LISTEK. Zžodbe n^poleonskc^a vojaka. Psaiiicoski spisal Erokmann-Chatrian; preloiil AL B. . 1. nadaije^ianje. Goepod Gulden se je vrnil šele po večernicah. Slekei j* fiiroko suHonio oireihove 'barve, ipoložil ksuljo nazaj v ¦^callo, potegniil si 6ez ^tšesa svileno kapo in relkel: '»Vojslka ]e v Viku, ali pa tudi v Smolensku, praVker »em vi' slišal pri gK>spodu povellniifcu. Dal Bog, dia zmnagamio še to pot in <k bo že siednjič mir, čim prej, 4em bolje, fcaiti vio-jnflv to je ndoaj strašnega.« Jae sem še pamislil, da potem, Jra bo ^klea^jen mir, rve bodo ipofrelbovali toliko ljudi in <d& se bom potem mcgel oženati s Katarino. Vsalcdo si torej Mdco mteli, kaflco gK>feče «em mvolil za bojmo slavc cesarjevo. IL Ł>ne 12. septembra 1812 je prišk> poročik) o naši veliki 7Tnegi ob Mosikvi. Vse je vnstlcalo veselja in klicalo; ¦Zdaj. boimo ^klenili mir! Zdiaj je vo(jgke fcanecl« NeSoaj hudomušnežev je Irdik), da TnfcraTno osvojiti še KWe,sko. Vedno je dovolj takih malapridineižev, ki ljudi ^nemirjajo in mučijo. Osem dni ipotem se je razglasik>, da smo vflcorakali v jM\>s1cvo. največje iin najbogatejše mesto rus8co» Vsakd^O' si je piedstavljal plen, ]<i ga dobi-mo, in Ijudje so preudarjali. de imora to znizati vojni daveflc Kmalu pa se je raznesla •novica, da so Rusi zažgaJi swje mesto in da se nvora armada umaikirviti na Poljsiko, alcc noče umreti gladu. Po go»tnnah, prenočiščih, litnih prodajalnah, ipovsod ®o govorili o tem, in če sta se dva srečala, sta se Łe vprašaJa: »Torej, tako je — nič prkia — mmikanje se je pričelo.« Ljudje so (bili potrti in pred pošto so čakale stctiive Sraetov od jutra do vefiera, a pisraa milso iprihajala več. Saz sem hodil nved bo innožico, a nisem dosti f azil na to ¦— feoHko ijudskJh množic sem že videl! Pcleg tega pa mi |e po glevi rojila misel, ki me je veselila in napravljalav da sem vse videl v ražati lu&i. Vpdeti nw>ra1ie rvamreč, da sem Kaitarn\i :ia rojstni Aw\, fci je ibil dne 18. 'deoemibra, že j>fed petimi meseci dbločil krasno darilo. Med uremi, ld ko visel« v izlcžbi gospode Guldena, je bila tudi lena, čiisio nia^hina, Tab ?l\-arca s sret>m:m pdkrcTOin,¦ v katefega so Ibiii vtezesnl- majhni 'krožki, tafco da j<? svetil ikot zveadia. Pod Steki-cftf. ]»•> bil dktog kazalnifca narejem venec od baJcTa m na 'teainik sta bila n&sKfcana' di\ia izaljvibljeTica, <k< ^te si neilraJ-.o odkrivak Ijiibesen, kejti de^ek je defldici iponirjal velik 'iopdk roi, ona pa je sramežijivo ipovešala oči m iztegovala rcko. Ko sem prv^trat videl ufO, sem mislil sam pri seibi: »Te pa ne smeš izpuistiti -*• za Ketafino n&j bo. Če tudi vsak dan dehš do pohr>>či, imeti jo maras.« Gospod Gulden ini ie rvarrireč dovolil, da, po 7. uri delam na svcj raičun. Imeli :>mo stare we, 'ketere je biJo treba očistiiti m pof>raviti, <La so zop«t šle. S tem je bilo dosti dela in če sem izgotovil faiko dek>, me je" oče Me!hijor tudi plačal poštervo. A mala ura je stah 55 frankov. Lahlko si ]e torej imisliti, koli.loo ur srm inon:! pre'budeti, da si j!h pridoibim. Preprlčan sem sioer, bIoo bi Ml gospod Guklen vediei, da ibi jo rad imel, bi mi Jo bil pod-arU> Q jaz si njsem del od cone podariti niti vilnarja, to b\ se mi 'bilo zdelo »raimotno. Rdkel scm sam pri sdbi: »Zaslužiti |o nf"rašf Ndhče ne sme inveti pravioe do nje.« Sarrvo zaradi Stralha, de toi jo ikdo drugi irt<?ignil kupLti, sem p dejal v škartlo in na stran, očetu Melhijorju pa sem rekel, d<i veim z& uro kiipca. Zdaj bo vsakenm jasno, da iso vse te vojne novloe ,pri nveuvi šle sikcizi eno ušo note.r, pri drug<?m pe ven. Rled dtelom sean si vedno predstevlfal Katejinino \-eselje. Pet mes^cev sem imel pred očmi samo ta prizor. Videl scm v dubu obrae, k: ga bo -naredila db prejemu mojega d«ru, in vtprašal sem se: »Kaj neki poreče»« JCmalu st^a se drmislil, da iporeče: »Jože, ikaj pa TntsH^? To ]e prelepo za^ nve . . . Ne, ne . . . take lepe ure rve mareTi siprejetil« Potem jz- prisilim, vtakrkem uro v žep njeneg« Dreidpaisnika, rrfcoč: 5eKaj še, Kattarina . . . eo ibi me ra-ia ur.alila?« laprevidel eero, da bk rada imela darrio m de pravi "se tt^, češ, <ia cxfidau\ja darila — Pctem sem si zopet predstavlja! rdečico ns njervem obrazu. Dvignila je roki in eeJdioeie:  »O Bcgl Jože, zdaj vidim, da me imaš.jes rad[« In polju irila m«> je s solznfrtvi očmi. Jaioo sem bil ziadovoljen. iTeta  J^ai^eta Je odoihravala v&e to. Skratikiav sto in sto taJai\#«  misli mi |e fojilo jx> glavi in zvečer sem misBl, v postelji  ležeČ: >yPa ga T\i sreflivejšegB čkrvdoa od tebe, JožeF Katia rini lahio za denar, Jd si iga sam zaslužil, podariš neloaj]*  pcsebnega. In gotovo tvcda ona nc-kuj pripravlja za tvoj,.  rojstni d*n, saj misli samo nate. Oba sta sre -na in ko bosrtia poročena, pojde vse še bolj po sreči.« Take inisli so nve ganile; še nikd>ar nisem čutil tafeega zadtisčenija.  Med tem, ko s^m talco detej naprej in mislal samo na"  svoje veselje, je ipiišla zima — iprej >nego po navadi, že v z&be&u inovienitora. Začek se ni s sneigc^nv, marveč s suhinv nvrazom in foudo slana V nekateriK dsmeh je popadalo e drev-ja ,vse listje, z«mlja je postala trda ta>t kamen, ih vse, opelca fia strehi, tlai, steida v okrulh, vse je ^hilo pokrito & siano. Kdco smo nvorali kuriti to leto, da smo mrazu zabranili, de ni pritiskal ipri mzpakah m hiknjahl Ako so biia vrata odprta samo erto minuto, je oišk ven vsa goricota. Drva so prasflcetala m pdloala v peči, g-orela so lcct slamo in dimniki so dobro ^-Jekli. Vsoiko ji^tro sem st^kla izložbiniega okna urno umil z vodo. a komej sem zopet zaprl olorvo, jih je otcvb pokril led. Zunaj so ljudje tdcali mkno z mkaru v žepih in sr nosom za ovTatnikom, hrioajoci in kašljajočL Nilodo ni postejal in hitro SO' zapirali hišne vrata. Ne .vieim, kam so ®e poslkTLlii vraibd, so li 5e Łinr«li ali zmmuli, a po dimnilkih niiti eden ni jveč čiMka;. Razen budnice in tnirozova v abeh vojašnioah noiben hrup ni motil miru. ' Kadar so drva v peči močmo prasketala, je gospod Gulden naenlTet prenehal z delorn, opazcval za hiip ledena stekla in vsddiknil: »Ubogi naši voiaki! Ubogi na§i vojaikil« To je rokel s talto žalostnim Insom, da se mi |e srce skrčilo v ^rreih in sem mu odgovcrdl: »Gospod Gulden, saj morejo vendar sedaj biti ie na, Poljskem v dobrrh vojašnicah, Tega si peč ni mogoče misUti, da bi Ijirdje mogld prenaša^ti tek strašen mraz.« »Tak mraal« je odgovoriL »D«, mran je pri nas, eek> mraz, ker prihaja z vetrovi z g^cra — a fcaj je ta imta v prjmeiri z mre«>m na s<»venji, na R\rilw*n\ in na Poljskem? Bog daj, da eo še o pravem času odrinilil Moj Bog, moj Bogl Kaflco vel8co odgovornost imajo tisti, ki vladajo ljudil« * Potem je mclčal, jaz pa sem po cele ure mislil iva to, kar mi |e rekeL Predstavljal sem si naše vojake na maršu; ksiko so tekali, da ®o se ogreli. Vedrro pa 90' se moje misli irračale h Katarini. Od takrat sem rečkrat mislil na to, da človetca, afeo je srečen, nvalo gane tuja rvesreča, posebno t mladasti, iko so strssti hujše in nvao^jPca izkušmje in rslftd ieg& tudi vere v veliico bedo. Pc mrazu je padlo foliko sii^a, da kurirji na cesti v VteT-Windem niso mogli naprej. Že sem se foal, da rojstnl 4*n t\e jboro mogel h Katarini, a dve kompaniji pešcev 6ta ¦ kjpatami naprafvili vozno pot v emrtzlem snegu. Kataririln ro^stni dan se je med tem bližal dar\ za dnevoim in moja sreča je rastla. Tistih 35 framkov sem že imel skiipaj, a vedel nisem, kako l>i gospcdu Guklenu powedal, da sem 'sam kupec za trro. Najrajši bi bil vse prikril, nerad bi bil govoril o tem. Tisti dan pred godoro, zvečer med 6. in 7. uro, ko sva molče drlala pri svetiljki, pa aem se slednjič odločil ih rekel: »Gotovo ise spoirunjate, gs:spod Gulden, da sem t vami gtvvoril o kupcu za malo srebrno uro?« »Da> Jože«, je odgovoriL ne da bi se dal m&titi, »a io^daj ga še ni bilo iponjc« »Kup«c sem jaa sarn, gospod Gulden.« Vstal je ves osupel. Vzel sem 35 frankov iz žepa in jih položil na mfeo. On me je pogledal. »Saj ta ura ni zate, Jože«, je rekel. »Z&te bi bila močna ura, ki napoini žep — ura, ki kaže sekunde. Te male stverce so samo za ženske.« Nisem vedel, kaj bi odgovcril. Gospad Gulden je nekaj časa premi§l|eval, potem pa ¦e je posmejal. »AKa, že vem«, Je rekeL »Zdnj razumem — jutri je Katarinin god. Zeto torej delaš i>oč in dai\! Tu imaš den«.r nasaj, nočem ga.« Ves sem bil zm«$an. »Gospod Gulden«, sem rekel nazadnje, >zelo sem vam Kraieien, a ura je za Kntarino in največje veselje mi dela to, da sem |o pošteno zaslužil. Užalili bt me, &iko bi odkloniii denar — rajši bi rve vzel ure.« Nič več ni rekel in vzel tistih 33 frankov. Potem je odprl svoj predal, iabral lepo jeJdeno verreioo z dvema ključema cd pozlačenega srebra ter nanjo abesil uro. Potem je vse skupaj položil v škallico s traJcovi od rde^e »vile. To je storil počasi, a gl&boko ganien. Slednjič mi je podal škatlico. »To je lepo darilo, Jože<r je retel. »Katarina mora biti srečna^ da ima ljuMmca, kc<t si ti. Pridno dekle je. Sedaj ,lahko večerjava. Pcgrni mAzo, jaz p>a lonec vzainvem z ognja.« In večerjala sva, Potem je gospod GuMen yzel \z onvare steklfrnico vina, fci ga je hranll za slovesne prilike, in jedla sva kot dva tovariša, kajti ves večer mi je pripovedoval o lepih časih svo|e n\la<i:sti. Pravil nvi je, da je tudi on svoj 6as imel nevesto, da pa je leba 92 ob splošnetn pozivu, lco so Rusi vdrli v deželo, tudi moral k vojakom. Ko se je vrnil v Finstingen, je tisto doldico našel cmoženo — kar je bilo naravno, ker si nikdar ni upal, odkriti ji svoje ljubezni. A io ga ni zadrževalo, da je ostal zvest tistemu spomirvu: resno je govoril o tem. Poslušal sem ga in pri -ip-m mislil na Katarino, in šele cb desetih, ko so miTno šle straie, ki so se zaradi hudegs mraza menjavale vsakih 20 minut, sva šla slednjič v posteljo. Prej pa sva bila še par debelih polen naložila v peč. ra. Drugi dan, dne 18. decembra, sem se zfoudil proti 6. uri zjutraj. Strašno je bilo mraz. Moje malo okno je bilo pokrito z ledenim zagrinjalom. Že prejšnji dcn sem lep^c položil čez stolovo naslomjalo višnjevo suknjo, hla>če, volneni tslovnik, čisto srajco in leipo ovratnico od črne svile. Vse je bilo pripravljeno, lepo pološčeni čevlji z nogavicarai so stali na Ircincu postelje, samo obleči se mi je bilo treba. Vendar pa je že naprej napravil mrae, ki sem ga čutil po obrazu, pogled na zamrzla okna in globoki mir runa], da rne je streslo po vsem iivotu. Ko bi ne bil Katarinin g d, bi bil do poldneva ostal v posteljL A to misel }e bila vzrok, da sem hitro aikotil fat postelje ter skočil k veliki peŁi, kajti vsako noč je ndcaj oglja ostalo živega pod pepelom. Tudi sedaj sem jih našel nekaj, jih hitro spravil na kupček, pokžil nanjp drabnih <trsck in dve debeti kladi ter naglo zopet zlezel v posteljo. Gospod Gulden za veliikimi posteljnimi zagrinjali s! le bil odejo potegnil čez inos in volneno čepico čez ool Pravkar se je bil zbudil, slišal me je ter zaklical: »Jcže, 40 let nismo imeli takega nu-aza — lo dobi» čutim — kakšna ziina bo to!« Jaz nfeem odgovoril, marveč oddaleč gledal, kaj bo s ogmjem: oglje je dobro gcrelo, slišalo se je, da peč vleCe m i\aepkrat se je vnelo. Pokl|anje plamena nama je dobfo delo, a trajolo je daije nego <pol ure, predno sva čutila gorkoto. SledJvjič sem vstal ter se oblekel. Gospod Gulden |e govoril venomer, jaa pa sem mislil saroo na Katarino. Okrog osmih sem bil pripravljen in sem inislil oditi, k» mi gospod Gulden, videč me tekati semtertja, zakliče: »Jože, kaj pa vendar misliš, norček? V tej tanki sufcn]i misliš iti v Vier»Wmden? Saj boš zmrznil popoti. IdS v nr.jo solbo in obleci veliki plašč, rokavdce in « flanelo podložene čevlje z dvojnimi podplati.« V svoji obleki sem se čutil tako ličnega, da sem pr»mišljeval, ibi ga ld ubogal. On je to opaizil m rekel: »Cuj, včeraj so na cesti v Weschheim našli človekft zmrzTvjenega. Dototor Steinbrenner je rekel, da zapoje kot kos suhega lesa, ako se sune vanj. Bil je vcjak. Med 6. iii 7. uro je bil zapustil vas, ob osmiih so ga našli — hitro ft šlo. Ako hočeš itneti zmrzla ušetsa m nos, le tak pojdi c doma, kot sl« kprevidel sem, d« ima prav, obul njegove velike škornje, dejel okrcg vratu trak, na katerem so viscle debete rokavice ter ogrnil plešč. Ta'ko opravljen sem odšel, kt> sem se bil zahvalil gospodu Guldenu, ki me je še posvaril, naj se ne vrnem prepozno, ker ponoči pritisne hujji mraz m je baje mnogo votkov prišb po ledu čez Ren. Nisem še prišel do cerkve, ko sem že zavihal lisiC^ ovratnUc, da si zavarujem ušesa. Mraz je bil t&ko strupeiv da sem ga kot igle čutil v zraku m nehote rlezel sam v set (Dalje prihodrvič.)