel. Tam, Uh Levi ae prikaže velika skala, in spomnim se dpgodka, ko sem pod njo zagledal jazbeca. Stopam po gozdni poti naprej. Obrnem se proti nebu in zagledam majhne, žive lističe, ki v lahkem vetru šume na vrhu bukev. Wa nšjnižji veji drevesa pa sedi taščica, katere glaa se mi zdi čudovit. Še naprej nadaljujem pot. In glej, pred mano ae prikaže krmilnica, ob njej pa majhna srna. Preplašil sem jo in hitro Je odakakala med grmovjem ter ubežala mojemu pogledu, “ončni žarki še naprej sijejo In v tej svetlobi se prikaže pred mano jasa, obdana s samimi zelenimi bukvami. Zagledam se v eno izmed njih, ki je bila zelo velika. Stopim k njej in na njeni veji opasim vavarico. Mi »a £« opazila. B evojia repico» «abs se» tar tja, ▼ gobčku pa drži &sJIen lešnik. Bsk, in že ga je atrla. Kaj kmalu ja bil v njšftea gobčku ža drugi, kajti ▼ svoji luknji jt morala imeti pravo zalogo lešnikov. Tedaj me opazi. Hitro odskaklja više in više, doklej Je na vidim več. Sonce počasi zahaja. Počasi se odpravim proti domu in grede razmišljam o svojem sprehodu. Mi mi ga Žal. Nasprotno, prav vesel sem, da sem odkril *e nekaj, dotlej meni še nepoznanih kotičkov narave. Mitja Pernuš, 6.a razred NAŠLA SEM SRNICO Nekega popoldneva sva se s prijateljico dcmenili, da bi šli v gozd. Bil Je lep, sončen dan, toda po tleh je ležal sneg. Pot je bodila ob potoku navzgor. Povsod je vladala tišina, le potok je šumel in iz grma ue Je včasih oglasil kak ptič. Sneg se je topil in od vej so kapljale kaplje. Hodili sva dalje in sonce se je nagibalo, da bi zatonilo za gore. Prišli sva do neke jase in sredi nje je stala krmilnica za srne. Napolnjena je bila o senom. Kar naenkrat sva zagledali ob robu jase neko žival. Pristopili sva bliže in ugotovili, da je to mlada srnica. Ni se mogla postaviti ne noge, ker je bilo preveč snega. Njeno mater je mogoče kak lovec kje ustrelil in je sedaj sama. Vzdignila sem jo v naročje in jo postavila v sneg pri krmilnici. Gotovo je bila še premajhna, kor ni jedla sena. Mimo je prišel lovec in se ustavil pri nama. Povedali sva mu, kaj se je zgodilo in rekel je, da jo lahko odneseva domov. Bili sva zelo veseli. Domenili sva se, da jo bom jaz odnesla in da bo pri meni. Lovec je še naročil, naj jo hranim z mlekom, spomladi pe naj Jo odnesem v gozd. Odšli sva po poti navzdol in jaz sem nesla srnico. Ko sem prišla domov, so bili vsi veseli. Mojca Polajnar, 6.c razred ZGODBA 0 VRABČKI! Bedim pri balkonskih vratih in strmim v ptičjo hišico. Že prifrči vesel, droban vrabček. Ko me je zagledal, je nenehno zrl vame. Počasi in previdno sem se mu približala in ga vzdignila v roke. Nesla sem ga v kuhinjo in ga zaprla v kletko. Nekaj dni se ni niti ganil z lestvice, ki Je bila v kletki. Zazdelo se mi je, da mu je dolgčas po prijateljih in domu. Redno sem mu menjavala hrano in se pogovarjala z njim. Vprašala sem ga, kje ima svoj dom. Odgovoril mi Je:"Moj dom je v gnezdu na strehiI" Vprašal me je: "Ali hi bilo tebi kaj dolgčas po domačih, če bi kam odšla za dalj časa?" Čudno sem ga pogledala in dejala: "Dal" "No vidiš," je rekel, "tako je tudi meni dolgčas po domačih, zato me spusti na svobodo." Obljubila sem mu, da ga spustim čez en teden. Ta teden je hitro minil lame, za lepega, rjavkastega vrabčka pa ne, zato, ker Je nestrpno pričakoval dan, ko bo zopet svoboden. Ta teden mi Je tudi neprestano prepeval in čivkal. Konec tedne c»«u se ropet pogovorila z njim. Rekla aem mu, da je danes dan, ko bo Bope« svoboden. Odprla sev kletko in ga nesla na balkon. Taon je vzletel, jaz pa sem mu v pozdrav fie pomahala in se ialostuo zamislila v življenje vrabčka pri meni v kletki. Mislila sem si: "Lepo je bilo, ko je bil pri meni v kletki, vendar njemu je bolje, če je svoboden, da lahko leta sen ter öa." Slavka Trstenjak, 6.a raz. ZAČETKI MOJEGA JAHANJA Sem veliko ljubiteljica živali. V moji sobi so na stenah razobešene slike o konjih in psih. Moj namen pa je, da opišem dogodek, ki se je zgodil na Štajerskem. Loma, v Prlekiji, imajo lepo, rjavo kobilo. Ime Ji je Sidra. Jaz sem že začela jahati, ko mi je bilo šele fiest let. Seveda ni šlo brez solz, ko me Je stric dvignil na konja. Sedaj sem že velika in v sedlu grem rada. Nekega dne sem postala zelo pogumna ter sem kobili neprestano lazila po hrbtu in počenjala na njej razne vragolije. Kobili seveda ni bilo povfieči. Teta mi jo Je nato vpregla in s kobilo sva odfili po travo. Ko sva se vrnili, sem jo izpregla. Zajahala sem jo. Prišli sva do hleva. Ob vratih je bila velika deska. Kobila je po nerodnosti zadela obnjo in z deske so padle krtače za konje, komati in uzde.Kobila se Je zelo prestrašila, zai'ezgetala je, se postavila na zadnje noge in zbezljala. Toda tokrat mi je bila sreča naklonjena. Na dvorišču je stala teta in kobilo prijela za uzdo. Na srečo sem se obdržala na konju, kajti če bi padla, ne bi odnesla cele kože. Po tem doživljaju s konjem se dolgo nisem mogla umiriti. Kljub tamu sem trdno prepričana v to, da moja ljubezen do živali ne bo nikoli splahnela. Valerija Štabuc, 6.b razred KO BOBHAVE SE MRAČE Sedim pred: hišo. Zrem v pokrajino in premišljujem. Pogled objema pokrajino, ki kot na dlani leži pred menoj. Drini kazalci se počasi premikajo proti Šesti uri. *-’once Jo že zatonilo. Nad obzorjem se je razpela rdeča zarja. Svetel pajčolan daje pokrajini pridih lepote, mladosti. Veter pihlja čez loge. S seboj prinaša vonj po dežju. Neslišna drsi čez pokrajino in ji poje uspavanko. Po kotanjah legajo večerne sence. Noč polaga svoje temne prste med hiše. V daljavi se prižigajo luči. Svetilka pred vrati meče bledo svetlobo name in vse pi-edmete, ki se mi zdijo kot duhovi. Veter pa neutrudno drsi čez pokrajino in zdi se mi, kot da vleče zvezde v svetel ples. Pred mojimi očmi se pokrajina spreminja. Vstanem, napolnjena z nečim čudnim, neznanim. Zaklenem vrata. Zopet se prepustim toku modernega življenja. MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA Vaak človftk ina leJako več prijateljev. Med mnogimi pa je le eden pravi. l'o Je tisti, ki ti pomaga v stiski. Moja prijateljica Je Liljanca. Večkrat me obišče. S kolesom ee ob nedeljab odpeljeva v Zvirče. Med potjo se pogovarjava o vsem, kar naju sanima. Ko sva se neke nedelje peljali po cesti, sem padla. Liljana mi je dala moker robec, da sem zaustavila kri. Mislim, da nima slabin lastnosti. Z njo ee igram igre, ki se jih učimo v šoli. Pomagam ji tudi pri učenju. Nikoli se ne skregava in ceniva najino prijateljstvo. Z Liljano sva sklenili, da bova vedno prijateljici. Metka Petrič, 4-.c razred DVOJNO SREČANJE S KAČO Bilo je poletje. S Sandi sva ae igrali na travniku, ki mu pi’avimo za Krvinom. Za nama sta prišla moj in Sandin očka. Šla sta gledat, kje bi bil dober prostor za piknik. Oba sta imela palice. Zelo sva ae začudili, ko je moj očka začel vpiti, naj hitro pobereva vse igrače in tečeva domov. S Sandi sva brž pograbili odejo in vse, kar sva imeli na nji. Ko sem očka vprašala, kaj je, mi je pokazal palico, na kateri je visela dolga kača. Rekel mi je, da je modras. Bil je kakih pet metrov od naju. če ne bi prišla očka, bi naju gotovo kača pičila. Podobno se je zgodilo lani. S sestrico sva ?li k Sandi. Kar naenkrat pa sem zagledala gada. Ravno takrat, ko mu je hotela stopiti na rep, sem ji zavpila, da je kača. Hitro sva tekli domov. Doma pa je bil le bratranec. Povedali sva mur da je na poti kača. Rado je hitro pobral nekaj velikih kamnov in skupaj smo odhiteli h gadu. Bil je še na istem mestu. Rado je hitro vrgel tiste kamne in ubil gada. S kamnom mu je odsekal rep, ki je kar naprej sam migal. Tako sem doživela dvojno srečanje s kačo. Nuška Romih, 4.c razred SREČANJE S SLEPCEM Želel sem videti kačo, pa sem dolgo čakal,preden se mi je ta želja uresničila. Nekega jutra sva z Dušanom odšla v gozd. Ne spominjam se, kaj sva nameravala delati. Hodila sva po ozki kamniti stezi, pokriti z listjem in suhimi vejami. Slišala sva le ptičje petje in nič drugega. Jaz sem bil že malo utrujen, pa sem hotel sesti. Skoraj sem se že usedel, ko je Dušan zagledal kačo in zavpil: "Dušan, pazi, kača jel" Jaz sem odskočil in se zelo prestrašil. Dušan je pograbil kamen, Jaz pa takoj za njim in začela sva metati kamenje v kačo. Čisto sva jo spacala, potem pa je Dušan rekel: "Saj to je slepec." Pobrala sva ga na palico in ga nesla domov. Pred blokom sva ga ▼sem razkazovala in pripovedovala o tem dogodku. VZGOJILA 8 £ H CVET Bil j« suh in pust pomladni dan,ko aam bila sama doma in nisem vedela, kaj naj počnen. Hanadoma pa so ja porodila v mani misel, kako hi bilo. Se bi poskusila sama vzgoJiti ovet. Z delom sam priSala nekoliko pozno, p sam vseeno upala, da mi bo uspelo. Pobrskala sem po starih Škatlah s semeni in res sem našla čebulico hijacinte. V shrambi sem zapazila Se star lonček in z njim san odšla na vrt. Najprej sem položila vanj svele prsti, potem plast hlevskega gnoja in zopet plast prsti, ki je segala do vrha lončka. Nazadnje som posadila vanjo drobno čebulico. Dnevi so počasi minevali in kmalu ja priSel tisti dan, ko so izpod zemlje boječe prikukali sveže zeleni listi. Ti;tso se iz dneva v dan večali, dokler se ni nazadnje izvilo izza zelene odeje podolgovato steblo, okrašeno s številnimi popki. Cvet se Je razvijal, dokler nisi videl modro cvetočega storžka. Najprej sem cvetico pokazala mami, ki se je ravnokar vrnila is službe. Tudi ona Je bila vzradoščena, toda moje veselje je presegalo vse meje. Irena Aljančič, 5*a razred VRTNICA Red imam rože, ki dišijo. Najraje pa imam vrtnico, To Je roža, ki raste na vrtu v obliki majhnega drevesca. Ko sva bila s mamico na trgu, mi je kupila sadiko vrtnice. Težko sem pričakoval dne, ko bom lahko položil sadiko v zemljo. Prišlo Je lepo jesensko jutro. Z očetom sva odšla na vrt. Vzel sem lopato in naredil majhno jamo. Vanjo sem položil sadiko in jo prekril s prstjo. Tako je prezimila. Bila je še nizka, zato sem jo prekril s smrekovimi vejami. Spet sem nestrpno pričakoval pomlad. Ko Je prišla, sem šel k sosedu in ga prosil, če mi cepi divjaka. Privolil Je in skupaj z očetom smo odšli na vrt. Sosed Je divjaka cepil. Sadiko sem lepo zalival in zrasla mi je lepa rdeča vrtnica. Bil sem zelo vesel, ker mi je uspelo, kar sem si že dolgo želel. Janez Kogoj, 5-b razred Sedim t postelji. EaBmifilJa* o danaaujem dnevu, pustem in prasnem, nabitim z delom in učenjem. Vsega skupaj imam ia čes glavo. Nobena volje do dela nimam več. Vea dan bi samo brala, brala. Pa, kaj. Če berem, pustim knjige in sveske, pozabim na šolo in sato ee mamica jezi. Jezi se, ker ji nič ne pomagam in kor se ne učim. In če se mamica jesi, potem spravi v slabo voljo mene, Jaz pa o svojo trmo še ostale. Tako pride do prepira. Prepirov pa nimam rada. Še sovražim jih. Zato sem slaba volje. Kaj bi naredila, da se je znebim? Misli mi uhajajo v šolo. Saj resi Prvo uro smo se pri uri biologije do sitega nasmejali. Ne spominjam se več čemu, toda smejali smo se. Tovarišico smo zopet spravili v slabo voljo. Saj ram je bilo potem žal, pa kaj moreš? Kar smo naredili, smo naredili. Saj resi Skoraj sem pozabila. Igrale smo rokometno tekmo z 8.a razredom. Najpi-ej smo mislile, kako bomo izgubile, pa je bilo čisto drugače. Zmagale smol HuraI Sedaj upamo, da bomo tudi osmi b razred premagale, toda to so zaenkrat še sanje. Pri kosilu sem bila slabe volje, že zopet smo jedli fižolovo juho, ki je ne maram. Vsi so rekli, da jo dobra, jaz pa je nisem hotela jesti. Ne m&rem je, pa pika. In je tudi nikdar ne bom marala. Po kosilu sem zopet morala v trgovino. Jezila sem se na sestro, ker sem morala jaz namesto nje. Počasi bo treba zaspati. Ura Je že... Kaj, že deset? Mar toliko iasa pišem? Verjetno. Naj bo za danes konec, kajti Jutri je treba ob šestih vstati in iti ▼ šolo. Poveod naokrog Je nema tišine. Zgodaj je še. Zaspana trem akozi okno nekam v daljavo. Po dolini se vleče megla, ki ae že počasi umika. Tišino moti le žuborenje potočka, ki a» prav tako kot vea narava veseli novega dne, ki se prebuja. Nebo je nežno modro, brez oblačka. Sonce Je pravkar pozlatilo vrhove prelepih gora. Vsa narava je spokojna, še vsa v anu. Ptički so se že prebudili in že prepevajo svoje slavospeve naravi. Sonce ae povzpne še više na nebesni svod in v trenutku narava zažari in postane pravljična. Sedaj na nebo priplavajo oblački, ki so kakor bele, kratke ovčice. Zamika me, da bi objela vse to, ves ta prečudoviti svet, ki Je samo moj. Na ustanicah mi igra blažen smehljaj. Iz mojega srca kipi nepopisna radost. Odprem vrata in sončni žarki mi ovijejo telo. Bosa stečem v prelepo pravljico in hladna rosa mi boža noge. Trava se lesketa, kakor da je posuta s tisočerimi biseri. Rahel vetrič jo pozibava. Z nogami se komaj dotikam tal, kakor da sem čudežna vila iz sanjskega kraljestva. O, da bi se ti prelepi trenutki nikoli ne končali! Žal pa se morajo, kajti nismo ustvarjeni za sanjarjenje. Stečem nazaj v sobo, se oblečem in vesela stopim v korak e novim dnevom. Anki Šarabon, 7«a raz *• ’•* i*’*••*'*• •. , ' ■. • •*•••'«.. '• r •.* • v-... ' *. \ *. .• • •• , . V * 1 .-<• * • , • * r;:'- r.::.v :-r-: * ‘ ” •* *, :■ • • • '* '".'.V. .. ’‘n > * ’ • „ . I ' ' v' • • * iX * • • ✓ . ' • • _........ ^ . ----- . , , . . . ......... •■■•• ■•.v. • • . . 4 .; r-\ •........................• \ r’ ' •*••• . w®*, ' • • - ■ * ,* -* * . .-i____ ' */ •••________*» * • » _* i . * i* 1 l'"1 , HA ŠPORTNEM SNETU Drxibb sao imeli Športni dan. Že neltßj dni pi'ej nam Je tovariöica povedala, da bomo šli na Bistriško planino. Tal amo se veselili tega dne. Zjutraj smo ae «brali pred šolo. 3 seboj amc imeli tudi malico. Ko Je prišla tovarišica, ano ae postavili v vrsto. Razdelila nam Je vrečke, da bi vanje pobirali emeti. Potem emo ae odpravili na pot. V začetku Je bila zelo strma, kmalu pa Je bila še bojša. Toem nam Je bilo celo pot zelo vroče. Kljub vročini in naši u-trujenosti smo bili vztrajni. Hoteli smo priti na naš cilj. Ko Je minilo priblišno dve uri hoda, smo prispeli na vrh. Vsi smo najprej pomalicali. Potem so dečki igrali nogomet, deklice pa smo se gugale na starem drevesu. Ha planini smo bili približno eno uro. Potem smo v neki kotanji Zažgali smeti in se namenili domov. Zelo ao nas bolele noge, toda vseeno smo bili vessli. Med potjo smo prepsvali pesmi, da smo ai krajšali čas. Današnji športni dan mi Je bil všeč, čeprav sem domov prišla zelo utrujena. Bati Smolej, 4.o razred BILO MB JE STBAH Sa«, dv», tri, štiri, pet ..... Bediw aa stolu in fitajee ainut«. Tc ao dragocena in sadnje Klaute, preden bon sedla na tleti groBtü. c,tol. Toda do konca še niaen pomislila, še e« odpirajo vrata in med njimi ee kot strela s jasnega pojavi sdbosdravnik. "Markič-pokliče. Promišljan, kako naj slesea pod stel a poitanon nevidna. Hič ne pomaga, nisem nevidne in sobom, dravnik »e je očitno opa«ii; kako nerada otopim naprej. Sada, nerada, vetopiti nora*. Sedem Ata stol in se primom tako močno, kot da bom pravkar sistola v vesolje. Potna sen, kot da bi prišla Ju baseua Krslično premišljuje«, kaj naj stori». Zobosdravnik os ni pribliša s kleščami. Usta se mi s^ina odpro, po ordinaciji se raslega grošem "Auul" in nato dolg trenutek tišine. Vse je končano. Srečna Elesom e stola, pograbi* kartonček in odidem is ordinacije. Sedaj mi nihče ne more nič storiti. Streau je konec. Darja Markič, 7»a ras. SELITEV Vstopila sem v sobo. Vame je butnil val sraka, ki Je dišal po sveže prepleskanih stenah. Razgledala som se. Majhna^pusta soba, v katero ao znosili posteljo in omaro. Vesela som, de 30 mi dali to omaro s mnogimi predalčki. Vanjo bom lahko spravila vse svoje papirčke, listke, slike in sličice, za katare praj ni bilo prostora. Kar stojiAK' ua pragu in se ne premaknem. Sem v čevljih in mogoče se bojim, da bi umazala temno* zelen tapisom. Še vedno držim v roki veliko kartonsko škatld' s knjigami. Ne vem, jjfeftmnaj jo odložim. Končno se odločim kar za tla. Skozi okno, na katerem še ni zaves, začnem primerjati okolico a tisto, ki eem jo videla v nekdanji sobi. Ugotovim nekaj podrobnosti, nekaj enakih reči, pa tudi nekaj različic. Začnem razmišljati. Zavedam se, da tu nikogar ne poznam, in da se bom morala privaditi okolici. Kako lepo je bilo preJIPoznala sem vse ljudi daleč naokoli, vsako ped semlje na dvorišču, tu pa ne vem niti dobro, kje. Je glavni vhod v hišo. Po premisleku pa ae začnem zabavati. Da bi pregtsila tesnobo v srcu, si pričnem naštevati drobne reči, ki so mi tu všeč. Že celo na to pozabim, da mi tu ne bo treba nikogar pozdravljati, ker nikogar ne poznam. čas pa teoa in rečem ai: ktar na delo. Če delaš, pozabiš na vse stvari. Spravila sem ee na dalo. Na police eem zložila svoje najljubše knjige, ki eo jih napisali Jules Verne, Sinkiewiez, Jack London, Božena Nemcova. Knjige za čtivo pa sem porinila v temnejši kot. Treba je bilo iti po nove škatle, slagala eem perilo v omaro in popoldne je minilo, le žepa potegnem darila za spomin, sicer res malo čudna, vendar Jih sedaj za vse na svetu ne bi vrgla etran. To eo en svinčnik, ki sem ga dobila od Danice, na njen ao /rezane njene za&tenice, na vrvico nanizani kamenčki od Nevenke, obroček is plastične mase od Marjetke, pa še radirka, saponka, gumbi. Vae te utvari lepo složin na polico in Jih od časa do časa pogledam. Tudi je* sem pustila nekaj spominčkov nrijateljicam. To aobbili isvaseni munogrami, s katerimi eem imela sadnje tedne veliko dela. 2vt<4«r e« od *ob« sift&dri ia salo lapša. Veajo aen prinaala roža, alika in kipca is glina4 Potolažila aaat aa ža in eadaj la mialia ne to, kako aa boa vključila t novo iivljanja. Odločila aaa aa ia, da boa trdna in ne boa več veliko mislila na prajčnja stanovanja* Alenka Solinar, 7*4 ras. POMLAD kaj ja pomlad? Triletni otrok bi gotovo odgovoril, da ja to čaa, ko rožica ovato* ■‘•o ja ras, vendar ne povaea. Pomlad je tudi letni čaa, ki človeka osrečuje in ko ia bolj občuti presenečenja, krivice, ali sovraštvo. To ja pomlad, Jattudi sonce in dež. Bedim ob oknu in opasujem ljudi, Id. hodijo mimo. Bončno Ja. Mamice aa sprehajajo a svojimi otročički in so vso veaale. Kader Je aonce, je vse veselo. Gledam*, in sagledam v daljavi pisano preprogo. "Kaj Je to?” se vprašujem. To so cvetice, ki na daljavo isglodajo kot pisana preproga. Mimo okna prileti ptiček. Zrem sa njim in ugledam škarjaat repek. LastovkaI kakšno presenečenja 1 Vrnile so se v svoja gnesda, kjer bodo imele mladiče. Bonče počasi šahaja. Lepo modro nebo se počasi spreminja v rdečkasto. To je od žarkov. Drugič spet sedem k oknu ob deževnem vremenu. Ljudje hodijo mimo s pisanimi dežniki, e kislim obrasom. Vsak hiti in si žali čimprej domov. Tudi šolarji hitijo domov, da si ne smočijo hlač in čevljev. Takšna je pač pomlad. Po eni strani lepa, po drugi muhasta, taka, kakršen Ja človek. Tudi človek je dober, lahko pa tudi slab. Aliča Bubaš, ?.s ras. P T I Č k A Bilo je lepo poletje. Kopali smo se v Jadranskem morju. Ko smo nesli sušit školjke na obrežje, smo v grmovju opazili ranjenega galeba. Pokazali smo ga tovarišici. Vzela ga Je v roko in ga odnesla v.paviljon. Vsi smo Ji sledili. Tovarišica je ugotovila, da ima galeb zlomljeno perut. Galeb je bil velik in lepe sive barve. Opazovali smo tovarišico, ko mu Je povijala perut. Ko si je galeb opomogl , Je hodil po izbi. Sekaj dni smo ga obdržali. Bili smo selo srečni. Kosili smo ga se seboj na obalo. Galeb je hitro okreval. Hekoga Jutra ga ni bilo več v sobi. Odletel je. Bili smo žalostni. Galeb Je že večkrat priletel k nam. Anka Bečan, 5«b raz NAŠE PESMI mm Ponatio iz NEVEN-a, lista novinarsko-literarne sekcije osnovne šole "HUSO HODŽlć" T E Š A H J PJESME PROLJEĆU Došlo nam je proljeće ljubičica cvjeta, pa se miris širi, kao u sred ljeta. Ptice nam pjevaju nije više zima, jer sad i za sve njih dosta hrane ima. Osmo Saračević, IV-1, Raduša Proljeće je došlo u naš rodni kraj vratile se laste u naš zavičaj. Cvijeće miris pruža šare ćiliai svoj a ptičice lete u zavičaj moj. Mujo Kotorii, III-? NESREČEN DAN Ko pridem in šolo domov, utrujena sedem na stol. Naloga vsiljivo ponuja se že, češ: le hitro napravi jo gel Kazplec' naiuri kar hitro beži, naloga še v zvezku napisana ni. Odlašam, odlašam, zaspana sem že, ta naloga nadležna na živce mi gre. Ko pridem iz šole domov, se žalostna usedem na stol. Ko mamica v skrbi sprašuje za me, da cvek sem dobila, od mene izve. P O M L fl D Sonce posije izza gore, rožice zlate pa se zbude, ptički že čakajo pomlad zeleno, saj imajo v letu vsakem le eno. Zopet prebuja se trata zelena, izpod snega pokuka cvetlica rumena, zvonček že vstaja in vpije na glas, čas je, da vstanete, prišel je čas. NAŠ MUCEK Haš muoek J« bft., na pači sadal, nas doli pogladal in praati sačal. F TJ J 6 E K Ja Bucka gospa tam mimo prišla, se mu posmejala, naprej odcapljala. Damjana Šarabon, 5.a JESENSKA Mati pujska godrnja, ker njen sin tako cmoka, a njen sin ai le £eli, čimprsj se nasititi. Mati komaj čaka še, da se sinko njen naje, ko pa sinko se naje, ▼ hiši spet venelo Je. Damjana Šarabon, 3»* SONCE JE ZAŠLO Lonce šlo je sa goro, mrak pokril Je še nebo. Zvesdice se svetijo mamice se sklanjajo, da otroci mali bi se umivali. Ko poletje se poslavlja, šola naša nas pozdravlja, ptičke še na jug lete, še Jesen v dešelo gre. Nuška Komih, 4.c BARBARA IN ZAJČEK Barve nosi ta v levici, čopič suče še v desnici, listno drevje barva nam, sadja je še poln hram. Kakšna dolga uhlja nosiš, mnogo daljša kakor jaz, zajček, so te vlekli zanje, ko ai šel k sosedu v vas? Da se zemlja bo odpočila, vse jesen bo uredila. Ko Jo zima bo pregnala, zemlja bo sladko zaspala. Čisto, čisto mehek nosek, kaj si tudi ti lagal, ko so te vprašali, kdo Je v vrtu jagode obral? Mojca Hrovat, 5.a No, nikar se v kot ne stiskaj, naj te pred menoj ni sram, tudi mene so za uhlja, nosek moj Je kakor tvoj. BALONČEK Ovsenek Barbara, 6.c 1. Bil je balonček rumen kakor sonček. 2. Poletel je pod oblake kakor velike srake. 3. Imel je tudi oči, prav takšne kot luči. 4. Fa še usta, velika kakor dva hrusta. 5- In še dolg nos, kakor kljun kos. 6. Povrhu pa še lička rdeča kot Marička. 7- Bil je to balonček -rumen kakor sonček. Mojoa Murnik, 6.a SOVA Sredi vasi lipa stoji; noč za nočjo se iz dupla glasi: "Hu, hu, hu." Sova vraščava, siva, vsa stara v duplu čepi - otroke plaši. Marjeta Valjavec, 6.b 8 A Č H A Z B £ S TETA MICA T razredu aaae* smo dirjuii, eaj kar naprej nagajamo, ao pa tudi korenjaki, ki sami eebe grajajo. Mnogim rea ni mar sa grajo, kar naprej drve, ko tovariäe saznajo, hitro odneso pete. Kadar ura je kemije, ▼aak debelo gleda ▼ atrop, iz neznanja enke zbije in prav tiho sede v kipp. Nekateri se učijo, brihtne ao glave, ti petice pridobijo in se kar naprej smeje. Bazred naš je ros zabaven, saj v njem najdeš čisto vse, včasih pa zgodi se tudi, da prav vse narobe gre. Elvira Jahič, ?.a AVTO Kaj na cesti, trobi, piska? Iz ovinka zdaj privriaka novo to vozilo, ki na ročni je Avto leze, trobi, dokler mu voznik, naš Bobi ne ukaže: "Zdaj pa miri" Avto brž pohleven Je, saj pokaže Bobi mu bonbon. Avto je bonbone? Ne, a naš avto dal Toda, kaj vam nisem rekel, ko je avto Saj Ime mu je Tomaž. To je naša teta Mioa, pametna gospodarica, stara Je in dobro ve, kakšno Jelo dobro de. Putke tri je nahranila, skrbno z žitom jih gojila, treh reči ee veselila: prvič putka jajca leže, drugič ljubi kuretninc, tretjič pa mehko se spi, na kokošji pernici. Bafka Kolman, 5*o JAZ Bila sem majhna punčka, ki vsak jo rad poujčka. Ko zrasla sam za ped, bila sem sladka kakor med. Majhna, aledka punčka, ki nadvse se rada ujčka. Zdaj pa žal drugače je, nihče več ne ujčka me. Očka pravi:"Stara si," Jaz pa pravim: "Star si ti Francka Jerala, 7.n stekel? Boštjan Kuljič, 6.a Bmmm 'WMWimmM I PRVI K OR AK I . //vvV N// (v J^ojco^ 3~buLcxxfoü^i/nt MđjuJj' J/fjjtuJif' £s JsKJLnn^dLÄJUxi/ c^aamAj, *£jüfcco /Mm/ Jjl/Y' Jfcv jjr^cr J/r’ xsTfux/*w f . r^t/ rpJißji/r\Xy r'HjsroJUxxJi' ixi/'Wf / . Xu, ^ >X:. ^ ^ ^• T^iuJbKxjy, Pur V^txisrxjtsrt^.'TTxfis Vo-f*>' 'pjCh^cd/o^ayihi. iX*3* ^^\x-uJl^yrry' l/J tJ!JJ>jL,c*^ucsrJL &£ah. fs? fujusiyt. 'teSLcb rroutL nr^u ^stiisAju nxxxs inv AJb J(x:y+CL rxr nr^o^tynu Hcusnü.. ^Un^yrru «ycxy r /jdb' r/o^d , 'iiLaxic rnxL J\sr srofui *sr^ '&' rLou nru, au^ juiksJIs /JLxt'XJ- oK/nJ?, ^airr ntsnULHCLy CLCL^l/ram^. 'lLsisrr> cyfts cpyiKMtitjLi hxbx rt^y A /oOtoudbJ^u, eJUhJ^s 'od^bfa sr^cu AsHMp *>9%b» Jtoj /oktiMpenM ****&** nrw s*d*xjL, A&tgou. /to+nv /*& /neu Atter 'ry^awjefiiöou. ffcu ^ /Kuieu j^pj^ttou) A*" r M/ tww. blazic VESNA Jh&cliJM KAKO 5 Elfi SREČALA KAČO JdJiisL^cv Asm» /svoj /Su rxs yNLk/Jkxy &u Hjjijcif &*/rodlu /svoj Oć**jc$JuJLaSli' JhouocH ® AluuJtjcu jps srtcu sve* ® /fyßcu» /xxXAJ-piJUfJ: Äoooi CSotüsrrv /svoj CxS/^cAh) Asyrrvosvi *Jo/>y Aß/ ALcALc^cy /YLU&rrj AjupjoSoi fuy iuJjj TATJANA ROMIH 3UJL h J lnirJ, - l+vA*** ^ U»«o.tJia- MsJ**. l—^.. XJk~M~.4~ r^Uß >- ^ w 3Cw- fr+tfilL 't*'«. hjAjer, «*> >*. • Tuli j o-“ fad* A*' 't ^dhr ,J*, r^JLtü ^ rrr*ixrfhi. /^ if ril flf -*iTift ■ OCr- jJtj sfsjjLtx, «Xewuto j*o~uA**» j +*m^o~ **Aa* j lAAtshbcr* -<-0v ^(oüyywM^ *jpKi/t MCM^&vmJbt 'J'Cir ^r^tr Jby+mjjj ^ jA> ’A*l£/ -^vi^vac* ^ -r» ^ ^hj^ju, «Uw^tJ^fc ^Mly/ , f~ r~- **<■ ■*■ JLU~. c^, yr «*?+***>. &c~~ ^ '*?' ^7. ^ * u<^/^ ^ ^4Sj*^*J>€+Ap, A-e^ Jtsrjuy*» jyjuvt£. Ć&raAtoKLK fAv sUstrv *t£*