Živojin Cvetkovič • , Mati Že deset dni brenče nad srbsko vas- Nekega pomladnega jutra, ko je jo sovražna letala in bombe padajo somce obsulo s toplimi zlatimi žarki na kmečke domove. Vsak dan poru- domove, njive im traite vasi Mačkovca, šijo po eno ali dve kolibi in često so vaščani že zgodaj pohiteli na po- zahtevajo tudi človeških žrtev. Kadar lja. Bilo je tiho, mirno jutro, podobno se pojavijo 'na obzorju, iščejo vsa živa jutru v srečnem predvojnem času. bitja zaščito in trepetajoč čakajo br- Tudi Stanimirka, žena poljedelca neče, življenju tako nevarme muhe, Milutina, ki je bil tačas na fronti, je dokler ne izginejo v daljavi. Toda pohitela na delo. Vstala je, poljubila kljub vsej opreznosti so prinesla leta- rahlo svojega triletnega sinčka z než- la seljakom smrt, ker niso v pravem njm materinskim poljubom, da bi ga času dosegli varnega skrivališča. ne zbudila. Oprtila si je motiko na ra- Iz te strašne dobe imamo nekaj me ter odšla na hribček nad vasjo, da ganljivih vzgledov velike materinske vsadi krompir. A rdečelični, zlatolasi požrtvovalnosti, ko so matere zasta- sinek je ostal sam v hiši ter snival vile kstno življenje, da rešijo nesreč- jutrnji otroški sen. ne otroke, ki so nezavedajoč se nevar- Nagajivi sončni žarek se je prikra- nosti, umirali po nedolžnem. Ali voj- del skozi okno do otrokove postelje na je vojna; ona si ne izbira svojih ter begal po odeji. Svetal, nemiren in žrtev. čaroben, kakor utrinek bojne sreče, je 119 trepetal in se polagoma vzpel do otro- tonacije so oznanjale, da so bombe kove glave, ki je mirno počivala na zadele svoj cilj, in kmalu se je začel trdi slamnati blazini. A ko je daspel valiti dim iz nekaterih kmečkih hišic. do svetlih otrokovih kodrov, se je za- Hipno se je ozrla žena s hriba na vas pletel vanje ter jih jel zlatiti z ognje- v dolino ter se s strahom zavedla, da nim žarom. Spustil se je nato do otro- gori tudi injen dom. Srce ji je vzdrhte- kovih trepalnic, da bi jih odprl z než- lo v smrtni grozi in njen rezki krik je nim ljubkovanjem. Malček se je jel pretresel okolico: stegovati, mel si je oči in jih končno o. t • .tpnl. mn:| odprl. Žarek je oblil tudi mjegova li- "" bmek mOJ' otrok mOj! ~~ čeca in jih ljubko božal. A dete se je Kakor strela, ki iz temnih oblakov švigne na zemljo, je hitela proti svo- ,.,..,.. ...,_,., v jemu domu. Hiša je bila že v plame- |||||PiK -.„ ^-*3prfe^g||j nu. Bila je krita s slamo, zato se je filijgkV'''^ -r*S/\^ j ^^ \ 1 'JK In Stanimirka se je vrgla vsa zasop- rečo hišo. Niti trenotek ni po- immll t# "3>^ ^^^'M^fb mis'^a na lastno življenjsko nevarnost, jmpH a|^Ss* ŽšK/jrfk/V^kši '^Jt^^H^mSm ^aJ*i njena duša je bila polna naj- WgM yk*^ ff\ M'-^^^^^'i 3}°^ie materinske ljubezni, priprav- .^^Lj^a *¦- 4A t| ^ wWlsM0%'§ '^ena tudi za naJvečJ° žrtev- ^§^X^Sk. ^j "« ^tffi&r^/Mp Oster in dušljiv dim je napolnil že f?0f*^\^^^Šk~ ^ /v^ ^^^Ža^ vso hišo, vse kote, in odel otrokovo '/#_}_ J^^-^^^^ijf// if^l^m^ P°stelJ° v težak oblak. Malček je "^K^CN^v ^^l/v/l |&^'«5^ nehal jokati. Tišina ... In mati je iska- « T^fe^s^^; Trl'/llNlril^ 'a otro^a kakor del lastnega telesa v % »¦^Ss-sŠ&fcS« 7 ^m^i^ teJ P^klenski temi, opotekajoč se proti --¦ i \ M' ^^"^&tvrd JHt*ymV*§i malčkovi postelji. Ko so se dotaknile ^/ lt» "1\1^^ 'Jm'''^Wi nJene ro^e PosteMe, je zagrabila \z I^ /jjfe '•MmSr aNHff&WTm oSromno sil° otrokovo ležišče. !»;.'¦•. ¦-/.•¦Kti i-.j«^! jJ>9J*m._ Mmfi pred hišo so stali nestrpni vaščani. Čakali so dolgo, dolgo. Iz grla se jim smehljalo in jih lovilo z drobnimi Je izvil presunljiv krik, ko so ugle- prstki. dali mater. Pri tej veseli igri deček še opazil _ Oj Stanimirka, ali živi? — • m, da matere m poleg njega. Sonce je nadomeščalo njo, ki ga je rodila, ki A Stanimirka, vsa sajasta in ožgana, je z znojnimi kapljami na čelu kopala je razkrila posteljnino in z veličastno z motiko trdo prst in sadila krompir, kretnjo pokazala prisotnim svojega da prehrani sebe in svojega sinka. sina. Ali dečkova glavica je bila ble- Radostna igra prebujenega otroka s da, oči mrtvaško zaprte. sončnim žarkom še ni bila končana, _ Sinek moj, sinek! — ga je pokli- ko je pretresel grom hišo od strehe caja mati, _ sinek, ali živiš? Odpri do temelja. Malček se zdrzne, prepla- očit poglej me! __ šen se ozre in zaioka: T' . . , , , . , In kakor blagoslov z neba je mal- — Mama!------¦ — ' ček odprl svoje velike modre oči, za- gledal svojo mater ter se privil v nje- Kakor preplašeni so se skrili sončni no naročje: žarki. soba je potemnela, a deček je __ »._ , __ plakal s tenkim žalostnim glasom: a" — Mama, kje si, mama moja?------ Vaščani so gledali ženo, kako se Stanimirka pa, zamišljena v delo na sLeJe in fka' gledali so ,m^er' k^"° polju, ni opazila, da se je približalo «bJ.ema .otl;oka in .«a P,o Jublja. Gle- vasici in pojavilo na jutrnjem nebu dah so J° ter sami zaPlakah- pet letal. Zagledala jih je šele, ko so — O mati, mati, Bog te blagoslo- jele padati bombe na vas. Kratke de- vi! — 12.O