XXVI—7 in 8 ZVONČEK T. GASPARI: Pesem. fe^B*^™1 gm^r: epa Marjančka, edinica kralja iz dvanajste dežele, (jf^B^^plsJ- 2 ¦ '< je nevarno zbolela. Poklicali so vse dvorne zdrav* -^RvOlhATp nike, da bi kraljični zapisali lek in ji rešili cvetoče "Jll^l^/^ življenje. Pogledali so in spoznali vsi, da trese /TB^^j^Al. Marjančko grozna mrzlica, da ji vidoma bledi fšZffžT^^?'> obrazek in da ji lička plahne ter se udirajo tja pod ¦ " "^^ ' • velike, žalostne oči. Zasmilila se je vsem do solz; objokani so hiteli napisovat zdravila. Še tisto minuto so zavihali trije dvorni kuharji bele rokavce, v tenkih ponvicah je zavrelo in zadišalo po bezgu, lipi in tavžentrožah. Pašibila se je nočna omarica ob prebeli posteljici od samih sko^ . delic. Trudoma je zauživala Marjančka, toda strupena mrzlica ni odnehala. In ko so končno izpod trepalnic nesrečne kraljične privreli še dve svetli solzici, se je ves dvor po prstih umaknil in molče raz* mišljal o prečudni bolezni, ki zoper njo ni leka. Zdravniki so obupa* vali, kralj si je v žalosti rval sivo brado, kraljica je nezavestna ležala v naročju ihteče babice... lepa Marjančka pa je v prečudni boli skoraj umirala... Tedaj je potrkal na žametna vrata sam čarodej iz devete doline. Šel je mimo tihega gradu, se začudil in vstopil. Poklonil se je zbranim, se vzravnal visako ob poisteljici in dejal resno in čestitljivo: »Čuj me, kralj! Onemela je v deklici tista najlepša pesemca, ki jo je nekoč v mladosti čula nekje v svojem velikem kraljestvu. Izzvenela je zdaj tista pesemca v njenem srcu; zato jo boli, in zoper to bolezen je le eno zdravilo: dajte lepi kraljični zopet to pesemco! Iščite jo po vsem kraljestvu — edino ta pesemca ji reši mlado življenje!« Čarodej se je spoštljivo priklonil, oddrsal do žametnih vr-at in izginil... Kralj je nemudoma ukazal iskati pesem. Kot veter so zdirjali poslanci v vse zemlje, da najdejo pesemco — zdravilo za visoko gospo* darico. In koderkoli so švigali ti poslanci in čuli petje, od povsod so pevce vodili s seboj, češ, da je kralj obljubil rešitelju kraljično samo za ženo. Ni minil še dan, ko so se oglasili pevci na dvoru. Prvi je stopil pred zbrane kraljevič izza daljnega črnega morja. Pel je dolgo, dolgo pesem o bleščečih, cingljajočih zlatnikih, velikih kakor večerno solnce. A komaj je kraljevič umolknil, se je pesem izgubila. — J7S ZVONČEK______________________________________________¦ XXVI—7 in 8 In zapel je kraljevič iz Indije Koromandije o bogastvu, polnem koprnenja in poželjenja. Glasna in zavedljiva je bila pesem. Ko pa je kraljevie končal, je tudi pesem oraemela. — Izkušali so se po vrsti vsi najboljši pevci od severnih ledenih krajev do vročih pustinj, od bučečih oceanov do šumečih gorskih slapov. Vsi so peli o bogastvu: zlatu in srebru, draguljih in biserih in demantih. Pesmi so zvenele vroče, strastno, lepše od srebrnih strun. Ko so pa pevci utihnili, ni bilo nikjer več zvoka... tesen molk je padal na vsa srca. Kraljična Marjančka je vedno težje sopla; na belem čelu so se že zbirale motne kapljice sinrtnega znoja. In zapel je zadnji pevec. Čakal je pred vrati, zakaj opravljen je bil siromašno. Kdo bi zaupal ponižnemu pevcu, da zna peti za dvor in za lepo, bogato kraljično. Postavil se je tik ob posteljico, se okrenil, pogledal v žalostni obrazek ter zapel. Jele so se mu širiti modre oči... tedaj je lepa kraljična Marjančka vzdihnila tako globoko, naravnost iz srca, da se je zganila svilena zavesa ob oknu in da je vztrepetala struna na godalu na steni. Pevec je pel dalje... Ptice so utihnile po grajskih sobanah, šumeči vrhovi vrtov so okameneli, sapice so se poskrile v zatišja, studenci rn slapovi so ob«-stali — še srca navzočih se niso upala utripati: vsa dvanajsta dežela en sam glas, ena sama pesem, najlepša od vseh, kar jih pozna zemlja... Ko je pa pevec zasviral o zeleni bukvi, ki šumi velika sredi kra* ljestva — tedaj je Marjančka odprla oči in se ozrla v pevca. Spomnila se je, da je nekoč, še mlada, čula to pesem, tako mehko, tako milo, tako toplo; pel jo je pastirček. Bukev je šumela vsa zelena in košata. In tedaj- je sedla mlada kraljična poleg pastirčka in poslušala z radostjo in boljo najlepšo pesemco. Ni pela ta pesemca o bogastvu — pela je o ljubezni, tisti globoki, veliki Ijubezni, ki je ne pozna zemlja in ki je čudovit odjek odnekod iz tajnih svetov. Spomnila se je Marjančka tistih hipov in sladko ji je postajalo v srčecu ... Pevec je končal — pesem je zvenela dalje ... zvenela, zvonila ... Kraljična je iztegnila nežno roko izpod mehke odeje; pevec je planil na kolena in jo poljubil. Nato je kraljična prvič v težki bolezni izpregovorila tenko, kakor bi zabrneli zvcmčki angelčkov: »Kralj, moj oče! Čutim, kako se mi vrača zdravje. Srce mi je lahko in svetlo kot jutranja zarjica. Prosim te, oče, naj ostane pevec pri meni, da nikoli ne izzvene v mojem stcu ti čudoviti glasoVi!« Pevec se je priklonil: »Visoki kralj! Prelepa kraljična! Moj dom je zelena planina, moja pesem šuin gozdov in studencev, moja družica sama ljubezen, ki živi in umira s prirodo, v kateri je rojena. Domov moram v planine, da ne pozabim pesemce!« 176 XXVI—7 in 8 ZVONČEK Kralj je pa ukazal, kraljična je ljubeznivo zvabila: »Tu ostaneš, kraljevič, naslednik mojega kraljestva! Trosil boš po moji širni zemlji s svojo pesmijo ljubezen, samo ljubezen, vzeto iz globin svojega lastnega srca! Osrecuj kraljično in ves moj rod!« In pevec je ostal. Kraljična Marjančka je zacvetela lepše, razAdla se je in razbrstela, da je zastrmelo solnce nad njeno lepoto. Pevec je pel — in narod je pil iz pesmi tolažbe, moČi in radosti.------- Tam daleč sredi kraljestva pa je začela hirati in umirati zelena bukev sredi maja. Odpadati je jelo rumena listje, postiljalo je ža« lostno, žalostno odejo... Pevec kraljevič je tedaj izpel vsa svoja čuvstva ter jih daroval in vcepil v srca, da so zapela v samih čednostih kakor orgle pri veliki maši. In ko so vsa, vsa srca v njegovem kraljestvu odjeknila in ko je kraljična Marjančka pripravila poročno' krilo, je pevec v neki tajni noči neslišno poljubil deviške roke, poljubil rob poročnega krila — in odšel brez pesmi, brez ljubezni, da leže na žalostno odejo pod tunrlo bukev.— Ko je zalesketalo novo jutro v novem letu, je ostala po vsem kraljestvu sama ljubezen — pevca kraljeviča pa ni bilo več. Daroval je drugim vse, kar je imel v svoji duši najlepšega in najplemeni* tejšega...