GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXV. - ŠT. 3 - 18. MAREC 1983 Franc Šetinc in dr. Emil Rojc prejela plaketo „lngrad“ ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1982 Naloge nas obvezujejo Delavski svet GIF Ingrad je na predlog družbenopolitičnih organizacij podelil najvišje priznanje naše delovne organizacije — plaketo Ingrad: Francu Šetincu, predsedniku Republiške konference SZDL za izredne zasluge pri graditvi samoupravnih socialističnih dnosov In njegov prispevek k razvoju gradbeništva. Tudi ženske naše delovne organizacije smo proslavile svoj praznik, 8. marec — dan žena. Zbrale smo se v Poslovnem centru Ingrada. Najprej Je bila otvoritev razstave likovnih del slikarke — amaterke Rade Kramberger Iz Maribora, nato pa je sledila proslava, ki so se Je udeležile ženske v lepem številu. Kulturni program je pripravil mladinski aktiv v sodelovanju otrok Varstvene ustanove Anice Černejeve In kvarteta Ingrad. Z besedami smo se spomnile 8. marca ne le kot praznika, temveč dneva, ko nam priznavajo marsikakšno pravico in zaslugo, ki pa jo nam med letom pogostokrat odrekajo v marsikateri sredini. Govorile smo o tem, kako naj bi v vseh delovnih sredinah proučile položaj zaposlene ženske, ugotovile pomanjkljivosti ter slabosti In se dogovorile za nove akcije In naloge zato, da bi bile u- Dr. Emilu Rojcu, sekretarju Medobčinskega sveta ZKS Celje za Izredne zasluge In vsestransko družbenopolitično pomoč pri razvoju naše delovne organizacije. spešne zlasti na treh področjih — v službi, družini In družbeni aktivnosti. Ko ocenjujemo poslovanje v letu 1982 v DO GIP Ingrad, ne moremo mimo pogojev gospodarjenja, ki so bili prisotni v preteklem letu. številni restriktivni ukrepi zaradi omejevanja pretirane investicijske porabe, so pahnili gradbeništvo v dokaj težak položaj. Zmogljivosti gradbene operative so tako v Sloveniji, Jugoslaviji, kot v svetu prevelike. Prav ta moment je vzrok za izredno konkurenco v gradbeništvu, ki postaja že večkrat nerazumljiva. Poleg manjšega obsega zasedenosti zmogljivosti, so bile prisotne še druge težave, ki so bile v grobem naslednje: — v vrhuncu gradbene sezone pomanjkanje ključnih materialov (cement, določene dimenzije železa, kronično pomanjkanje vseh vrst kritin), — nenormalna rast cen reprodukcijskih materialov, — v jeseni pomanjkanje vseh vrst naftnih derivatov. Vsi omenjeni momenti v pogojih gospodarjenja in pa spremembe amortizacijskih stopenj, ki so se z Zakonom o amortizaciji in revalorizaciji osnovnih sredstev dvignile z indeksom 170 do 180, so povzročili, da sta se ob koncu leta TOZD IGM Medlog in Mehanizacija znašli v težavah. Z uporabo bonitet 28. člena Zakona o amortizaciji, ki dovoljuje znižanje amortizacije po predpisanih stopnjah za del v preteklih letih ustvarjene amortizacije nad predpisanimi stopnjami, smo preprečili nastanek izgube v ome- Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek Osebni dohodki Čisti dohodek po odbitku OD njenih temeljnih organizacijah. Prikazani številčni pokazatelji poslovanja temeljnih organizacij potrjujejo prejšnje Ivo Steble, dipl. oec., od septembra lani direktor finančno ekonomskega sektorja: »V letu 1983 moramo nujno znižati materialne stroške!« ugotovitve. Porast celotnega prihodka z indeksom 110 jasno kaže, da je fizični obseg proizvodnje padel v primerjavi z letom 1981, še posebej, Anica Conč Poslovno stanovanjski objekt v Domžalah. Izvajalec del (v sodelovanju z Beton-Zasavjem) TOZD Gradbena operativa Ljubljana Priznanji sta jima slovesno podelila predsednik delavskega sveta Ivan Rebernjak In glavni direktor Janko Golob 25. februarja 1983 na seminarju družbenopolitičnega izobraževanja delavcev Ingrada na Dobrni. Dobitnikoma plaket delavci Ingrada Iskreno čestitamo! Vlil Šuster Naš letošnji osmi marec če upoštevamo nenormalen porast cen v letu 1982. Kljub deklariranemu omejevanju skupne in splošne po- 1981 1982 IND 5.054.662 5.543.888 110 3.802.149 4.199.939 110 1.252.516 1.344.893 107 824.552 825.503 100 626.317 678.130 108 198.235 147.373 74 rabe je ta v letu 1982 naraščala tako, da je čisti dohodek ostal na ravni prejšnjega leta. Analiza elementov čistega dohodka kaže naslednje: Masa osebnih dohodkov se je dvignila z indeksom 108. Višino rasti sredstev za osebne dohodke je v letu 1982 u-ravnaval Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Osebne dohodke je bilo možno povečevati le ob hitrejši stopnji rasti primerljivega dohodka (dohodek + amortizacija). In prav padec rasti primerljivega dohodka ni omogočal večjega dviga rasti osebnih dohodkov. Prav tako ugotavljamo, da smo ustvarili poslovni sklad kot najpomembnejši element razširjene reprodukcije le v višini 43%. V nadaljevanju teksta nekaj več o motnjah v poslovanju v TOZD IGM Medlog in Mehanizacija. Ne bo odveč, če še enkrat ponovim motnje, ki so bile prisotne v lanskem letu: — 2e omenjeni padec obsega proizvodnje, zlasti očiten v večjih obratih TOZD IGM (betonarna, železokrivni-ca, težki elementi); — nenormalen porast stroškov reprodukcijskega materiala (naftni derivati, rezervni deli, gume, stroški vzdrževanja zaradi zastarelosti mehanizacije); — povečanje minimalnih stopenj amortizacije (Indeks 180); — neurejenost cenovnih razmerij tako za storitve Mehanizacije kot materiala v IGM. Čeprav ne govorimo o izgubah v omenjenih TOZD, je bil v Mehanizaciji izdelan sanacijski program, v IGM je v izdelavi, ki poleg omenjenih objektivnih vzrokov nakazuje druge, tudi subjektivne vzroke motenj v poslovanju. (Nadaljevanje na 2. strani) PLAN ZA LETO 1983 V skladu z možnostmi Vsi udeleženci planiranja smo to leto pri izdelavi planov v veliko večji meri kot doslej zadevali ob probleme zaradi nedokončno opredeljenih resolucij razvoja za leto 1983. Tudi Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka so podpisnice — Izvršni sveti skupščin občin Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji — podpisale šele ob koncu januarja tega leta, objavljen pa je v Uradnem listu SRS, št. 3/83. Oba predpisa, Resolucija o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1983 in Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, težita k uskladitvi vseh oblik porabe z realnimi možnostmi naše družbe. Seveda so tako oblikovane usmeritve prišle v gradbeništvo z zamudo, saj sedaj, ko imamo dela manj, kot v preteklih letih, težko dosegamo večjo storilnost dela, večjo ekonomičnost in večjo rentabilnost poslovanja, ob istočasnem realnem padcu osebnih dohodkov. Zato smo se na koordinaciji, dne 10. februarja 1963, s predstavniki TOZD in družbenopolitičnih organizacij v DO GIP Ingrad dogovorili, da bomo usklajevali planirana razmerja glede na navedeni Dogovor na ravni delovne orga- NALOGE NAS OBVEZUJEJO Poleg že omenjenih motenj, ki so se pojavljale v samem proizvodnem procesu, bi še navedel slabosti v poslovanju, ki so tudi vplivale na u-spešnost poslovanja in na katere imamo velik vpliv. Te so: Likvidnostna situacija. Analiza likvidnosti kaže na veliko vezavo obratnih sredstev v stanovanjski gradnji, zalogah materiala in drobnega inventarja in neplačani ostali gradnji, kar otežuje našo plačilno nlzacije, pri tem pa bomo u-poštevali pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke podrobnejše usmeritve iz 6. in 7. člena dogovora. Po vseh kriterijih smo izračunali šest-odstotno možno rast sredstev za osebne dohodke. To povečanje sredstev za osebne dohodke smo planirali tudi na ravni delovne organizacije s predpostavko, da bomo viši- GO Celje 1.000.000 GO Laško 280.000 GO Šentjur 240.000 GO Slov. Konjice 260.000 GO Žalec 420.000 GO Ljubljana 1.000.000 Gradben. Rog. Slatina 510.000 GRADBENA OPERATIVA 3.710.000 IGM Medlog 615.000 Proizvodni obrati 300.000 Lesni obrati 110.000 Mobilia Ljubljana 134.000 Mehanizacija 440.000 Prevozi Ljubljana 110.000 Projektivni biro 31.500 sposobnost. Tekočo likvidnost, oziroma plačilno sposobnost zagotavljamo s plačevanjem zapadlih obveznosti z menicami, najemanjem kreditov, kar ob splošni obrestni meri 30% predstavlja o-gromno breme v dohodku. Zaloge materiala In Inventarja so neredne, dobave nezanesljive, porast cen ne o-pravičuje stanja in ravnanja z zalogami materiala. Služba materialne kontrole ugotavlja že vrsto let no sredstev za ta namen u-strezno korigirali med letom, seveda, če se bodo kvalitetno spremenili zahtevani kazalci gospodarjenja. Tudi sredstva sklada skupne porabe, namenjena porabi v letu 1983, so omejena po navedenem družbenem dogovoru. V DO GIP Ingrad bomo v okviru razporejenih sredstev za skupno porabo 410.000 590.000 80.000 200.000 75.000 165.000 105.000 155.000 145.000 275.000 390.000 610.000 105.000 405.000 1.310.000 2.400.000 5.500 609.500 32.000 268.000 8.000 102.000 7.500 126.500 76.500 363.500 — 110.000 — 31.500 — prevelike zaloge lesa, opažnih plošč, — neustrezno ravnanje z materiali, — neurejenost gradbišč In deponij, — pomanjkljivo zavarovanje in zaščito (možnost odtujitve), — prekomeren kalo in lom, — neurejenost skladiščnih evidenc, — inventurni manjki — brez vsake materialne odgovornosti. po zaključnem računu najprej zagotovili sredstva za letni dopust v višini družbeno dogovorjenih zneskov na delavca, nato sredstva za kolektivno življenjsko zavarovanje, sredstva za topli obrok in drugo. Celotni prihodek je na ravni delovne organizacije glede na majhen obseg proizvodnje povečan z indeksom 103 in znaša 5.718.500.000 din. Zasedenost kapacitet grad- Vsi se še dobro spominjamo obdobja, ko smo gradbinci gradili, ustvarjali in delili dohodek. Poleg svojih potreb smo zadovoljevali tudi potrebe širše družbe. V obdobju, ko se zmanjšuje osebna poraba, ko iz dneva v dan pada standard tudi neposrednim proizvajalcem, ni lahko biti delegat. Poleg svojih težav mora razumeti tudi širše potrebe in napore družbe, mora razumeti omejitve investicij in s tem zmanjšanje obsega dela za svoje sodelavce. To pa ni lahko. Pa vendar tudi v Ingradu spremljamo delo skupščine, se aktivno vključujemo v razprave, tudi mi hočemo biti oblikovalci boljšega jutrišnjega dne. V zadnjem obdobju smo o-bravnavali naslednje pomembnejše akte: V premisleki Naše staro stabilizacijsko načelo znižati materialne stroške za 1 odstotek, predstavlja ob višini materialnih stroškov v vrednosti 3,700.000 tisoč din 37,000.000 din. Ob dejstvu, da bodo pogoji gospodarjenja v letu 1983 še težji, bo potrebno dosledno izvajanje nalog, ki smo si jih zastavili v akcijskem programu kot tudi v ostalih aktih, nas vseh, ki združujemo delo v delovni oragnlzacl-jl GIP Ingrad. Ivo Steblo bene operative je v letu 1983 komaj 60 odstotna z ozirom na dela, ki se prenašajo v leto 1983 iz leta poprej in z ozirom na novo pridobljena dela. Računamo, da bodo strokovne službe pridobile še med letom nekaj gradbenih del, tako da bomo ob koncu leta dosegli s tem planom predviden celotni prihodek in ostala planirana razmerja. Olga Logar — program dela občinske skupščine Celje za leto 1983; — resolucijo o politiki uresničevanja družbenega načrta občine Celje za obdobje 1981—1985 v letu 1983; — proračun občine Celje za leto 1983; — prestrukturiranje celjskega gospodarstva I. faza ter — oceno usmerjenosti in u-činkovitosti gospodarskih investicij. Trenutno teče razprava tudi o naslednjih dokumentih: — družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa; — zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Da bi lahko bili še uspešnejši, moramo vključiti tudi ostale sodelavce, da se skupaj z njimi še bolj kritično o-predelimo do aktov, ki so v razpravi. Menim, da ni dovolj, če zmanjšujemo samo investicije in osebno porabo. Stabilizacijska prizadevanja morajo zajeti vse nivoje naše družbe. Adolf Strašek Tehniška knjižnica Tehniška knjižnica po daljšem premoru spet normalno obratuje. Imamo knjižničarko, ki skrbi za evidenco našega knjižnega fonda in prostor za knjižnico v kletni etaži našega poslovnega centra. Čeprav se je nabava strokovne literature — zlasti tuje — zelo omejila, še vedno zasledujemo nove Izdaje. Pri vodstvenih kadrih smo naleteli na popolno razumevanje in tako bomo lahko tudi v bodoče nabavljali najnujnejšo strokovno literaturo, ki je neobhodna za zasledovanje razvoja naše panoge in za uspešen nastop na tržišču. Preko našega Glasila vas bomo sproti obveščali o novostih v naši knjižnici, literaturo pa si boste lahko sposojali vsak dan od 13. do 15. ure pri tovarišici Makarič, int. tel. 244. UGOTOVITEV CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA 1.1.1982 do 31.12.1982 v 000 din C E L J E LAS K 0 5 E NT JU R SL. KONJICE ŽALEC 1981 1982 IND 1981 1982 IND 1951 1982 IND 1981 1982 IND 1981 1982 IND Celotni prihod. 898.701 1.126.803 126 32*4.780 269.834 83 286.730 186.955 66 365.1*48 2A5.955 67 370. *41 0 382.200 103 Porabi j.sred. 763.702 952.394 125 264.986 221.295 83 229.498 138.478 61 318.588 200.246 63 305.177 316.709 104 Dohodek 134.999 174.409 130 59.794 48.539 81 57.232 48.477 85 46.560 45.709 98 65.233 65.491 46.856 37.112 100 čisti dohodek 105.590 125-548 119 35.855 26.266 74 38.277 32.025 84 25.405 17.419 68 79 Osebni dohodki 67.010 86.451 129 24.187 23.894 99 28.474 21.923 77 19.388 13-282 69 32.102 30.569 95 čisti doh.po odb. osebnih dohod. 38.580 39.097 101 11.668 2.372 20 9.803 10.102 103 6.017 4.137 69 14.754 6.543 44 LJUBLJANA ROGAŠKA SLATINA IGM MEDLOG PR0IZV, .OBRATI LESNI OBRATI 1981 1982 IND 1981 1982 IND 1981 1982 IND 1981 1982 IND 1981 1982 IND Celot.prihod. 626.155 903-^3^ 144 1*36.019 S92.879 113 687.280 690.200 100 253.157 285.277 113 75.739 127.971 169 Porabi J.sred. 445.975 693.310 156 348.512 391.940 112 533.012 550.331 103 173.172 179.339 104 46.204 81.270 157 Dohodek 180.180 207.123 114 87-507 100.938 115 154.268 139.869 91 79.985 106.569 133 29.535 46.700 158 Cisti dohod. 104.292 87.592 83 59.186 65.243 110 91-388 79.977 88 55.479 73.054 132 19.148 27.735 145 Osebni doh. 70.745 70.746 100 46.799 55.987 119 75.944 78.667 104 41.614 50.703 122 14.747 17.718 120 čisti doh.po odb. osebnih doh. 33*54? 16.846 50 12.387 9.256 75 15.444 1.310 8 13.865 22.351 161 4.401 10.017 228 Strokovne službe 183.298 Glavno skladišče 2.450 SOZD GIPOSS 2.152 Vajenci, inštruktorji 3.090 DDF 12.160 Družbeni standard 64.850 Delovna skupnost 268.000 1.500 266.500 SKUPAJ INGRAD 5.718.500 1.441.000 4.277.500 CELOTNI PRIHODEK, TUJE STORITVE, LASTNA PROIZVODNJA CELOTNI TUJE LASTNA PRIHODEK STORITVE PROIZVOD. delegati in delegacije Kako pa delegati ZZD? MOBILIA________________MEHANIZACIJA______________PREVOZI_____________PR0JEKT.BIR0______________D S S S 1981 1982 IND 1981 1982 IND 1981 1982 IND 1981 1982 IND 1981 1982 IND Celotn.prlhod. 99.769 115.761 116 326.060 365.125 112 88.385 86.099 9/ £4.616 28.209 115 191.713 236.555 123 Porabi J.sred. 57.464 81.249 141 190.256 234.753 123 43.215 52.341 121 3.823 3.354 88 78.565 99.930 127 Dohodek 42.305 34.512 84. 135-804 130.373 96 45.173 34.704 77 20.793 24.855 120 113.148 136.625 121 Cisti dohod. 29.713 23.214 78 84.345 81.957 97 26.452 22.318 84 15.234 18.501 121 87.332 107.542 123 Osebni doh. 16.936 20.408 120 75.805 80.482 106 17.251 19.590 114 12.868 14.118 110 82.447 93.592 113 Cisti doh.po odb. osebnih doh. 12.777 2.806 22 8.543 1.475 17 9.201 2.728 30 2.366 4.383 185 4.885 13.950 286 Nekaj novosti iz knjižnice: — Normativi za gradevinar-stvo 4, 5 in 6 del; — Recknagel — Grijanje i klimatizacija; — Gradbeniški priročnik (Tehniška založba Slovenije 1982). E. Crepinšek Prevelika odsotnost z dela ZAPOSLENOST, NADURE IN ODSOTNOSTI V DELOVNI ORGANIZACIJI nje napram letu 1981, oziroma 404 delavcev z razliko od leta 1981, ko je bilo, lahko rečemo, stalno doma 376 delavcev ali 7% manj. Stankov pri kvalificiranih delavcih — 26%, sledijo visokokvalificirani 17%, delavci s srednješolsko izobrazbo, itd. Strokovna služba nagrajevanja po delu kadrovsko-pravnega sektorja je izdelala analize za področje zaposlenosti in odsotnosti za leto 1982 in jih primerjala z enakim obdobjem leta 1981. Pa si oglejmo nekatere podatke za delovno organizacijo in po posameznih temeljnih organizacijah: — Zaposlenost se je v gradbeni operativi zmanjšala za 3% in je znašala lani v povprečju 1.740 delavcev z razliko od leta 1981, ko je bilo 1.798 delavcev. V delovni organizaciji se je zaposlenost povečala za en odstotek in sicer od 3.384 v letu 1981 na 3.426 delavcev v letu 1982. — Struktura zaposlenih v delovni organizaciji v letu 1982 in v primerjavi z letom 1981: odstotek nekvalificiranih delavcev je ostal enak v obeh letih, to je 6% od vseh zaposlenih v delovni organizaciji; število polkvalificiranih delavcev se je zmanjšalo in znaša 8% od vseh zaposlenih (v letu 1981 9%); število priučenih delavcev je ostalo nespremenjeno — to je 10% vseh zaposlenih; število kvalificiranih delavcev je poraslo in znaša 32 % vseh zaposlenih; število visokokvalificiranih delavcev je ostalo nespremenjeno, to je 17% vseh zaposlenih. Tudi število režijskih delavcev je ostalo v enakem razmerju kot leto poprej, to je 27 % od skupnega števila zaposlenih. — Največje število nekvalificiranih delavcev ima GO Ljubljana, in sicer 16% od vseh zaposlenih, najvišje število polkvalificiranih delavcev ima tudi GO Ljubljana (15%), priučenih delavcev ima največ GO Celje — 90 po številu ali 18% vseh zaposlenih v temeljni organizaciji. Tudi kvalificiranih delavcev ima največ GO Ljubljana in sicer 170 ali 31 % zaposlenih; visokokvalificiranih delavcev ima največ TOZD Mehanizacija — 136 ali 41 % zaposlenih. Režijskih delavcev je največ v TOZD GO Ljubljana, in sicer 12% od vseh zaposlenih v temeljni organizaciji. — Število nadur je na splošno močno upadlo. (Posledica predpisa o omejevanju nadur). V delovni organizaciji so bile manjše za 44% in so padle od 428.603 ur v letu 1981 na 238.702 nadur v letu 1982. Število nadur je upadlo v vseh temeljnih organizacijah, le pri GO Celje in v Lesnih obratih je naraslo. In sicer v odstotkih: v Lesnih obratih za 13% (od 2.017 na 2.272), v GO Celje pa za 12% (od 41.652 na 46.540 v letu 1982). Največji padec nadur je v Projektivnem biroju in sicer od 4.769 v letu 1981 na komaj 549 nadur v letu 1982 ali za 89 odstotkov. Znesek nadomestil za nadure znaša za delovno organizacijo 19,803.788 din neto ali za 37% manj kot v letu 1981, v gradbeni operativi pa zna- ša to nadomestilo 11,638.443 din neto ali 72% zneska iz leta 1981. — Materialnih prejemkov, ki so bili izplačani preko o-sebnega dohodka (terenski dodatek, znižana dnevnica, prevoz na delo, nočnine) je bilo v delovni organizaciji za 50,828.414 din neto, na gradbeni operativi pa je bilo teh nadomestil za 32,981.545 din neto. Primerjava z letom poprej je neizvedljiva zaradi spremenjenega načina obračuna za leto 1982. — Poglejmo še izostanke: bolniška do 30 dni je porasla za 7% v delovni organizaciji, v gradbeni operativi pa za 11 % napram letu 1981. Denarno nadomestilo v delovni organizaciji se je povišalo kar za 50% in je znašalo v letu 1982 17,292.384 din, bolniška nad 30 dni pa se je povečala za 7% v delovni organizaciji, v gradbeni operativi pa za 9 %. Najvišji porast bolniških izostankov do 30 dni je v TOZD Mobilia (indeks 201) in v TOZD Prevozi z indeksom porasta 200, sledi GO Ljubljana z 72% porasta. Največji padec pa izkazuje GO Šentjur in sicer za 27 %, sledi GO Slovenske Konjice za 23% manj kot v letu 1981 in nato GO Laško za 16% manj. Pri bolniški nad 30 dni Izkazuje daleč najvišji indeks — 665 — Projektivni biro, In sicer od 752 ur v letu 1981 kar 5.004 ur v letu 1982; sledi Mobilia — indeks 173, GO Šentjur — indeks 170. Največji padec izkazujejo Prevozi za 34%, sledi GO Laško za 30% in IGM Medlog za 19%. Če si pogledamo še druge odsotnosti: to je neplačene, neopravičene izostanke — izkazujejo daleč najvišji indeks Prevozi (indeks 1497) in sicer od 111 ur v letu 1981 na 1.662 ur v letu 1982. Nato sledi Mobilia — indeks 285 (311 ur v letu 1982), GO Ljubljana — Indeks 276 (19.173 ur). Tudi v GO Šentjur je opazen velik porast in sicer za 147% ali za 4.326 ur (v letu 1981 1.752 ur). Padec Izkazujejo le tri temeljne organizacije in sicer GO Rogaška Slatina (za 40%) ter GO 2alec in Proizvodni obrati za 34%. Na splošno pa so ti izostanki v delovni organizaciji porasli za 57%, v gradbeni operativi pa za 50 odstotkov. Ostale kategorije, čakanje in zastoji so v upadu in sicer v delovni organizaciji za 3%, v gradbeni operativi pa za 19%. Najvišji porast izkazuje GO Slovenske Konjice in sicer od 105 ur v letu 1981 na 1.590 ur v letu 1982, IGM Medlog indeks 301 (14.283 ur). Največji padec pa je v GO Ljubljana — 75 % ali 1.719 ur, sledi GO Šentjur — 1.076 ur itd. Kaj nam te odsotnosti povedo na drug način: če seštejemo neopravičene, neplačane in bolniške odsotnosti, je bilo lani v delovni organizaciji stalno odsotno 295 de- lavcev ali 10% več kot v letu 1981, ko je to število znašalo 267 delavcev. Za delovno organizacijo je bilo vseh odsotnosti (zastoji, letni dopust, Izredni dopust, praznik, zimski dopust, bolniška) za 1,509.636 ur v letu 1982 (1,427.599 ur v letu 1981), kar predstavlja na vsakega zaposlenega 441 ur (v letu 1981 422 ur) ali 55 dni. To pomeni, da je bilo stalno odsotnih 689 delavcev, v letu 1981 651 delavcev. Povišanje je za 6 odstotkov. To pa je že močan TOZD delavcev! (Za primerjavo: TOZD GO Ljubljana, kot temeljna organizacija z največjim številom zaposlenih, ima 543 delavcev). V gradbeni operativi so znašale te odsotnosti na povprečno zaposlene 509 ur ali 64 dni, oziroma 11 % poviša- — Analizirali smo tudi neplačane in neopravičene Izostanke po kvalifikacijah in po temeljnih organizacijah. Ugotovili smo, da so pri neplačanih izostankih prednjačili kvalificirani delavci (36% od skupnega števila neplačanih izostankov), sledijo priučeni delavci 16%, nekvalificirani, polkvalificirani, visokokvalificirani delavci in ostali. Pri neopravičenih izostankih prednjačijo nekvalificirani delavci — 34 %, od vseh neopravičenih izostankov, sledijo kvalificirani — 28%, polkvalificirani, priučeni delavci in ostali. — Prav tako smo analizirali bolniške izostanke po kvalifikacijah. Največ bolniških do 30 dni je pri kvalificiranih delavcih (35 %), sledijo priučeni s 16%, polkvalificirani delavci — 13%, nekvalificirani, Itd. Pri bolniških izostankih nad 30 dni pa je zopet največ izo- — Povprečni izplačani o-sebni dohodek v delovni organizaciji je znašal za leto 1982 13.628 din ali za 13% več kot v letu 1981; povprečni osebni dohodek v gradbeni operativi je znašal 12.627 din ali za 18% več kot v preteklem letu. Najnižji osebni dohodek je izkazan v GO Laško in je znašal 12.208 din (1981. leta 10.796 din), najvišji pa v Projektivnem biroju in sicer 21.268 din ali za 16% več kot v letu 1981. To je le nekaj podatkov iz obširne analize, katero so temeljne organizacije obravnavale na svojih zborih ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1982. Upamo samo, da ni ostalo le pri razpravi in besedah in da se bo našla rešitev za zmanjšanje vse prevelike odsotnosti. Anuška Drgajner Znanje, najmočnejše orožje DESET LET IDEJNOPOLITIČNEGA IZOBRAŽEVANJA DRUŽBENOPOLITIČNIH DELAVCEV Zveza komunistov mora vedno, še posebno pa v položaju, kakršen je sedaj, odgovorno in pravočasno spregovoriti o vseh idejnih in političnih gibanjih v družbi. Stanje v družbi ni odvisno samo od velikih tokov, pač pa tudi od na videz drobnih, a za ljudi pomembnih vsakodnevnih problemov. Te probleme je treba pravočasno uočiti, jih analizirati in nato najti najprimernejše rešitve. Seveda, brez teoretičnega znanja kot podlage širše razgledanosti in osnove sposobnosti aktivnega vključevanja v razreševanje družbenih problemov, ne moremo pričakovati trajnejših rešitev ali naprednejših sprememb. V Ingradu smo se že pred desetimi leti odločili za kakovostno idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje ne le komunistov, pač pa vseh družbenopolitičnih delavcev, z vsakoletnim dvodnevnim seminarjem, kjer poleg razvoja in problemov delovne organizacije obravnavamo aktualne probleme naše družbe kot celote, vsakokrat pa se seznanimo tudi z marksistično teoretično temo in zunanjepolitičnim pregledom. Letošnji, jubilejni, 10. seminar na Dobrni, je komisija za idejnopolitično izobraževanje pri akcijski konferenci ZK Ingrad skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in strokovno službo pripravila še posebej skrbno, saj nam je uspelo pridobiti za predavatelje najodgovornejše delavce s tistih področij, ki so nas najbolj zanimala. O dogajanjih v svetovnem delavskem gibanju in organizacijskih vprašanjih pri uresničevanju idejne in akcijske enotnosti v ZK je govoril dr. Emil Rojc, sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje, o gospodarskem položaju občine Celje in celjske regije nas je seznanil Zvone Hudej, predsednik Izvršnega sveta občine Celje, varnostno politično oceno z vidika SLO nam je podal Franci Pusar, izvršni sekretar Občinskega komiteja ZK Celje, o družbenoekonomskih problemih, o vlogi subjektivnih sil pri današnjih gospodarskih težavah, o politiki usmerjanja družbenih tokov in o nacionalnih vprašanjih pa je govoril Franc Šetinc, predsednik Republiške konference SZDL Slovenije. Franc Šetinc; »V preteklosti smo živeli preveč od pravic In premalo od odgovornosti 1 Glavni nasprotniki, ki sejejo dvom v naš sistem so tisti, ki ne spoštujejo družbenih dogovorov In samoupravnih sporazumov.« Zaključni račun 1982 naše delovne organizacije je obrazložil Ivo Steble, direktor finančno ekonomskega sektorja, o gospodarski usmeritvi Ingrada je govoril Janko Golob, glavni direktor, zunanjepolitični pregled pa nam je podal Janez Stanič, komentator RTV Ljubljana. Seminarja se je udeležilo okoli 200 delavcev iz vseh temeljnih organizacij in skupnih služb Ingrada. Vili Šuster iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD GO Žalec Samokritično do uspehov Smo na pragu gradbene sezone, zato se lahko upravičeno sprašujemo, kaj in kako bomo delali in kakšni bodo naši letošnji poslovni u-spehi. To so vprašanja, ki zanimajo slehernega delavca. Naš kolektiv bo imel težko nalogo, kateri bomo kos le z enotnostjo vseh delavcev v DO Ingrad. Naj navedem le nekaj ugotovitev gospodarjenja v preteklem letu. Zastavljen plan je bil pri prodajni ceni dosežen, oziroma presežen za 125%, pri tujih storitvah za 92 % in v lastni proizvodnji za 148%. Iz zaključnega računa izhaja, da smo leta 1982 opravili za 24% več del kot leto prej. Poslovno leto je bilo uspešno, vendar z ostankom čistega dohodka ne moremo biti zadovoljni. Obračun proizvodnjo in zaključni računi so obravnavali zbori delavcev. Izražene so bile kritike o slabi organizaciji dela, o slabem odnosu do materiala, o nesmotrni uporabi gradbenih strojev ter prevozov, o slabi kvaliteti in kvantiteti dela. Izražena je bila tudi zahteva po večjem redu in disciplini. Toda potrebno je priti od besed k dejanjem; kritika nam le pomaga do uspehov. Tekoče je treba ugotavljati, kako smo dela o-pravili, v kakšnem času, kakšen smo imeli odnos do delovnih sredstev in okolja, kakšen smo imeli odnos do sodelavcev in družbene lastnine. V preteklem letu smo zabeležili tudi veliko število izostankov, od tega 34.074 ur bolniškega staleža, kar predstavlja dnevno odsotnost 16 delavcev. V letošnjem letu že imamo prevzeta dela, ki jih v pretek- lem letu nismo končali, vendar v precej manjšem obsegu. Za uresničitev letnega plana, ki smo si ga zastavili v višini 420,000.000 din bo potrebno pridobiti še polovico del. Gospodarsko stanje zaostruje tudi tržne pogoje v gradbeništvu, kar pomeni, da bo za dosego ciljev potrebno TOZD GO ŽALEC ZGRADIL V BIOGRADU povečati produktivnost. V bodoče bomo morali dela izvajati hitreje, ceneje in kvalitet-neje. Odpraviti moramo že o-menjene pomanjkljivosti preteklega leta in poiskati vse možne rezerve v poslovanju celotne DO. Prihranek 1 % celotnega prihodka predstavlja vrednost, ki ni zanemarljiva in smo jo s prizadevanjem vseh sposobni doseči. NOVO PREDILNICO Kolektiv Tekstilne tovarne Prebold se je v 1981 letu odločil za gradnjo nove predilnice v Biogradu na morju. V februarju 1982 je bila med investitorjem in Izvajalcev sklenjena gradbena pogodba o projektiranju in izvajanju gradbenih in obrtnih del. Do maja je projektant prejel od investitorja kompletno projektno nalogo in pretežno vse tehnične podatke, ki jih je potreboval pri projektiranju. Vzporedno s projektiranjem smo pričeli s pripravljalnimi deli in čiščenjem terena. Tovarna je zgrajena na kraških tleh, velikosti 6.000 m2. Pri gradnji hale in aneksa je uporabljena Ingradova montažna konstrukcija z dopolnitvami monolitnega klasičnega dela. V zadovoljstvo investitorja smo kljub težkim pogojem objekt z zunanjo ureditvijo zgradili v kratkem času. Svečana otvoritev nove tovarne je bila 27. novembra lani. Silvo Hladnik Na kraškem terenu nad Blogradom nov objekt Tekstilne tovarne Prebold. Izvajalec del TOZD GO Žalec. Na otvoritvi je bil poudarjen uspešen dosežek skupnega vlaganja v Industrijsko manj razviti kraj. TOZD GRADBENIŠTVO Rogaška Slatina Z večjo mero osebne odgovornosti Leto 1982 je za nami. Rezultati poslovanja niso bili blesteči, vendar zadovoljivi, če realno pogledamo, v kako težkih razmerah smo jih ustvarili. Fizični obseg proizvodnje je bil v naši temeljni organizaciji tudi v preteklem letu v porastu, kar je za nas značilno že nekaj let. Smatram, da o samih rezultatih poslovanja ni potrebno podrobneje govoriti, saj je bilo informacij s tega področja v celotni DO že dovolj. Bolj zanimivo za nas je, kaj, koliko in kje bomo delali v letu 1983. Naša temeljna organizacija ima s planom določen celotni prihodek v višini 510.000.000,— din. To je z oziroma na področje, na katerem delujemo, izredno veliko, vendar bomo morali napraviti še več, da bomo vsaj ponovili rezultate iz leta 1982, če jih že ne bomo mogli Izboljšati. Ne mislim naštevati objekte, ki jih imamo v gradnji, saj smatram, da tako podrobni podatki širšega kroga bralcev niti ne zanimajo. Območja, kjer gradimo pa so naslednja: celotna občina Šmarje pri Jelšah, Maribor, Ljubljana, Prebold in občina Pregrada v SR Hrvatskl, kjer smo dosegli lepe uspehe In kjer že tudi nekaj let ustvarjamo dobršen del celotnega prihodka. Res je, da nimamo trenutno pogodbeno prevzetih del niti za 50 % letnega plana. Težko bo za nova dela, vendar imamo pri posameznih investitorjih že konkretne razgovore za gradnjo novih objektov. Plan bomo dosegli. Tudi v najtežjih trenutkih moramo biti optimisti. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da vse preveč mladih, sposobnih gradbenih delavcev, zapušča gradbeno operativo. Odhajajo drugam, kjer je delo lažje, zaslužek večji. To je ponoven dokaz, da delo v gradbeništvu, z ozirom na težavnostno stopnjo, ni pravilno ovrednoteno Skrajni čas je, da v sindikatu (vsaj na ravni republike) odločneje pokrenemo akcijo o pravilnem ovrednotenju težkega dela v gradbeništvu. V nasprotnem primeru bomo v nekaj letih v podobni situaciji kot je danes rudarstvo. V letošnjem letu bo vsekakor potrebna še večja povezanost med vsemi TOZD in skupnimi službami. Poseben poudarek pa bomo morali dati enotni izpeljavi sprejetih stališč vseh organov na ravni delovne organizacije. Ni namreč malo primerov, ko se na ravni delovne organizacije dogovorimo za skupno akcijo, s katero vsi soglašamo, pri izpeljavi le-te v TOZD pa se posamezniki obnašajo druga- če. Takšno početje nemalokrat povzroča negodovanje v kolektivih, kjer smo se dogovorjenih stališč držali. To se v zaostreni gospodarski situaciji vsekakor ne sme ponavljati. V kolikor se bo, bo posameznike treba poklicati na odgovornost In proti njim tudi ukrepati. Dejstvo, da se v glavnem le zavedamo, v kako težkem položaju smo gradbinci, nam potrjuje tudi primer reorganizacije skupnih služb. Kljub temu, da so morali nekateri najboljši posamezniki iz TOZD v posamezne sektorje v skupnih službah, je akcija v TOZD doživela polno podporo. Popolnoma nerazumljivo pa mi je, da se redki posamezniki v skupnih službah nikakor ne morejo s tem spo-prijazniti In poizkušajo velike napore vodstva podjetja enostavno izničiti. Takšen primer je bil zabeležen v začetku marca v komercialnem sektorju v službi obrtnih del. Prepričan sem, da bodo ta primer obravnavali med drugim tudi družbenopolitične organizacije skupnih služb in pod-vzele ukrepe, da se kaj takšnega ne bi več ponovilo. Pa še to. V kolikor bi si uredniški odbor našega glasila zastavil svoje delo nekoliko drugače, bi bilo v glasilu več zanimivejših in konkretnejših prispevkov. V tem primeru pa tudi takšna vsebina uredniškega stolpca kot je bila v februarski številki ne bi bila potrebna. Pa veliko uspeha. Anton Aškerc TOZD GO Laško Bo dela dovolj? TOZD Gradbena operativa Laško ima v načrtu za letos 280 milijonov din celotnega dohodka. Do sedaj imamo prevzetih 67 % del od letnega plana. Večina objektov je stanovanjska gradnja. Ker pa so cene zelo nizke za m2, bo težko uspešno poslovati v tem letu. Novih del v občini Laško bo malo, saj se predvideva le gradnja samopostrežne trgovine v Laškem ter razna a-daptacijska in vzdrževalna dela. Manjkajoči del plana bo potrebno nadoknaditi, oziro- ma pridobiti dela na drugih območjih ali v drugih republikah. V zalogi imamo opremo za gradnjo mostov po drsnem sistemu. V letu 1982 je nismo uporabljali, ker ni bilo objektov za gradnjo po tem sistemu, vendar nas amortizacija bremeni. Nujno bo potrebno raziskati potrebe po gradnji mostov in konstrukcijo prilagoditi, da bomo lahko našo opremo tudi uporabljali. Egidij Fifer Tudi to bomo V prvih dveh mesecih tega leta smo pridobili naslednja dela: TOZD GO Celje Robna kuča Srbac, rok 13 mesecev; Hladilnic* sadja Hmezad, rok 5 mesecev; Bolnišnica Celje, nadaljevanje del, rok do konca leta 1983; Hala za razrez SIP Šempeter, rok 12 mesecev; Prizidek k osnovni šoli Ivanke Uranjek, rok 5 mesecev. TOZD GO Laško Garderobe in kopalnice TIM Laško, rok 3 mesece; Market Debro z zunanjo u-reditvijo, rok 7 mesecev. TOZD GO Šentjur Montaža hal v Pivki; Železarna Store — kalibrir-nica, rok 90 dni; Montaža hale GG Brežice. TOZD GO Slovenske Konjice Comet Zreče, odprto skladišče surovin, rok 4 mesece. TOZD GO Žalec Nadstrešnica za Gradnjo Žalec v Laikovi vasi, rok 7 mesecev; Adaptacija kmetijske preskrbe Polzela za Hmezad Žalec, rok 4 mesece; delali Preskrbovalni center Mozirje za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje, rok je 8 mesecev. TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina Hala Tiba Ljubljana, rok 8 mesecev. V zadnji številki »Delegatov poročevalec« so navedeni objekti, kateri naj bi se gradili v letu 1983. Gre predvsem za investicije za proizvodnjo blaga in storitev za izvoz na konvertibilno področje, nadalje investicije za primarno kmetijsko proizvodnjo in investicije v proizvodnjo prehrambenih proizvodov. Predvidevamo, da bi pretežni del teh objektov gradila naša delovna organizacija, za kar se bo potrebno temeljito pripraviti. Vendar kljub temu naše kapacitete za leto 1983 še ne bodo v celoti zasedene. K. Vidali ZAHVALA Za sprejete izraze sožalja in izkazano pozornost ob veliki izgubi, ki nas je prizadela s prerano in nepričakovano smrtjo predsednika kolegijskega poslovodnega organa tovariša Srečka SENTJURCA, se vam iskreno zahvaljujemo. Laško, dne 4. marca 1983 TIM LAŠKO Pred nami je veliko odgovornih nalog Pred nami so velike in odgovorne naloge. Na programsko volilni konferenci 00 ZSMS v TOZD Projektivni biro, dne 28. 2. 1983, smo kritično spregovorili o naši aktivnosti v preteklem obdobju. Smo majhna 00, ki deluje v specifični delovni sredini, v kateri je tudi problematika nekoliko ožja. Pa vendar smo naše delovanje usmerili v področja, ki so za nas najbolj pomembna. Poleg o-pravljanja nalog s strani višjih forumov ZSMS, smo bili najbolj aktivni na področju samoupravljanja in preko njega zagotavljali svojim članom enakovreden položaj drugim dejavnikom v naši TO. Sodelovali smo pri vseh najbolj pomembnih odločitvah, kakor se tudi sprotno seznanjali z rezultati poslovanja TO. Se posebej smo bili aktivni pri reševanju stanovanjske problematike mladih. Prav tako ocenjujemo, da smo bili aktivni tudi v drugih DPO in samoupravnih organih. Skratka, delovali smo dobro, kljub vsemu pa imamo še veliko rezerv, ki jih moramo v prihodnjem obdobju izrabiti. To smo tudi opredelili v programu dela OO in dali poseben poudarek družbenopolitičnemu usposabljanju mladih. Menimo, da lahko le z znanjem oboroženi delujemo dobro in dosegamo še boljše rezultate. Zavedamo se, da bomo morali prav vsi delovati v samoupravnih organih, kakor v drugih DPO. Smo majhna TO, ki zelo težko pokriva celotno aktivnost samoupravnega procesa, zato je dobro, da se že sedaj usposobimo za to. Hkrati pa se že srečujemo s problemom majhnega števila članov 00. Ocenjujemo, da bo že čez leto ali dve nastopilo vprašanje obstoja 00, kot takšne. Toda pustimo razmišljanja o tem za kasneje. Pred nami je veliko odgovornih nalog. Bogdan Filipčič nekatere navade Spremenimo Gospodarski In politični položaj se zaostruje. Obnašanje, ki je bilo dopustno še včeraj, danes ni več. Večkrat je rečeno, da se mi mladi tega premalo zavedamo. Mogoče je to res. V PREMISLEK MLADIM Težko je sprejeti nekaj, kar ne poznamo, še manj pa se enostavno sprijazniti, da življenjski standard pada in da je to prizadelo še posebej močno nas mlade. Letna konferenca je za nami. Na njej je bila priložnost, da smo se spoprijeli tudi s temi spoznanji. Oranje te ledine ni lahko, problemi pa so sedaj bolj naši. Spremeniti moramo nekatere naše navade. Predvsem nam ne sme biti vseeno, kaj se dogaja v naši in širši okolici. V to mora biti vtkan naš delež, delež mladih delavcev — samouprav-Ijalcev. Velike so naše želje. Tudi pripravljenosti za delo je. Potrebujemo organiziran pristop. Če sami ne bomo tega zmogli, bo nujno aktivna pomoč ostalih družbenopolitičnih organizacij. Terezija Cvek VPRAŠANJE S SEMINARJA NA DOBRNI Precej mladih se pasivno vede ali celo ne sprejema družbenopolitičnih In samoupravnih zadolžitev ter nalog. Predvsem gre v teh primerih za tiste, ki so končali srednje pa tudi višje In visoke šole. Zadovoljujeo se z relativno uspešnim delom na delovnem mestu. Vse to pa zavira razvoj družbenopolitičnih In samoupravnih Interesov, ker so le-tl največkrat tudi tisti, ki neposredno delajo z ljudmi. Kako doseči drugačen odnos, če Istočasno vemo, da družbenopolitična In samoupravna aktivnost nista sestavni del vrednotenja za delo posameznika. Še utrinek z »Osankarice« Samo toliko, da predstavimo fotografijo. Mladi raznih TOZD »Ingrada« na Pohorju pri spomeniku padlemu pohorskemu bataljonu. In sredi mladine — Lea Čmak. Ena poslednjih fotografij je to, ki smo jo napravili s tovarišico Leo, pred njenim odhodom v pokoj. Prepričani smo, da ne bo zadnja. Lea je stalno z mladimi. Predvsem je nesebična njena mentorska naloga na področju obujanja tradicij NOB, ter mladinskega prostovoljnega dela. Preveč časa in prostora bi zavzela naštevanja vseh njenih uspešnih akcij. Povejmo le to, da je za svojo požrtvovalnost prejela »Plaketo ZSMS« GIP ZSMS Celje mentorjem na »Ingrad« ter »Plaketo mla- področju dela z mladimi, dosti«, najvišje priznanje OK Peter Ograjenšek ŠPORT IN REKREACIJA - ŠPORT IN REKREACIJA - ŠPORT »MPS 83 « Dne 8. in 9. februarja 1983 je 76 najodgovornejših mladih iz TOZD in DSSS prisostvovalo tradicionalni mladinski politični šoli. Mladi, ki so se oba popoldneva zbrali v »Ingrado-vi« modri stavbi, so tvorno sodelovali. Teme so bile aktualne, predavatelji kakovostni. Skoda le, da je zaradi zadržanosti predavatelja izostala politično-varnost-na ocena. No, tovariš Pusar je obljubil poravnati dolg. Torej mladi, uporabite znanje v svoji TOZD, 00 ZSMS, pri pomoči in delu z mladimi. Pomoči seveda ni precejšnjemu številu mladih komunistov, ki predstavljajo le številko v nekaterih 00 ZK. Ali bodo te le-to kmalu doumele? Komisija za izobraževanje pri KS ZSMS je kljub vsemu zadovoljna. Ali pa so lahko zadovoljna tudi predsedstva 00 ZSMS. Kaj govorijo rezultati udeležbe po TOZD: Laško 2 slušatelja, Šentjur 4 slušatelji, Žalec 3 slušatelji, DDF 9 slušateljev, Lesni obrati 4 slušatelji, DDS 8 slušateljev, IGM 4 slušatelji, Projektivni biro 6 slušateljev, Celje 9 slušateljev, PO 2 slušatelja, Mobi-lia 2 slušatelja, Rogaška Slatina 6 slušateljev, Ljubljana 6 slušateljev, Mladinski dom Ljubljana 2 slušatelja, Prevozi 4 slušatelji, Mehanizacija 3 slušatelji, Slovenske konjiče O in Klub brigadirjev 2 slušatelja. Komisija za izobraževanj INGRAD DRUGI NA SMUČARSKEM TROBOJU Na terenih Javorovice na Dolenjskem Je bil konec februarja letos troboj smučarskih ekip Gradbinca Iz Kranja, Ingrada Iz Celja In Pionirja Iz Novega mesta. Slednji Je bil tudi organizator troboja. Tekmovanje Je potekalo po propozlcljah, ki veljajo za SIG. Tekmovalci so bili razdeljeni v 5 kategorij. Zmagovalec troboja Je bila ekipa Gradbinca, drugo mesto Je osvojila ekipa Ingrada, tretji pa Je bil Pionir. V posameznih kategorijah so naši smučarji In smučarke dosegli naslednje rezultate: Zenske do 25 let — 3. Dragica MumelJ, 4. Albina Bratec; ženske nad 25 let — 2. Pavla Jagačič, 3. Metka Hrastnik, 4. Milica Franc. Moški do 35 let — 1. Dušan Cater, 3. Tone Splljak, 8. Franc Ramšak, 9. Jani Arnuš, 15. Janko Strmecki; moški 33—40 let — 2. Jernej Cater, 4. Stane Kovač, 8. Igor Košuta, 12. Karli Gornik; moški nad 40 let — 2. Karli Rom, 7. Ivan Tro blš, 8. Milan Colarič. Organizator Je tekmovanje, kakor tudi srečanje Izpeljal več kot vzorno, zato mu Izrekamo polno priznanje. Športniki sl takšnih organizacij In srečanj še želimo. i d SIG ’83 Komisija za šport In rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije Je na svoji seji sprejela terminski plan In organizatorje letošnjih športnih Iger gradbincev: SAH 2. 4. — Gradbinec Kranj; KEGLJANJE od 9. do 16. 4. — Stavbenik Koper; NAMIZNI TENIS 16. 4. — Gradis Ljubljana; BALINANJE 7. 5. — Konstruktor Maribor; STRELJANJE 21. 5. — Kog-rad Dravograd in MALI NOGOMET 28. 5. — Ingrad Celje. Vodle Ingradovlh sekcii in ekip so dolžni do teh terminov pripraviti svoje ekipe. KARATE KLUB Od lani imamo v okviru Športnega društva Ingrad novo sekcijo — karate klub, kjer aktivno deluje preko 60 članov, treninge pa vodi Mile Blagojevič. Karate klub organizira tudi tečaj za rekreacijsko skupino (starejše člane) OBČINSKO PRVENSTVO Na smučiščih Celjske koče so naši tekmovalci na sindikalnem prvenstvu Celja dosegli te uvrstitve: Zenske — v skupini do 29 let je 14. Albina Bratec, nad 30 let pa 15. Milica Franc. Moški — v skupini do 25 let nimamo uvrstitve (odstopi), od 26 do 33 let je 4. Toni Spiljak, 27. Franc Ramšak in 43. Janko Stermecki, od 34 do 39 let je 5. Karli Rom. Starejši člani — v skupini od 40 do 44 let je 3. J. Cater in 12. Franc Berginc, nad 45 let pa je 4. Vinko Cater in 16. Vili Spat. V. S. ter tečaj za dekleta in pionirje. Vadbo imajo v petkih v dvorani Tehniške šole, v ponedeljkih in sredah pa v telovadnici Posebne šole, od koder je tudi ta posnetek. Naše glasilo lani in letos Obveščanje delavcev v delovni organizaciji opredeljuje samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v DO GIF Ingrad Celje. Ta določa v svojih členih načine in oblike Informacij, ki morajo biti v DO za pravočasno In redno obveščanje. Ena od osrednjih in celovitih oblik posredovanja informacij je naš časopis Glasilo. Okvirno vsebinsko zasnovo Glasila, naklado In pogostnost izhajanja načrtuje uredniški odbor v letnem planu, potrdil pa ga delavski svet delovne organizacije. Tako je lani izšlo osem številk Glasila, od teh so bile štiri dvojne, dvomesečne, v skupni nakladi 25.000 izvodov. Celotni letnik lani izdanih Glasil je obsegel 86 strani (20 več kot leto prej). Na teh straneh smo strnili informacije z vseh področij našega dela In življenja v delovni organizaciji, ki smo jih ilustrirali še s slikovnim gradivom. Obveščali smo o poslovanju temeljnih organizacij in delovne organizacije, o finančnih in proizvodnih dosežkih, o rezultatih gospodarjenja v enakih obdobjih, o planu — letnem in o uresničevanju srednjeročnega plana, o investicijah, razvojni usmeritvi, inovacijski dejavnosti, o družbenem standardu, varstvu pri delu, o aktualni družbenopolitični in samoupravni dejavnosti, o delovanju delegacij za zbor združenega dela in SIS, o pravnih predpisih in interni zakonodaji ter še o številnih drugih vprašanjih in dogajanjih, ki so bila pomembna za upravljanje in odločanje delavcev. V posameznih rubrikah, ki so se že močno utrdile, smo objavljali dogodke in pričevanja delavcev — udeležencev v NOB, kadrovske spremembe, kršitve delovne obveznosti, pisali smo o športnem udejstvovanju in rezultatih itd. Posebno mesto ima v časopisu rubrika Glas mladih, ki prehaja že v osmo leto Izhajanja. Stroški Izdajanja za leto 1982 Skupni stroški za 8 številk so bili 479.954 din, od tega odpade na tisk 301.802 din, na klišeje 62.042 din in za honorarje za prispevke in druge storitve pri časopisu bruto 116.110 din (neto le 68.505 din). Ce skupne stroške razdelimo na 12 številk, smo porabili za eno izdajo manj kot smo planirali ob pričetku leta. Predlog za leto 1983: — izid 8 do 10 številk od 6 do 12 strani (izidi planirani ob mesečnem izplačilu OD); — naklada 3000 izvodov; — objava do 30 klišejev za eno izdajo (če je dvojna tudi več); — barvni klišeji le ob pomembnih praznikih ali dogodkih; — planirani stroški za eno številko v obsegu 8 strani 55.000 din ali za 12 številk 660.000 din. —mj kadrovske vesti §§ pravna posvetovalnica V RAZPRAVI JE PRAVILNIK O LETOVANJU DELAVCEV Zaradi vse večjih težav pri razporejanju delavcev na letovanje v počitniške kapacitete, s katerimi razpolaga DO GIP Ingrad, je sindikalna organizacija v sodelovanju s strokovno službo pripravila predlog pravilnika, katerega namen je omogočiti čimbolj pravično dodelitev počitniških kapacitet in omogočiti delovanje predvsem tistim delavcem, ki so ga glede na njihov materialni in socialni položaj ter uspešnost pri delu, tudi najbolj potrebni. Zaradi boljše informiranosti podajamo v nadaljevanju nekaj najbolj bistvenih določb pravilnika. Pravico do letovanja v počitniških kapacitetah imajo pod enakimi pogoji vsi delavci v DO GIP Ingrad. Letna sezona bi naj trajala od 20. 6. do 30. 8., zimska pa od 15. 12. do 1. 3. O razporejanju delavcev na letovanja odloča posebna 3-članska komisija, ki jo imenuje konferenca OOS GIP Ingrad. Ce delavec ni zadovoljen z odločitvijo komisije, lah ko vloži pritožbo na konferenco OOS. Razpis in zbiranje prijav za letovanje opravi strokovna služba in sicer do 1. 3. za letno sezono in do 1. 11. za zimsko sezono. Na podlagi podanih prijav in podatkov, ki jih vsebuje prijava, opravi komisija izbor delavcev, ki so po kriterijih 19. člena pravilnika upravičeni do letovanja v počitniških kapacitetah v DO GIP Ingrad. Komisija opravi izbor na podlagi naslednjih kriterijev. — prednost glede na koriščenje prejšnjih let, — ekonomski in socialni položaj delavca, — Izreden delovni uspeh v proizvodnem delu, V februarju je skupna disciplinska komisija obravnavala 23 kršiteljev delovne obveznosti. Bilo je izrečenih 12 opominov, za ostale kršitve pa so bili izrečeni naslednji ukrepi: Javni opomin MAKSIMOVIČ MILUTIN — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD GO Celje; KLINDA TOMO — neopravičen izostanek z dela 2 delovne dni, TOZD IGM Medlog; ZUEKIČ ČAŠIF — nered in pretep v DDF (poleg ukrepa še povračilo povzročene škode), TOZD IGM Medlog; PINTER FRANC — večkratno zamujanje na delo in odklanjanje dela, TOZD Lesni obrati Gomllsko. — članstvo v ZB, — zaposlenost obeh zakoncev v GIP Ingrad, — delovna doba v GIP Ingrad, — število družinskih članov, ki želijo letovati (ožji družinski člani). Pri izbiri termina se upošteva: — letni plan dopustov, — kolektivni dopust zakonca, — šolske obveznosti. Posebno prednost pri izbiri naj bi imeli tisti delavci, ki jih predlaga sindikalna organizacija zaradi njihovih izjemnih uspehov v proizvodnji, pri družbenopolitičnih, samoupravnih ter drugih dejavnostih, kakor tudi socialno o-groženi ali zdravstveno šibki delavci. Za navedene delavce se lahko predlaga nižja cena za letovanja ali pa brezplačni oddih. Stroški bremenijo OOS tiste TOZD, ki je podala predlog. Pravilnik vsebuje še nekatere določbe o odpovedi že dodeljenega letovanja, po katerem se šteje odpoved za pravočasno, če je podana 10 dni po prejemu obvestila. Kot u-pravičena odpoved letovanja po zgoraj navedenem roku se smatra bolezen delavca ali člana njegove družine ali drugi primeri višje sile. Pravilnik vsebuje tudi zelo stroge ukrepe zoper delavce, ki kršijo določbe pravilnika in sicer, če je prenesel pravico letovanja brez opravičenega razloga na drugo osebo, če ni prijavil vseh oseb, ki letujejo, če ni zapustil primerno pospravljenega objekta itd. To so samo najbolj bistvene določbe pravilnika. Komisija, ki je sestavljala predlog, ni imela lahkega dela, saj je morala uskladiti vrsto mnenj, stališč in pripomb, ki so včasih bile že skoraj osebne narave. Ker se pravilnik nanaša na vse delavce, naj bo razprava tehtna in vsebinsko tako bogata, da bo pravilnik dejanski odraz naših objektivnih hotenj, oziroma takšen, da bo imela komisija pri Izboru letovanj lažje delo, ne da bi ji bilo pri tem moč očitati pristranosti in subjektivizma. Denarna kazen v višini 10 %> OD pogojno na dobo 6 mesecev MORINA HAKI — odklonitev dela in neprimerno obnašanje do nadrejenih, TOZD IGM Medlog. Prenehanje delovnega razmerja pogojno na dobo 6 mesecev IMAMOVIC HASAN — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD GO Celje; SIMIČ BRANKO — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in 2-krat večja zamuda na delo, TOZD GO Celje. Prenehanje delovnega razmerja pogojno na dobo 6 mesecev BAHTIARI ISMAIL — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni, TOZD GO V januarju in februarju je bilo na novo kadrovanih 21 delavcev. V istem obdobju je odšlo 55 delavcev, od tega 12 v JLA. Upokojeni so bili: STAROSTNO: CEP Melkior, rojen 4. 1. 1923, gradb. skupinovodja v Celju. Delo je združeval v naši OD od 6. 7. 1960 do 21. 2. 1983. Stalno bivališče ima Vinogorski vrh 39, 41219 Vina Gora. DREGARIC Franc, rojen 27. 12. 1927, strojnik v Mehanizaciji. Delo je združeval od 2. 11. 1953 do 24. 2. 1983. Stalno bivališče ima na Otoku 13b, Ulica Proletarskih brigad, 42208 Cestica. REBERNIŠEK Danica, knjigovodja osebnih dohodkov, v DSSS, rojen 17. 1. 1931. Celje; MALKlC GORAN — neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, TOZD GO Žalec; MAČEK IVAN — neopravičen Izostanek z dela nad 10 delovnih dni, TOZD GO Žalec; MUHAREVlC DE-VAD — neopravičen Izostanek z dela 13 delovnih dni, TOZD Lesni obrati Gomllsko. Štefka Krušič Delo je združevala od 1. 5. 1950 do 11. 2. 1983; stalno bivališče, Čopova 2, Celje. ZAVRŠNIK Jože, rojen 1. 3. 1923, varnostni ing. v izpostavi Rogaška Slatina. Delo je združeval od 1. 10. 1960 do 28. 2. 1983, stalno bivališče ima v Tržišču 61, 63250 Rogaška Slatina. FAVAI Draga, rojena 25. 12. 1921, tajnica v Ljubljani, delo je združevala od 15. 7. 1960 do 25. 12. 1983, stalno bivališče ima v Vodnikovi 30/1II, Ljubljana. INVALIDSKO: SIROVICA Mustafa, rojen 10. 1. 1938, zidar v Celju, delo je združeval od 29. 4. 1970 do 10. 1. 1983, stalno bivališče ima v Novem še-herju 75, 74254 Novi Šeher. BIZJAK Janez, rojen 1. 1. 1930, zidar v Žalcu, delo je združeval od 16. 7. 1971 do 18. 1. 1983, stalno bivališče ima v Malih Braslovčah 27, 63314 Braslovče. MAKSAN Ivan, rojen 26. 3. 1935, zidar, Žalec, delo je združeval od 5. 2. 1974 do 18. 1. 1983, stalno bivališče ima v Mozirju 317, 63330 Mozirje. NOVAK Duro, rojen 16. 4. 1933, zidar v Žalcu, delo je združeval od 26. 8. 1958 do 28. 1. 1983, stalno bivališče ima v Ulici 1. maja 35, 42319 Belica. UMRL: VERTOVŠEK Stanko, rojen 29. 10. 1937, delavec v Rogaški Slatini, delo je združeval od 3. 4. 1972 do 3. 2. 1983, stalno bivališče je imel v Bučah 47, 63255 Buče. INVALIDSKO UPOKOJEN: LAVš Jože, tesar iz Ljubljane: NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI: Bačinovič Čamil, sin Jasmin, Milutinovič Slobodan, hči Sonja, Arčan Željko, sin Gregor, Ivanovič Milan, sin Radenko — vsi iz Celja. Borko Zlatko, hši Aleksandra, iz Šentjurja, Hajdarevič Hasib, hči Sevlija, Djokič Obren, hči Vedrana iz Žalca, Damjanovič Vlado, hči Mira, Radič Peter, hči Vesna In Vera in Bečarevič Ibrahim, sin Senad, Iz Medloga; šantek Josip — hči Sonja in Podkrajšek Franc, sin Janko — iz Proizvodnih obratov. Na delu v Iraku je 187 delavcev. Marija Pšaker ZAHVALA Ob boleči Izgubi moje nepozabne mame Dragice Brež-nlk, se Iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD GO Celje, kakor tudi sodelavcem na gradbišču za darovano cvetje In Izraženo sožalje. Lepa hvala tudi vsem, ki ste Jo pospremili na zadnji poti. Sin Matevž Brežnik ZAHVALA Ob boleči In nenadomestljivi Izgubi dragega očeta Franca Kranjca, se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD IGM Medlog za darovano cvetje ter hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hčerka Jelka z družino ZAHVALA Ob prerani Izgubi dragega moža In očeta VINKA JALŠOVCA se Iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem za darovano cvetje In Izraženo sožalje, še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hči Milena In sin Zlatko kršitve delovnih obveznosti zanimivosti iz gradbeništva Tudi gradbinci za kmetijstvo vijo na gradbišču v gabarite poljubnih velikosti skladno z osnovnim modulom 1,20 m. Elementi se lahko delajo na zalogo in prodajajo tudi zasebnikom za silaže, gnojne jame ipd. NAS PRISPEVEK K HITREJŠEMU RAZVOJU KMETIJSTVA IN HKRATI — NOVA FAZA V RAZVOJU NAŠEGA MONTAŽNEGA SISTEMA Vse sile danes usmerjamo v pospešitev razvoja kmetijstva. Tudi mi kot gradbinci imamo tu svoje obveznosti. Omogočiti moramo čim hitrejšo in čimbolj racionalno gradnjo vseh vrst objektov za potrebe kmetijstva od malih hlevov na zasebnih kmetijah do velikih farmskih kompleksov z vsemi spremjajočimi objekti. Zato smo si v naši razvojni službi zadali nalogo razviti za potrebe tržišča tako proizvodnjo prefabrikatov, ki bo čimbolj ustrezala tem potrebam. Ker pa so zlasti za kmetijske objekte pogoji gradnje zelo raznoliki, smo razvili tri različne programe konstrukcij. Vsak izmed njih ima določene prednosti glede na dane pogoje. Programi temeljijo na enakih osnovnih konstrukcijskih elementih, razlikujejo pa se po konstrukcijskih zasnovah. Razlike so v čistih razponih, enostavnosti montaže, teži e-lementov . Stremeli smo za tem, da iz čim manj različnih elementov omogočimo čim več konstrukcijskih kombinacij in da so pri tem potrebna čim manjša vlaganja v novo opremo. Hkrati pa smo želeli ponuditi tržišču nekaj novega — konstrukcijo, ki bo predstavljala korak naprej v razvoju armiranobetonskih konstrukcij. S tem, da smo s ploskovnimi konstrukcijskimi zasnovami združili funkcijo nosilnosti s funkcijo zapiranja prostora, smo dosegli konkurenčnost glede na okvirne konstrukcije in konstrukcije iz stebrov in nosilcev. Te nove konstrukcijske zasnove iz elementov, ki smo jih vsi več ali manj uporabljali že doslej — le drugače — so nam o-mogočile pocenitve tudi do 25 %> in to brez večjih vlaganj v novo proizvodnjo. Slednje je še zlasti pomembno v tem ekonomskem položaju. Zasnove objektov, ki smo jih sicer razvili za potrebe kmetijstva, imajo širše področje uporabe. Primerne so zlasti za proizvodne prostore drobnega gospodarstva, ki je tudi prav zdaj v večjem razmahu kot tudi za pritlične objekte različnih namembnosti. Naj omenim samo možnosti serijske proizvodnje teh elementov za usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo. Kratek opis programov Kot je že omenjeno, smo razvili tri programe montažnih konstrukcij in sicer: Program A — so konstrukcije sestavljene iz nosilnih fasadnih TT plošč in lomljene strešne TT plošče. Racionalni razponi so do 16,80 m za čiste razpone, z vmesnimi stebri pa do 38,40 m. - ' j - . - PROGRAM A Konstrukcija iz ploskovnih elementov z lomljeno strešno TT ploščo. Program B — so konstrukcije iz nosilnih fasadnih TT plošč in strešnih TT plošč povezanih z natezno vezjo. Te konstrukcije so racionalne do čistih razponov 14,40 m z vmesnimi stebri pa do 36 m. PROGRAM B Konstrukcija Iz ploskovnih elementov povezanih z natezno vrvjo. Program C — so konstrukcije iz nosilnih fasadnih plošč in strešnih TT plošč s konzol-nimi previsi. rlHn —-r— ! r 1 ~ I r 1 _ _ i L i i F PROGRAM C Konstrukcija Iz ploskovnih elementov s konzolnlml previsi. Te konstrukcije so izvedljive z enim stebrom v sredini, dvema ali štirimi stebri. Kot najbolj ekonomični so se v tej skupini izkazali objekti z dvemi vmesnimi stebri pri razponih okrog 24 m. Da bi bila naša ponudba za potrebe kmetijstva čim bolj popolna, smo naš proizvodni program razvili še na stenske elemente za korita-ste silose. To so armiranobetonski elementi dolžine 2,40 metrov in višine 3 m, ki se lahko sestavljajo v pravokotna ali mnogokotna korita ali bazene. Elementi pa niso u-porabni le za silose, temveč tudi za vodne rezervoarje, bazene, čistilne naprave, ograje — skratka so večnamenski stenski elementi. Izvedljivi so v enem kalupu za vsa navedena področja uporabe. Tudi v tem primeru gre torej le za manjšo dopolnitev opreme pri znatni razširitvi proizvodnih možnosti. Prve primerjalne kalkulacije s kori-tastimi silosi v klasični izvedbi so pokazale, da je naša montažna izvedba za 30 odstotkov cenejša. Tu gre namreč za serijsko proizvodnjo velikega števila enakih elementov, ki se lahko v izredno kratkem času sesta- SEJEM GRADBENIŠTVA V Gornji Radgoni bo od 4. do 10. aprila letos 2. Jugoslovanski sejem gradbeništva In gradbenih materialov z mednarodno udeležbo, na katerem bo sodelovala tudi naša delovna organizacija. Ingrad bo razstavljal na skupnem prostoru v okviru SOZD Glposs, tako kot že na prvem sejmu. Po skupnem programu bomo predstavili Kmetijski program z montaž- Stenskl elementi za silose, vodne rezervoarje, čistilne naprave, ograje... Prvi koraki so storjeni. Razvoj nekega izdelka ali konstrukcije do faze prototipa pa je šele začetek. Zato bodo potrebna še prizadevanja vseh ostalih dejavnikov od projektantov in izvajalcev do komerciale, da bodo nove Ideje zaživele v praksi in koristile tistim, ki so jim namenjene. Elza Črepinšek nlm sistemom Ingrad In betonske Izdelke, ki so namenjeni predvsem za kmetijske objekte — sodeluje razvojna služba In TOZD IGM Medlog, stanovanjsko gradnjo, predstavitev možnosti fleksibilne gradnje stanovanj — pripravlja TOZD Projektlva, prikaz začetka serijske proizvodnje pohištva — pripravlja TOZD Mobilia, s fotografijami pa bomo prikazali nekaj objektov, ki so Jih zgradili TOZD Gradbena operatlva v zadnjem ča- Eden od vzorčnih Izdelkov serijske proizvodnje RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1983-84 Za proizvodne poklice so razpisale naše temeljne organizacije več štipendij. Največ štipendij je razpisanih za gradbene poklice. Ta razpis je izšel tudi v skupnem razpisu v Delu in Večeru: Gradbinec I 20 Gradbinec II — IV. stopnja — zidar 35 — tesar 35 — železokrivec 38 Stavbni klepar 10 Stavbni ključavničar 3 Slikopleskar 2 Mizar 2 Tesar konstruktor 4 Strugar 1 Strojni ključavničar 3 Avtomehanik 1 Obratni elektrikar 2 GO Ljubljana razpisuje naslednje: Gradbinec I 10 Gradbinec II — zidar 5 — tesar 5 Moblllja Mizar 5 Vsi kandidati naj oddajo pisno vlogo za štipendije do konca maja 1983 v GIF Ingrad, služba za izobraževanje. Poleg tega naj priložijo še obrazec za štipendije, ki se dobi v knjigarni. Na njem naj bodo potrjeni dohodki staršev za leto 1982. Služba za Izobraževanje novice INFORMATIVNI DAN ZA OSMOŠOLCE Da bi učence, ki bodo letos končali osnovno šolo, seznanili z gradbenimi poklici In s potekom šolanja, smo organizirali z njimi sestanek na Tehnični šoli, kjer to šolanje tudi poteka. Predvajali smo Jim tudi film o poklicu gradbincev. Prvič smo se sestali 19. februarja, drugič smo se pridružili še Informativnemu dnevu, ki ga je organizirala Tehnična šola. Bodoče gradbenike Je zanimalo, kako poteka šolanje, kako Je s štipendijami In z zaposlitvijo. Zdi se, da so prišli predvsem tisti, ki so se že odločili za ta poklic, vendar to število še ne zadošča našim potrebam. Obiskali bomo njihove šole In spodbudili k temu poklicu še tiste, ki se še niso odločili. E. C. PRIDOBITEV PU KVALIFIKACIJE V februarju In marcu Je tekel v našem Domu D. Finžgarja tečaj za PU zidarja in PU tesarja. Skupaj Je tečaj obiskovalo 42 tečajnikov In sicer Iz temeljnih organizacij GO Celje, GO Šentjur, Gradbeništvo Rogaška Slatina, GO Laško, GO Žalec. Tečaj je bil v okviru Zveznega centra za Izobraževanje gradbenih Inštruktorjev. E. C. PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE CELJE Ob koncu meseca pride v javno razpravo osnutek odloka o priznanjih In nagradah občine Celje. V bistvu gre za dopolnitev starega odloka, za prečiščeno besedilo in z njim za natančnejšo opredelitev za posamezna občinska priznanja in nagrade. Po tem odloku bodo v celjski občini veljala naslednja občinska priznanja: proglasitev za častnega občana, nagrada Slavka Šlandra, priznanje samo-upravljalcu, priznanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, celjski grb, priznanje občine Celje ter plaketa mesta Celja. Kot rečeno, odlok tudi podrobneje določa, za katere dosežke in uspehe lahko občan, kolektiv ali organizacija prejme eno ali drugo priznanje, oziroma nagrado. »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet prozlvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). 2a tRAMLO INJCiRAJ) K Ki Stanko qo$Li letoviMe PRI Kopru »MULJE- NA Z^ODIA VBODA OSTRA SKALA REKA SVOZ' FIRENCE PRSBJVAU NOTRANJI TOR OST, NERODN« DEL TENISKE 'ARE RIMSKI hiSni Bor Lese NO PIHALO MELlSČE, SIR ANDREJ NAHTIRAI NAJ1TJE »obče -N3B V CERKVI TANTAloVS H