I ■,IJ ' f' / SavinjsUe Letnik 1 Številka 5 ^ I Kara televizija - kanal 52 ■ telefax: (063) 854 268 telefon: (063) 854 405 I Cena 139 SIT 10. maj 1995 SO-LET ZMAGE NAD FAŠIZMOM AKTUALNO Vir: ZIC STA SIMO DUBAJIČ IN MILKA PLANINC VODILA POBOJE V ROGU? KRVNIK JE SPREGOVORIL Stran 11 je aenct. &d(Vt yz*tjrr umuia, vjdiy*te jia&fettfe, && fulde (a imnt. IVAN DOLNIČAR: MED VOJNO SE NISMO POGOVARJALI O REVOLUCIJI! Stran 13 Stran 16: Kinološki kotioek Po# - najboljši človekov prijatelj verdi verdi P I Z Z E R I A GRIŽE tel.: 063 / 713 - 210 odprto: 13.00 - 22.00 ned.: 16.00 - 22.00 prazniki zaprto Stran 2 4J> SAVINJSKA trgovska družba Žalec Velika izbira gorskih koles SCOTT in SCHWIN - ugodni nakupni pogoji! V ponudbi so moška, ženska in tudi otroška kolesa! Poleg koles tudi velika ponudba dodatne kolesarske opreme: čelade CRATONI, otroške čelade HTS, hidravlične zavore MAGURA, kolesarske torbe za treking UDORA, lučke za kolo SOUBITEZ, pumpice SAPO, sedeži z elastomeri SELLE ITALIA, rokavice ...! ŠPORT SHOP ZALEG tel. 715-184 SPORI SHOP CELJE tel. 442-335 ŠPORT SHOP MOZIRJE tel. 832-825 CRATONI fWf*TS avagura pooblaščeni prodajalec koles CVENK d.O.O. Šempeter Šempeter v Savinjski dolini 28 tel.: 063 / 701 843 VSE ZA GOSTINCE Steklenina Porcelan Nerjaveča posoda Jedilni pribori Namizni prti Dozatorji Plfistika Se priporočamo ! A 63301 PETROVČE Drešinja vas 46 a Telefon: (063) 707-395, Telefax: (063) 708-209 pnodafaCec ovtomo&iCovf TRIO ESPANIOU •HyV\n,v gotovo pa je to, kar vidite, nepogrešljiva sopotnica novih modnih čen Umetni m seveda tudi pravi BISERI. Začeli so se žtf pred nekaj meseci, pospremili lupi bodo uidi letošnjo pomlad in o poletje. ČIPKE - včasih nežne in prosojne, kot h pri oblačilih iz hiše Dolce & Gabbani, včasih nmikalno shačkone, ko, pri | Bumnl m •«' marsikom. a,m,. iLdkTiz,t::: OBŠ1VASJE ROBOV Biagiotti ga je podpisala prva. zd; ga vsi množično kopirajo; lahko ga uporabite tudi sami. a osvežitev lanskega jopiča ali krila. MODRA BARVA - moderne so vse, začenši z oceansko mo, novi. zelo sve, kdo hi verjel, res : m. po njem Zlati so dodatki, zlate so cele lesketa! DEBELI PODPLATI če smo se ih zbali pri čevljih, si jih dovolimo vsaj pri poletnih sandalih, Jako tipično modni sol AFRIKA - kaže, da je ne bo nikoli konec. Ponavlja se že šesto poletje zapovrstjo in spet z enako Silovitostjo, NARAVNI MATE-RIAII - konoplja, pita, šibje, slama so veMi zaščitni znak poletja, ki prihaja. CVETJE, natančneje, OTROCI CVETJA: novi hipiji bodo na juriš osvojili Evropo. M. Z. UMETNOST RAZUMEVANJA ZAUPANJE Tako izrazito pomembna in nežna beseda, tako tankočutno čustvo je to zaupanje... Lahko je vir in tudi pogoj za srečo, lahko pa je tudi v veliki meri vzrok za prizadetost, za bolečino. Ljudje, ki jim je zaupanje pohojeno, ponavadi postanejo ciniki; kaj je pravzaprav cinik drugega kot nekdo, ki je bil idealist, pa so mu ideali porušeni? Na žalost cinik ne opazi, da s svojim cinizmom ruši ideale drugim, da si njegov cinizem sam ustvarja naslednike. Zdi se mi, da niti cinizem niti idealizem nista povsem realna pogleda na svet. Toda nisem hotel govoriti o tem. Včasih me zares prehitro zanese. Zaupanje torej: ali se kdaj vprašamo, v kaj sploh zaupamo? Da nam bo nekdo vedno in vselej stal ob strani, ko ga potrebujemo? Da nam bo nudil tolažbo in nam povedal stvari, ki jih želimo slišati v trenutku obupa, čeprav bi to včasih pomenilo, da bi se nam moral zlagati (in ko bi spoznali, da je tolažba bila laž, bi zagotovo postala ničvredna), ali pa zaupamo ravno v to: v iskrenost in poštenje nekoga, v njegovo spoštovanje do nas? Zaupanj je več vrst. Morda bi se morali najprej vprašati, če lahko zaupamo vase. Včasih se jezimo na ravnanje nekoga in pozabimo ali pa ne vidimo, da bi sami na njegovem mestu ravnali enako... Si lahko zaupamo? Nam prijatelji lahko povedo svoje skrivnosti pa jih ne bomo izdali; bomo znali uvideti, če nekdo potrebuje pomoč, ne da bi nam povedal, in mu pomagati na čim manj vsiljiv in tem bolj nesebičen ter spontan način; smo pripravljeni tvegati vsaj nekaj lastnega udobja in se potruditi za nekogaršnjo korist... In končno: če zaupamo v svoje principe, načela, stališča če se sploh natančno zavedamo, kakšni ti principi so (da ne postanemo avtomati za izgovarjanje svojih stališč in jih ne ponavljamo kar v tri dni); morda celo to, da smo pripravljeni svoje principe kdaj pa kdaj precediti, preveriti, prevetriti, jih dopolniti ali pa oklesati, če ugotovimo, da so nepopolni, nedosledni, neustrezni? Čeprav lahko menjanje principov z vidika drugih ljudi povzroči nezaupanje, obvelja kot nedoslednost?... Zato pa je verjetno najpomembnejša čista iskrenost in spoštovanje, pogovor, kazanje sebe. To so le stare resnice, stari pregovori, stara spoznanja, ki jih v bistvu ve vsakdo, a jih ne čuti v svojem srcu, jim ne zaupa, jih ne zna uskladiti z vsakodnevnim prilivom modernih modrosti ali neumnosti. Kdor ne spoštuje sebe, ne more ljubiti drugih. In kdor ne zaupa sebi, bolje, da ne pričakuje, da bo lahko zaupal drugim. PETER ZUPANC 'Mode Sam ekskluzivna prodajalna PEGY d.o.o! Ivanke Uranjek 3, ŽALEC (pri stari OŠ) tel: 063 715-024 odprto: 8.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00 GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO IN HRVAŠKO VRHUNSKA AMERIŠKA ŠPORTNA MODA ZA PROSTI ČAS, FITNES IN BODVBUILDING! Obiščite nas in se prepričajte o ponudbi! FOR S',«’.' NEA#EST SECffulTtNC SUHO* j JOŽE GROBLER -VAŠ NEZNANI ZNANEC Veliko je poti v našem življenju, za katere vemo samo mi. Kaj nas privede, da si izberemo takšno ali drugačno pot? Je to usoda ali naša lastna volja? Odgovor bi težko našli. Vemo le to, da dve poti v življenju nista enaki in da na njej, kljub sopotnikom, vedno ostanemo sami s seboj! Za pogovor, iz katerega je nastal zapis, ki je pred vami, sva s sogovornikom, Jožetom Groblerjem, našla čas, ki zanj ni bil najbolj primeren, kajti za njim je bilo delo v nočnem programu iz studia Radia Maribor za Radio Slovenija do petih zjutraj, ob enajsti uri se je moral udeležiti nekega sestanka v Žalcu, od dvanajste pa do devetnajste ure je vodil program in napovedoval na radiu Šmarje pri Jelšah. Zakaj odločitev, da ga predstavim v Glasu Savinjske? Dva razloga sta botrovala tej odločitvi; zibelka mu je stekla v Savinjski dolini v Lokah pri Šentjurju ob Taboru, s svojimi pevskimi sposobnostmi Pa se je prebivalcem doline zelenega zlata v Žalcu pred nedavnim predstavljal v vlogi Mirana Svetlina -v opereti Planinska roža. Za petje pravi, da je njegova prva ljubezen, kajti želel je postati operni pevec, bolezen pa mu je to, na žalost, Preprečila. Glavno moško vlogo v Planinski roži je prvič pel pred dvanajstimi leti. Zatrjuje, da “je rad zraven”, in da mu je sodelovanje v tem projektu v veIiko veselje, čeprav je bilo večkrat izredno naporno. Še posebej takrat, ko je dopoldne govoril na radiu, popoldne in zvečer pa sta bili po dve predstavi. Sam trdi, da se zaveda, da je malce pretiraval in da se je oglasilo tudi njegovo zdravlje oz. glasilke, ki so potrebovale že čisto prave injekcije. Tako se je njegov bogat koloraturni tenor spet oglasil. “To pa je že neumnost, ki si jo bom le stežka odpustil in se mi že po malem maščuje. Človek pač ni stroj, pa tudi s strojem si ne moreš privoščiti vsega...”, je nadaljeval svojo pripoved, ki se je še vedno vrtela okrog glasbe. Pred nekaj tedni je skupaj z bratom, prijateljem iz studenskih let ter Jožetom Galičem začel z delom v kvartetu, ki bo najverjetneje nosil ime Ajda. Glasba je stalnica v njegovem življenju: po gimnaziji in glasbeni šoli, ki ju je obiskoval v Celju, je končal študij na pravni fakulteti v Ljubljani, medtem pa pel v zboru Slovenske filharmonije, pri Slovenskih madrigalistih in v študentskem oktetu. Pot pa ga je vodila tudi v zahodni Berlin, kjer je delal kot turistični delavec. Ko sem ga povprašala, kaj bi dal na drugo mesto v svojem življenju, je brez premisleka dejal: “Delo na radiu in takoj za tem na televiziji, kjer sodelujem v razvedrilnem programu, v oddaji Po domače.” Ob tem sem se nehote spomnila, da so kolegi, ki so z nestrpnostjo pričakovali njegov prvi nastop na malih ekranih, v šali dejali, da si bodo morali odslej kupiti širši televizijski ekran, da se bodo njegovi brki videli v celoti... Meni, da je dobro, če lahko delaš na različnih radijskih postajah, kajti vsaka “diha” po svoje in z njo tudi napovedovalec oz. voditelj. “Tako sem na Radiu Šmarje - Štajerskem valu bolj sproščen kot na drugi radijski postaji. Za Radio Maribor moram reči, da je moj neizpeti izziv. Le v nočnem programu lahko dam poslušalcem tisto, za kar se vedno znova pripravljam. Preden sedem pred mikrofon, preberem tudi po več knjig, da lahko z njimi klepetam o določeni temi.” V živlenju najbolj prezira zavist, kajti eni se na vse mogoče načine borijo, da te onemogočijo. Želi delati ob sposobnih in pametnih ljudeh, želi dajati in sprejemati vse dobro. Spomnil se je dogodka po humanitarnem koncertu v Žalcu, ko mu je prijazna dama izrekla preprosto besedico “hvala”. Bil je tako presenečen, da se v tistem trenutku sploh ni njej prav tako zahvalil za lepo gesto. Če bo omenjena dama prebrala te vrstice, ji iskreno zahvalo izreka danes! Do življenja ima vedno pozitiven odnos; pri vsaki stvari, tudi če je slaba, vedno poišče najprej dobro plat. Njegov slogan se glasi: VSE TEŽAVE PREMAGOVATI Z VEDRINO DUHA IN KJER JE VOLJA, JE TUDI POT! To je stavek, ki ga boste velikokrat slišali na tem ah onem radijskem valu. Le gumb je potrebno malo vrteti levo ah desno, če pa boste hoteli videti njegove brke, lahko pogledate kar na fotografijo, s katere se vam smeji neznani znanec, Jože Grobler. MARIJANA NOVAK bitja z veliko miru in nffm^tjo? Šno spregovorim. Le samotne/, dalje ojevrsten čudak. Nekdo se nekje nemo MELANHOLIJA Žalostno umolknem kadar spregovorijo ljudj lacn, kruha, v srcu pa poznajo te globoko moč nasiti Nemočni sanja,. nasloni na Urno, vendar vselej molče srkne požirek 8n je njegov korak, kajti rad ima reko. uebt in sledi dobre roke. Gre čez leem svoji ve, da bodo noge minile v blr:- : ^ *‘8 rc»J ST1 **! sad bel spremljevalec. £, makro VULKANIZACIJA, PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK ŠTEFANČIČ Valerija - Dejan Arja Vas 10, Petrovče, tel.: 063 707-051 + pooblaščen prodajalec avtoplaščev MJUIVImOJP + avtoplašči vseh cenovnih razredov: od obnovljenih do znamk vrhunske kakovosti: MICHELIN C.OOO'fYEAH + brezplačna montaža pri nas kupljenih avtoplaščev + avtokozmetika, olja PROTON, CASTROL in VALVOLINE + aluminijasta platišča + možnost nakupa na 5 čekov brez obresti! Za vas smo na voljo vsak dan med 8.00 in 19.00 uro, ob sobotah med 8.00 in 13.00 uro. DA BO VAŠA VOŽNJA VARNA IN PRUETNA! POZDRAVLJENI PRIJATELJI PSOV V novem časopisu se vedno najde nekaj prostora tudi za kakšno novo rubriko, katerih se stari, že uveljavljeni časopisi, tako radi izogibajo, pa čeprav je za njih še tako veliko zanimanje. Zato smo se v uredništvu Glasa Savinjske odločili, da najdemo in odstopimo nekaj prostora rubriki katero je naš lektor poimenoval “KRAMLJANJE S KINOLOGOM”. V njej vam bom skušal na kratek, vsem razumljiv način, predstaviti pri nas čimveč že razširjenih kakor tudi novih pasem našega najstarejšega prijatelja - PSA. Da pa ne bi predstavljali samo pasem, ter da bi bila rubrika čimbolj zanimiva, bom napisal nekaj tudi o povsem vsakdanjih problemih s katerimi se srečujemo lastniki psov, vse od nakupa psa, nege mladiča, vzdrževanja odraslega psa pa vse tja do razstav. Ob tem si želim, da bi to rubriko oblikovali skupaj, zato vas že danes vabim, da se mi oglasite z vašimi predlogi oziroma željami. Pišite mi na naslov uredništva, s pripisom: “Kramljanje s kinologom”. Z veseljem bom upošteval vse vaše želje in predloge. Toliko za uvod. Sedaj pa se vrnimo k našemu najstarejšemu prijatelju, za katere ga znanstveniki še danes ne vedo, kje je pravzaprav nastal. Enotni so si le v tem, da se je zgodovina udomačenega psa pričela pred najmanj 10000 leti, mogoče že celo pred 35000 leti. Arheologi so odkrili okostja psov v Angliji, na Danskem, v Nemčiji, Turčiji, Izraelu, Iranu, na Japonskem, v ZDA, na Češkoslovaškem pa tudi na Ljubljanskem barju. Ostanki so bolj revni, zato je težko rekonstruirati tedanjega psa, ugotovljeno je le, da so bili tiste čase psi manjši od ostalih divjih vrst. Pes spada v družino kanidov, to je psom podobnim živalim in se imenuje CANIS FAMILIARIS. Prednik psa pravzaprav še ni dokazan, vendar pa znanstveniki v zadnjem času najraje zagovarjajo tezo, da je pasji prednik divji volk. Do teh zaključkov so prišli s proučevanjem skeleta, notranjih organov, zobovja, življenjskih in prehranjevalnih navad. Njegovi najbližji sorodniki so ob volku še lisice, šakali, kojoti in divji psi (dingo). Vsi živijo v tropih, imajo podobno zobovje in podobne prehranjevalne navade. Bodi za prvič dovolj. Malce smo si ogledali zgodovino psa in njegove sorodnike, v prihodnji številki Glasa Savinjske pa bomo spregovorili o tem, kako kupiti psa. ANDREJ KOČAR Dela na umetni plezalni steni v telovadnici OŠ Žalec so v zaključni fazi. Stena bo namenjena treningu bodočih športnih plezalcev in alpinistov ter izvedbi tekmovanj. Foto: S. J. Znano - neznano LOVSKI DOM -GOZDNIK -KOTECNIK -BUKOVICA Ko pridemo do nove ceste, ki vodi na Lovski dom Gozdnik, lahko pot nadaljujemo po cesti do Lovske koče in Kotnikove domačije (Pongrac 132), kjer dobimo žig. Če smo pot prekinili v dolini, jo lahko nadaljujemo z avtom, saj nas lepa cesta pripelje iz Zabukovice do Matijevca in križišča ceste za Lovski dom in Mrzlico. Odpeljemo se do Lovskega doma ali Kotnikove domačije, od koder nadaljujemo, pot peš preko Malega Goznika na sam vrh (1092 m ). Tu najdemo bivak in vpisno knjigo z žigom. Na samem vrhu najdemo v začetku maja čudovita rastišča noric, kakor še drugače imenujemo veliki zvonček. Z jase ob bivaku je čudovit razgled na Savinjsko dolino in Zabukovico. Z vrha vodi pot v tri smeri in sicer: v Zabukovico nazaj po isti poti; pot preko Gradišča in Festunga proti Jozeljnovim -sedaj Beškovnikovim. Tu najdemo na sedlu spomenik padlemu borcu. Od tod vodi po novem markirana pot na vrh Kotečnika. Tu najdemo na razglednem grebenu žig za 24-o točko. Na poti tja so zanimive jame, v katerih so najdeni ostanki kosti neandertalcev na našem območju (v Apnerjevi in Guzejevi jami). Od tod se je najbolje vrniti nazaj do Beškovnikovih (Jozeljnovih), od koder se spustimo do Zalokarjevega križa. Od tod nadaljujemo pot preko roba Kurje vasi, skozi vas Zabukovico, Odele,- Oblakovih, do 25-e kontrolne točke na Bukovici. Dostop je možen tudi drugače, o njem pa naslednjič. Pa srečno pot! Veljko Petranovič KOŠARKA JE MOJE ŽIVLJENJE Verjetno ni ljubitelja košarke, ki ni slišal za Veljka Petranoviča. O njegovi športni poti in košarki smo se pogovorili pred finalnimi tekmami letošnjega prvenstva. Čeprav Vas ljubitelji košarke v Savinski dolini dobro poznajo, prosimo da se Predstavite. Sem Veljko Petranovič, rojen 24. avgusta 1959 v Drnišu. Leta 1974 so me povabili v Zadar, da tam igram košarko. Tako sem kar petnajst let igral za Zadar. Štiri leta sem bil njihov kapetan. Leta 1986 sem z Zadrom osvojil naslov prvaka v jugoslovanski ligi in z jugoslovansko reprezentanco Letje mesto na svetovnem prvenstvu v Španiji. Po prvenstvu sem odslužil vojaški rok, eno leto igral za Olimpijo, dve za Novi Zagreb in se potem vrnil v Zadar. Kako je prišlo do Vašega igranja za Polzelo? Lata 1992 sem bil pri Zadru prost igralec, tako imenovani “višek.” S tem se nisem strinjal in v časopisih so izšli moji intervjuji. Po enem izmed njih me je poklical Danilo Senič. Vprašal je, če želim igrati za Polzelo. Prišel sem v Žalec in v dveh minutah je bil dogovor sklenjen. Nisem vedel, niti kje je Polzela niti kako se imenuje moj novi klub. Hotel sem ostati samo šest mesecev, a se je zasukalo drugače. Tu sem že dve leti in pol, pogodba pa me veže še dve leti. In kako se počutite med Savinjčani? Super! Ljudje in soigralci so me dobro sprejeli, igram dobro, tako kot cela ekipa. Rezultati v prejšnji sezoni so bili nad pričakovanji, ravno tako tudi letos. Mislim, da je zadovoljstvo obojestransko. Polzela je kljub vsemu podeželje. Bili ste vajeni Živeti in igrati v večjih mestih in klubih, kot sta Zadar in Olimpija. Ni važno, kje igram, v vasi ali mestu. Glavno je, da klub in okolje delata skupaj, z roko v roki. Zato so tudi rezultati dobri. Zelo sem ponosen na priznanje KS Polzela, ki sem ga prejel lansko leto, za razvoj športa in krajevne skupnosti. Uprava kluba je do igralcev korektna, obveznosti so poravnane, tako da smo igralci zadovoljni. Dobro sodelujemo tudi z našimi navijači, “Hmelj boysi”, ki so naš šesti igralec. Tu je še posebej izražena želja, da se tudi vas lahko enakomerno kosa z mestom. Kakšni so cilji v prvenstvu? Drugo mesto je za vse presenečenje. Po tekmovalni plati so rezultati nad pričakovanji. Potrebno se je zavedati, da je Polzela klub, ki prihaja. Tu je veliko mladih igralcev, ki lahko z dobrim delom veliko dosežejo. V finalu z Olimpijo nimamo velikih možnosti. Če bi se igrala samo ena tekma je možno presenečenje, tako pa ne. Realno gledano bi lahko imel naslov prvaka za klub prej negativne kot pozitivne posledice. Možnosti Kovinotehne Savinjske Polzele v mednarodni konkurenci? Največji problem je vsekakor premajhna dvorana. Realne možnosti današnje ekipe v evropskih pokalih sta prvi dve koli. Za kaj več, bi se moral klub igralsko okrepiti. Ali realno lahko od Kovinotehne Savinjske Polzele v naslednjih letih pričakujemo še boljše rezultate? Kako dolgo boste še vztrajali na parketu? Dve leti zagotovo še, kaj bo potem, je zelo težko reči. Vse je odvisno od počutja. Menim, da bom igral še kakšno leto ali dve za tem. Kaj načrtujete po zaključku aktivne kariere? S košarko sem rasteh Pravzaprav je moje življenje. Zato želim tudi po končani karieri ostati v njej. Kot trener, funkcionar ali manager. Najraje bi se poizkusil kot trener. Boste ostali na Polzeli? Zakaj pa ne! Meni, otrokom in ženi je tu všeč. Vživeli smo se v okolje. Ni mi važno, če živim ob morju ali v notranjosti. Važno je le, da je delo. Zato sva z ženo na Polzeli tudi odprla športno trgovino “DEVETKA”. V dveh letih in pol kar sem tukaj, je klub zelo napredoval. Kakšna bo kadrovska politika kluba, ne vem. Prepričan sem, da se bodo trudili pripeljati okrepitve. Z dobrim delom bi v naslednjih treh, štirih letih Polzela lahko postala zelo dober klub. Po tekmovalni plati je potrebno priložnost iskati v pokalnem tekmovanju, ker je tu lažje priti na vrh, kot v prvenstvu. V PROGRAMU VTV Vsakih štirinajst dni se vam v Časopisu Glas Savinjske predstavi tudi VTV s svojim programom, ki se vam obeta prihodnje dni, natančneje od 10. do 24. maja. K malim zaslonom so še vedno vabljene gospodinje, ki imajo veselje s pripravljanjem hrane. Ideje lahko dobijo ob ogledu kuharskih nasvetov, vsak petek ob 20.05 uri. Pravijo, da je glasba življenje. Tega se zaveda tudi glasbeno uredništvo Vaše televizije, saj se trudijo popestriti življenje z dobrimi in prijetnimi glasbenimi oddajami. Ob sredah se ob 20.05 izntenjiijeta oddaji Naj spot, ki jo vodi glasbeni urednik Robby Bratuša in Video top z Alešem Uranjekom. Že nekaj tednov pa na svoj račun pridejo tudi ljubitelji narodnozabavne glasbe, v oddaji Med prijatelji. 20. maja si boste lahko ogledali tudi mesečno oddajo Alfi v gosteh. Tokrat se bo ta znani Slovenec napotil v gostišče Mont Pariš. Omembe vreden je tudi posnetek koncerta skupine Šank rock - v živo, pred izidom CD plošče v angleškem jeziku za evropski trg pri založbi Long Islands. Oddaja bo na sporedu v soboto, 13. maja, zvečer. Praznovanje konca druge svetovne vojne je za slovenski narod in državo izjemen izziv. Druga svetovna vojna v spominu našega naroda ni zapisana samo kot žalostno obdobje okupacije, temveč tudi kot obdobje velike narodove razdvojenosti. V nedeljo, 14. maja, v sklopu ponovitev tedenskih oddaj, si lahko ogledate posnetek pogovora na temo Nemška kapitulacija v Topolšici. Oddajo pripravlja Vlado Vrbič, sodelujejo pa Ivan Dolničar, dr. Milan Ževart in Anica Podlesnik. in, ker smo ravno pri zgodovinskih in kulturnih prireditvah, naj omenimo še pogovor v studiu z Jerco Mrzel. Od nekdaj je poezijo govorila na poseben način. Živo. Prehodila je veliko gledaliških odrov, preigrala veliko dramskih vlog in preživela veliko dramatičnih situacij. V teh dneh praznuje svoj rojstni dan in 50 letnico osvoboditve. Tudi njen oče je padel v bojih. Spraševala se je, odkod pride toliko zla, da lahko nastane nacizem. Dandanes ima svoje poslanstvo - kazati iskren obraz dobremu in zlu. Pogovor, ki je del njene kulturne turneje na temo Pot do mojih ljudi, bo vodila Slovenjgračanka, Darja Vrhovnik, v ponedeljek, 15. maja, ob 20.05 uri. Otroci! Vsak dan ob 19. uri je program rezerviran samo za vas: risanke, “Gameswatch” in “V 80. dneh okoli sveta.” Ob petkih pa Miš-Maš ob 18. uri. Poleg tega vam na kanalu 52 - Vaše televizije ponujajo na ogled še: filme, nadaljevanke, igrane serije, izobraževalne in duhovne oddaje, informativni program - VTV Magazin, Športni torek, Avtodrom, Gremo v kino in še in še. Pri Vaši televiziji sp torej dobro zavedajo, da je pri televizijskem ustvarjanju treba še posebej pazili na aktualnost, univerzalnost in ažurnost. Zato vam za prihajajoče majske dni ponujajo res pester in zanimiv program. Vi pa ste - kot vedno - vabljeni k ogledu! Prostor za novi rehabilitacijski center so našli v Lazaretu na slovenski obali DOBRA MISEL -KLIC SLOVENSKIH PARAPLEGIKOV Misel je mati dejanj. Dobra misel je gibalo ustvarjalnega življenja in pot k sreči vsakega naroda. Slovenski paraplegiki so se vedno trudili biti ustvarjalni člani slovenske skupnosti. Ni težko biti ustvarjalen, mogoče je tudi kvalitetno živeti, čeprav je telo še tako prizadeto, poškodovano. Svoje moči so si petindvajset let, leto-' za letom, nabirali v rehabilitacijskem centru v Pineti. Vsakoletna obnovitvena rehabilitacija jim je pomenila neprecenljivo darilo, saj so se domov vračali polni energije, vitalnosti in življenjskega optimizma. In kaj je obnovitvena rehabilitacija? To so vsakoletni rehabilitacijski programi, ki so za paraplegike nujno potrebni, da bi ohranili zdravstveno stanje in telesno kondicijo. Po drugi strani preprečuje sekundarne invalidnosti in bolezenska stanja, ki so povezana s poškodbami paraplegikov in tetraplegikov. Pineta jim je bila nasilno vzeta, zato so s skupnimi močmi poiskali nov kotiček, ki bo njihov drugi dom, na slovenski obali v Lazaretu pri Ankaranu. Slovenija slovenskim paraplegikom za izgradnjo doma v Lazaretu Rehabilitacijski center v Lazaretu bo omogočal in dopolnjeval rehabilitacijo, ki ni nikoli končana, saj jo je potrebno stalno obnavljati, da je popolna in kompleksna. Center bo grajen po evropskih standardih in, glede na okolje, idealen za bivanje in življenje invalidov vseh kategorij in njihovih družin. Slovenija je dežela tisočih lepot, samo eno teh bodo oživeli za tisti sončni žarek, ki bo nas ogrel vse in naše družine pa tudi vas, še neznane prijatelje, ki boste podali roko. Čaka jih težka naloga, vendar vsebinsko bogata! Začeli bodo graditi slovenski REHA CENTER in verjamejo v ta projekt, saj jih vodi DOBRA MISEL - MATI DOBRIH DEJANJ! Torej, osnovna naloga projekta DOBRA MISEL je zbrati sredstva za izgradnjo doma paraplegikov v Lazaretu pri Ankaranu in zato po Sloveniji organizirajo raznovrstne pripreditve, ki pomenijo klic k sodelovanju vsej slovenski javnosti. Ena takšnih bo tudi v sredo, 10. maja, ob 19. uri v športni dvorani OŠ Prežihov Voranc Ravne na Koroškem. 17. maja pa Žalčani pripravljajo čudovito opereto Planinska roža, Radovana Gobca v izvedbi Gledališča Žarek iz Žalca. 27. maja bo prireditev Dobra misel prispela v Tolmin, v mesecu juniju pa se nam obeta še sedem prireditev. Vsak vaš prispevek na žiro račun 50105-678-50615 bodo razumeli kot dejanje srca, zato se že vnaprej veselijo skupnih poti. Njihova tiha želja: morda je omenjeni projekt majhna priložnost, da vsi, ki živimo v tej deželi pod Triglavom, v letošnjem Letu strpnosti, vsak dan vsaj enkrat pošljemo komurkoli, tiho dobro misel in požlahtimo trenutek drug drugemu! Dobra misel slovenskih paraplegikov Slovenije vam, dragi Savinjčani, pa se glasi: “Ljubezen ni načrt, ne obveza, saj raste iz tega, kar dajemo drug drugemu! Andreja Petrovič 61000 Ljubljana. Štihova 14 ZVEZA PARAPLEGIKOV SLOVENIJE V PRIČAKOVANJU PAPEŽEVEGA OBISKA Trdno smo prepričani, da nas bo kmalu obiskal poglavar katoliške cerkve, papež Janez Pavel II. Zato tečejo sedaj temeljite priprave za vse slovenske kristjane in ljudi dobre volje in lahko rečemo, da to, ko bo stopil na slovenska tla najvišji predstojnik rimske kurije, neke vrste advent. Papežev obisk v naši domovini bo vse tisto, kar je - rimski škof ob različnih priložnostih nakazal in povzel v poglobljenem sporočilu. Obisk bo imel verski, kulturni, medijski in seveda tudi politični pomen. Slovenija bo tista dva dni po zaslugi svetovnih sredstev obveščanja postala središče katoliškega sveta in papežev sedež. Lahko bi rekli, da bo tokrat izbrana dežela, s katero bomo dobili prav vsi. Ob številnih srečanjih z našimi romarji je papež povedal: “Z iskrenim veseljem in hvaležnostjo sprejemam vas Slovence v Rimu, ko ste prišli na narodno romanje z vašimi škofi. Vas vse očetovsko pozdravljam kot predstavnike plemenitega naroda, ki je vreden vsega spoštovanja in ljubezni. Dobro vem, da so Slovenci med prvimi sprejeli krščansko vero pred več kot dvanajstimi stoletji. Za neprecenljivi dar pokristjanjenja, ki je postalo vir tako izrednih sadov, se z vami vedno zahvaljujem Bogu. Želim izraziti priznanje in pohvalo vašemu narodu za nepretrgano zvestobo Svetemu sedežu v Rimu, ki je ostala neokrnjena tekom stoletij, kljub vsem preizkušnjam, ki ste jih morali prestati.” Papeževo naklonjenost slovenski državi dokazujejo številna srečanja z našimi voditelji. Ob obisku Milana Kučana, je povedal, da je tega obiska posebej vesel, ker je to prvi obisk predsednika samostojne države, zato ker izraža in potrjuje starodavne vezi vere, ki povezuje večino slovenskega ljudstva. Slovenski narod je dedič tisočletne nelahke zgodovine, danes pa živi v času velikega upanja in pričakovanj. Čeprav je vseskozi branil svojo lastno kulturno identiteto in dolgo ostal v senci večjih držav, nasprotno danes priteguje nase pozornost mednarodne skupnosti s svojo politično in institucionalno podobo. Slovenija gotovo ni prišla nepripravljena do tega zgodovinskega cilja. Če je izbrala nelahko pot popolne samostojnosti in se pri tem srečevala z nemajhnimi problemi, je to storila zato, ker ve, da mora na tej poti zastaviti bogastvo zrele politične sposobnosti skupaj z zavestjo o svoji kulturi, o svoji vernosti, o svoji umetnosti, o svojih tradicijah, skratka skupaj z dediščino vrednot, ki neki narod oblikuje pred pravno in politično ureditvijo. Papež nas podpira tudi v prizadevanjih po prvem slovenskem svetniku Antonu Martinu Slomšku. Zato verjamemo, da ga bo med pivim svojim obiskom tudi razglasil za svetnika in zavetnika Slovencev. Zdaj bo do tega obiska končno prišlo in Slovenija se ga veseli. Daniel ben Akiba__________________ VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI Slovenija se je z odcepitvijo od Jugoslavije odločila za parlamentarno demokracijo. Slednja pa seveda ne more temeljiti niti na eni politični stranki niti na eni osnovni ideologiji in/ali religiji, ki bi bila v interesu vladajočih struktur “vsiljena” državljanom. Vsled povedanega je potrebno v demokratični družbi spoštovati pravico posameznika do svobode veroizpovedi: gre za pravico imeti kakršnokoli veroizpoved ali prepričanje po lastni izbiri, hkrati s svobodo izražanja slednjega javno, na različne ustrezne načine. O omenjeni človekovi pravici, ki je seveda ena temeljnih človekovih pravic, nedvoumno govorita dva pravna akta, ki sta na tem kočljivem področju relevantna: prvi' je deklaracija o odpravi VSEH OBLIK NESTRPNOSTI IN DISKRIMINACIJE NA [PODLAGI VERE ALI PREPRIČANJA, ki jo je Generalna skupščina OZN razglasila 25. novembra 1981, drugi pravni akt, ki je hkrati temeljni akt države Slovenije, pa je USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE. Slednja opredeljuje pravice in svoboščine državljanov glede veroizpovedi v treh členih: • Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno širi, zbira in sprejema vesti in mnenja. • Vsakomur v Sloveniji so za- gotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na vero, narodnost, spol... Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. • Država in verske skupnosti so ločene. VERSKE SKUP- NOSTI SO ENAKOPRAVNE. Njihovo delovanje je svobodno. V nekaj naslednjih nadaljevanjih tegale pisanja bom poskušal na kratko opisati vseh 26 verskih skupnosti, ki legitimno in legalno delujemo v slovenskem “duhovnem” prostoru. Vse skupnosti smo ustrezno prijavljene in registrirane pri Uradu za verske skupnosti Vlade Republike Slovenije ter imamo status pravnih oseb po civilnem pravu. Namen tega pisanja pa ni zgolj informativnega značaja, ampak sem se ga lotil z neprikrito tendenco afirmacije registriranih in legalnih verskih skupnosti, saj se nas v tisku še vedno obravnava pamfletarsko kot ločine, kulte, sekte...., kar je na svojstven način ponižujoče, hkrati pa se skozi opisano obravnavo kaže določena nestrpnost dela najštevilnejše denominacije v Sloveniji, Rimokatoliške cerkve. Ne nazadnje pa je neobjektivno pisanje o verskih skupnostih kot o sektah in ločinah (kar so sicer strokovni sociološki termini) neustavno, saj smo, kot rečeno, vse verske skupnosti v Sloveniji enakopravne. Ni pa moj namen polemizirati s tistim delom Rimokatoliške cerkve, ki nas obravnava na opisan način, s čemer seveda teži k svojstvenemu duhovnemu monopolu. Vsem bralcem in seveda tudi avtorju tehle vrstic je znana specifična vloga omenjene Cerkve v slovenski zgodovini, njena vtkanost in vpetost v “kolektivno nezavedno” Slovencev, njena tradicija... Takšna polemika bi presegla namen tegale pisanja; sem pa pripravljen (tudi javno) odgovoriti na vprašanja, ki se bodo morebiti pojavila. Moj naslov je v uredništvu. (se nadaljuje) IZ POLICIJSKE BELEŽKE oškodovana za okoli 66.200,00 SIT. SMRTI PROMETNE NESREČE GRAJSKA VAS: 18. 04. 1995 ob 14.53 uri se je na magistralni cesti v Grajski vasi zgodila prometna nezgoda med dvema tovornima voziloma. Po magistralni cestisti iz smeri Celja proti Ljubljani je s tovornim avtomobilom in polpriklopnikom vozil 44-letni avstrijski državljan, Osvvin H. V Grajski vasi je dohitel kolono vozil in pričel močno zavirati. Ker se ni uspel ustaviti, je, da bi preprečil trčenje, zavil v levo. V tem trenutku se je iz smeri Ljubljane pripeljal voznik tovornega avtomobila, 37-letni Miran K. iz Šoštanja. Kljub zaviranju obeh vozil je prišlo do trčenja, v katerem je bil voznik Miran hudo telesno poškodovan in so ga iz pločevine rešili gasilci iz Celja. Zaradi te nezgode je bil promet na magistralki zaprt do 16.40 ure, obvoz pa urejen po lokalnih cestah. LETUŠ: 22. 04. 1995 ob 19.25 uri, je 35-letni Franjo V. iz Letuša vozil delovni stroj (bager) po lokalni cesti iz smeri Rečice ob Paki proti Letušu. Ko je zapeljal v ostri levi ovinek, je opazil, da mu nasproti prihaja vozilo, zaradi česar je stroj ustavil. Izza ovinka sta se v tem trenutku pripeljala kolesar, 15-letni Janez B. iz Rečice ob Paki in voznik KMZ, 19-letni Marjan Č. iz Letuša. Ker jima ni uspelo pravočasno ustaviti, sta oba trčila v nakladalno žlico delovnega stroja. Pri nezgodi se je Janez huje, Marjan pa lažje telesno poškodoval. ŽALEC: 26. 04. 1995 ob 15.10 uri se je 38-letni Darinko V. iz Slovenj Gradca vozil z osebnim avtom iz smeri Žalca proti Veliki Pirešici. Ko se je pripeljal do križišča s cesto za podjetje Minerva Ložnica, je zavijal v levo, na stransko cesto. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avta, 43-letni Bojan G. iz Velenja. Pri trčenju voznika nista bila poškodovana. Sopotnici v osebnem avtu Bojana G., 70-letna Jožefa L. iz Prelske, je dobila hude telesne poškodbe, 40-letna Majda G. iz Velenja pa lahke telesne poškodbe. ŽALEC: 29. 4. 1995 ob 11.50 uri se je 50-letna Marjana P. iz Velenja vozila iz smeri Vinske gore proti Pirešici. Ko je v Pirešici pripeljala v desni nepregledni ovinek, ji je nasproti pripeljal voznik z motorjem, 52-letni Rudolf Š. iz Vinske gore. Med avtomobilom in voznikom kolesa je prišlo do trčenja. Pri tem se je Rudolf huje poškodoval. KAZNIVA DEJANJA POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU - UDAR STRELE 24. 04. 1995 okoli 18.00 ure je zaradi udara strele izbruhnil požar na gospodarskem poslopju velikosti 12 x 9 m, last Franca A. iz Lipja. Ogenj je zajel ostrešje in leseni del skednja. V požaru je v celoti zgorela lesena nadgradnja, okoli 2.000 kg sena, slamoreznica, mlatilnica, trije sodi in novo trodelno okno. Požar so pogasili gasilci iz Šempetra, Velenja, Žalca, Pirešice, Vinske gore in Bevč. Materialno škodo ocenjujejo na 2.000.000,00 SIT. VLOM V OŠ POLŽE IA 25. 04. 1995 je preko noči neznani storilec vlomil v objekt OŠ Vere ŠLANDER na Polzeli. V notranjosti je vlomil še štiri vrata, ki vodijo v prostore uprave-vodstva šole. V pisarnah je preiskal vsebino predalov miz in omar. Odnesel je videokamero VHS, znamke Philips z akumulatorji in polnilcem. S tem dejanjem je šolo oškodoval za okoli 200.000,00 SIT. UDAR VODENE STRELE 30. 04. 1995 okoli 17. ure je prišlo na Gomilskem do udara strele v stanovansko hišo, last Antona R. iz Gomilskega. Strela je uničila vso električno napeljavo, poškodovala več aparatom in telefonsko napeljavo. Zaradi udara strele je prišlo tudi do izpada električne energije v okolici. Materialna škoda, ki je s tem nastala, je ocenjena na približno 500.000,00 SIT. Strela je uničila telefonske aparate tudi pri dveh sosedih. VLOM V PROSTORE ASFALTNE BAZE V noči na 18. 04. 1995 je neznanec vlomil v prostore kuhinje Asfaltne baze v Veliki Pirešici in iz prostorov odnesel glasbeni stolp SAMSUNG s tremi zvočniki in 6.200,00 SIT. Z dejanjem je delovna organizacija VLOM V STANOVANJSKO HIŠO 22. 04. 1995, v času med 12.30 in 14.30 uro, je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Polzeli. V objekt je prišel skozi okno shrambe. V spalnici je preiskal omare in našel več kosov zlatega nakita, ki ga je pridno pospravil in objekt zapustil. S tem dejanjem je Vilija V. oškodoval za približno 150.000. 00 SIT. POVZROČITEV SPLOŠNE NEVARNOSTI Darko B. iz Pariželj je 22. 04. 1995 čistil svojo parcelo na Dobrovljah. Po končanem delu ognja ni povsem pogasil. Okoli 16. ure je veter ogenj razširil v gozd sosednje parcele. Zgorelo je 25 dreves in podrast na cca 2000 m2 . Nadaljnje širjenje ognja v gozd so preprečili domačini ter gasilci iz Dobrovelj in Braslovč. Po nestrokovni oceni je na parceli Stanislave M. nastalo za okoli 250.000. 00 SIT škode. ROJSTVA Damjana ŽUPANČIČ iz Gomilskega - deklico Stanislava POTISK iz Žalca - fantka Spomenka JUNOZOVIČ iz Griž - fantka Elizabeta MEKLAR iz Polzele - fantka Angela VIPOTNIK iz Žalca - fantka Renata VOH iz Šempetra - fantka Nada POSEDEL iz Žalca - fantka Julijana ZAVERŠEK iz Žalca - deklico Anica JAGODIČ iz Vranskega - fantka Vida PR1SL1NA, 51 let, iz Braslovč Avguštin RAMŠAK, 74 let, iz Zabulrovice Ana KUGLER, 60 let, iz Zavrha pri Galiciji Rudolf PLANINŠEK, 63 let, iz Liboj Amalija HRIBERŠEK, 92 let, iz Prebolda Frančišek DIVJAK, 60 let, iz Levca Frančiška POLAK, 84 let, iz Hramš Ivan VRABIČ, 86 let, iz Vinske gore Marija KALUŽA, 86 let, iz Braslovč Marija ŽUŽA, 54 let, iz Tabora Vincenc OLENŠEK, 64 let, iz Zabukovicc Marija ŠKODNIK, 70 let, iz Orle: vasi Dušan ŽUŽA iz Migojnic in Majda URBAS iz Ivanjih Sel Darko KAJBA in Irena MARINC oba iz Prebold Janez BEDEK in Milojka BAŠ oba iz Podvina pri Polzeli Roman RAMŠAK iz Brega pri Polzeli in Ankica ŠOLAJA iz Miške Glave Matjaž POVŠE iz Braslovč in Brigita FEDRAN iz Ojstriške vasi Zakaj je moral umreti devetnajstletni Franc Klinar? KO OSTANEJO LE ŠE STRELI Sveža gomila, polna vencev z belimi rožami, belimi trakovi in belim križem z napisom Franc Klinar sameva na novem delu pokopališča pri Svetem Frančišku v Radmirju. Kakšne tri kilometre od gostišča Prodnik so vrata Francovega doma na kmetiji Vrtače v Teru zaklenjena. Zeljenega odgovora’ na v nadnaslovu zastavljeno vprašanje ne dobimo niti pri Francovem sosedu Konšaku malce višje v strmini. Njen gospodar, Ignac Burja, ki je, v stiski, pred gostilno Majerhold v Šentjanžu, s petimi kroglami iz pištole poslal na oni svet devetnajstletnega fantiča, je namreč še vedno v priporu. Hčerka Joža noče in očitno ne more govoriti. Težko ji je, kakor je težko njenemu očetu, Francovim staršem in mnogim na Ljubnem ob Savinji. Kaj je bilo torej tisto, kar je prisililo Ignaca Burjo, da je ustrelil svojega soseda? Poskušamo odgovoriti in upamo, da ne bomo nikomur napravili krivice. Nekateri pravijo, da je Franc pred leti grdo zameril svojemu sosedu, ko ga slednji ni hotel peljati z avtomobilom. Recimo, da verjamemo. Ali pa ne in prisluhnemo neketerim, ki menijo, da je Francu šlo v nos prav sosedovo bogastvo, ki si ga je pridobil v kamnolomu. Tako so se začele mladeničeve ekshibicije. Nekoč je sosedu pokvaril stroj v kamnolomu. Ob drugi priložnosti sta skupaj z mladoletnim tovarišem z Ljubnega vlomila v Ignacovo stanovanjsko hišo in gospodarju grozila z ubojem. Še je bilo menda takšnih in drugačnih groženj in ekscesov. Nekateri menijo, da je bil strah tisti dejavnik, ki je botroval temu, da si je Ignac postavil novo hišo v Šentjanžu, v soseščini gostilne Majerhold. Sploh so se Franca mnogi na Ljubnem bali. Mogoče upravičeno, saj se je, mladoleten, podal v vlome samopostrežnih prodajaln v Nazarjih in na Ljubnem. Za slednjo avanturo jih je menda poleg policijske torture dobil okrog ušes tudi od upravnika ljubenske prodajalne. Pa ni nič pomagalo, saj se je mladenič znova in znova zapletal v kriminalna dejanja, ki so ga pripeljala v poboljševalnico v Logatcu. Tudi od tam je pobegnil s prijateljem - prijeli so ju v hotelu Dobrna. In slednjič je Franc zaradi več vlomov in ropa pristal v mladoletniškem zaporu v Celju. Koncem aprila je Franc dobil dvodnevni izhod. Vrniti bi se moral 28. aprila do desete ure zvečer. To se ni dogodilo. Še več, mladenič je očetu izmaknil lovsko puško in municijo, naslednjo noč vlomil v domačo hišo, se oskrbel s hrano in obleko, in se skril v gozdu. Policaji so začeli iskati pobeglega zapornika. Zadnjo aprilsko nedeljo pa je Frahc vlomil v Ignacovo hišo v Teru, razmetal notranjost, poškodoval alarmno napravo in telefonski sistem, na tla napisal “Ignac! 11 mm - ingram z dušilcem, veš, kaj je to!” in s sabo odnesel buteljko vina... Policaji so še naprej brez uspeha iskali mladega begunca. Franc se je sam pojavil, neoborožen, pred gostilno Majerhold v Šentjanžu. Pravijo, da ga je opazila Ignacova prijateljica Alojzija, o tem obvestila policijo in, seveda, Ignaca. Le kaj se je dogajalo v Ignacovi glavi, ko je prosil soseda, da ga je z avtomobilom peljal do gostilne Majerhold, da je po tistem v mladeniča izstrelil pet krogel? In mirno počakal na prihod policije, ki vedno pride prepozno... Na koncu si lahko resnično samo zastavljamo vprašanja. Je mogoče, da je Franc v resnici tako sovražil Ignaca, da bi ga umoril? Je bil Ignac res tako preplašen, da ga je, poštenega in uglednega čoveka, to povedlo med morilce. Kakor koli že, nesreča je tu. Nesreča mladega človeka, ki je komaj začel živeti in bi nekoč mogoče tudi živel po postavah te naše ljube družbe, nesreča zrelega človeka, ki se je moral spustiti na nizko raven. Upamo, da bodo vsaj sodniki tisti, ki bodo našli pravilen odgovor in, da Ignac ne bo pretirano kaznovan. Da bodo Francovi starši in prijatelji zadržali svetel spomin na devetnajstletnika. In konec koncev, najbolj nam je vendarle žal Franca Klinarja. On je namreč izgubil vse... Franc Furland in!*«*« «*SlL.a.ii GLAS Savinjske imu, hhthh Stran 22 & VOJVOD.- SLOVAŠKI PISATELJ, JAN REKA V ARME- NIJI ZNAČAJ NEKDA- NJI SLOV. TEDNIK GOSTA REBRA- STA TKANINA KANON sestavit mahkovic DEJANJA, KI VPLIVAJO NA USODO REKA,KI TEČE SKOZI FIRENCE PRIPRAVA ZA PREDENJE VEČJA VIOLINA NADZIRA N KA MOŠKI, K! PIJE KAVO JED OB PROSLAVLJANJU VIN. LETINE DOBA, VEK MESTO V ANATO-LIJI (TURČIJA) r ENAKI ČRKI HUDA ČREVESNA BOLEZEN NARAVA Z ZNAČ. ČLOVEŠKEGA PRIPAD- NIK PETE KOLONE VKOPA- VANJE HRV. KRAJ PRI GE-ROVEM ITA RINA POVRŠ. MERA PUŠČAVA NA MEJI IRANA IN AFGANISTANA ODMEV 2 POKLIC UMETNIM NA SLIKI PODZ. ŽUŽKO- JED 1 NOČNO POPI- VANJE VEZNIK PRAVILA ZA DRUŽB ODNOSE RADIO CELJE LADO LESKO- VAR MEDN. ZDRUŽ. KNJIŽEV- NIKOV SAVIN. PRITRDI LNIC A VELIM POPMVA ► VZDEVEK RADKA POLIČA 8 ŠALJIVEC, PA VLIHA MAJHEN GLASO-OMOT VANJE UUDSTVA SLOV. JAZZ GLASB., ANDREJ NEMŠKA DELNI- ŠKA DRUŽBA PLAST SOH ATMOSFERE GORAN IVANIŠEVIČ SLOV. POLITIK, JOŽE IGRALEC IGRE Z ŽOGO KAZALNI ZAIMEK 4. S A MOGE. IN IS.SOG. GL. OTOK V INI). OTOČJU GLASB. Z Q LESENIM! PLOŠČI-CAMI VIK IN... DRAGO Galjot OMEJEN, OZKO- SRČEN ČLOVEK TOPOL Z VEJAMI TESNO NAVZGOR ANA, UUBK. KOLUMB. MESTO PALICA ZA OTEPANJE SNOPOV OZVEZDJE SREBRNO BELA KOVINA N E KD. DELAVEC, KI JE PLAČEVAL STAN. Z DELOM GORNJE OKON- ČINE SREDNJI BAJESLOVNI KELIH IZ PALESTINE STANJE BREZ MOČ! 6 G 2 ORODJE PRI KEGLJANJU NA LEDU ČEBELJI SAMEC FORMA- CIJA NACISTOV JEZERO NA S ŠPANIJE NOTR. STRAN ROKE DA (ZASTAR.) PRAŠIČJI POD- OČNIK SOLMIZ. ZLOG SPU\VAR. PALICA EVROP. GOROVJE 7 L. PRITOK REKE EBRO V ŠPANIJI ČEBELI PODOBNA ŽUŽEL- KA ŠPANSKI GOSPOD. MONGOL- SKI VLADAR NABAVA ŽIVIL V TRGOVINI SAMICA TIBET. GOVEDA STIK ROKE IN TRUPA > ■ *£• V aV J^jg^jrSJTTrJE GJESJLO Stran 2: BIL SEM NEVIDEN \ Včasih, ko so vsi jezni name, si želim, da me ne bi bilo oziroma da bi bil neviden. Saj res, le kako I bi bilo takrat? ! Zjutraj bi vstal in odšel v kopalnico. Bilo bi res i smešno, ker se v ogledalu ne bi videl. Umil bi si zobe. čeprav bi bilo videti, da krtačka sama od ! sebe kroži po zraku. Nato bi odšel nazaj v svojo i sobo ter se oblekel. Najprej bi si natdknil spodnje | perilo, nato pa še mikico in hlače. Spet bi bil i hec, ker bi obleka sama “hodila” po zraku. Nato ! bi odšel še v predsobo, si nataknil rolerje in vzel | torbo ter se odpravil v šolo. Ko bi se z rolerji ! vozil po cesti, bi vsi ljudje buljili vame. Seveda bi | imeli kaj videti. Majico, torbo na njej ter hlače, |vse skupaj pa bi se peljalo z velikansko hitrostjo j na rolerjih. Končno bi prispel v šolo. Vsi bi zrli ivame kot v osmo svetovno čudo. Pravzaprav ne j bi zrli vame, ampak v mojo opravo, ki bi visela iv zraku. Med poukom bi bilo videti, kakor da i moje nalivno pero piše samo od sebe, pri ! matematiki pa bi šestilo, geotrikotnik in svinčniki i risali like. Vse to bi seveda spremljalo začudenje j mojih sošolcev ter učiteljic. Med glavnim odmorom bi moja malica izginjala sama od sebe, pa tudi ! dekletom bi lahko neopazno nagajal. Najbolje bi j bilo pri športni vzgoji, ker bi žoga kar sama od j sebe spreminjala smer. Naposled bi bilo konec i pouka. Šel bi domov, se umil, še nekaj na hitro i prigriznil ter se odpravil v glasbeno Šolo. Bilo bi jzelo čudno, ker bi se note same listale, tipke pa j bi igrale same. Pd moji vrnitvi iz glasbene šole bi j se šel še za eno uro rolkat z rolko in spet bi bila ista fora kot prej. Rolka bi se peljala sama, ljudje pa bi začudeno strmeli. Ko bi prišel domov, bi še na hitro nekaj pojedel, pogledal Santa Barbaro, nato pa se odpravil spat. Drugo jutro bi bil spet navaden človek. Čeprav si želim včasih postati neviden, mislim, da je bolje, če sem tak, kot sem, ker bi drugače tudi moje življenje ostalo nevidno ter ne bi imelo nobenega pomena! Primož MAVRIČ, 7. a OŠ Vere Šlander Polzela Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 20.5.1995. Nagrade: 1. nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva me C\un\a in obutev, d.o.o. I 2. nagrada: polletna naročnina na Glas Savinjske 3. nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenci iz četrte številke so: 1. nagrada: Dragica Bobek, Efenkova 1, Žalec Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. 2. nagrada: Edmond Amšek, Ul. talcev 1, Žalec 3. nagrada: Ivanka Fonda, Rakovlje 8, Braslovče Rešitev križanke iz četrte številke: SAVINJSKA DOLINA ZVEZDE GOVORIJO od 10.5. do 24.5 Piše: TRICON OVEN Zvezde vas v teh dneh še držijo na vajetih, prepir še znate obrniti v hec. Ampak zadnje dni tega obdobja gre zares: izogibajte se nasilne : j družbe, držite se zase, ohranite trezen pogled, požrite slino, če vas dražijo! Ne izzivajte pa če vas še tako srbi jezik! Spomnite sc, da je tudi avto novodobno “orožje”... BIK Nič čudnega, če ste zasanjani, malo zmedeni in sploh spomladanski! Počakajte nekaj dni pa se bo stvar spremenila v vznemirjenost, eksplozivno spremenjljivost in neučakanost. Tudi to vam ni po godu? Bo pa zadnje dni bolj mirno pa še srečali boste staro ljubezen. DVOJČKA Ljudje vas poznajo kot jezikave, ampak v teh dneh boste prekosili samega sebe. Pretiravali boste na vsej črti, preveč bo govorjenja, družbe, idej, pisem, obljub. Ne krivile spet pošte za visok telefonski račun. RAK Danes ne začnite hujšati, ker ste bolj kot običajno prepričani, da dobra hrana zveča odpornost. Okoli 15. maja ne pričakujte samo plače, ampak tudi kakšno bolj radikalno čustveno spremembo. Nasilje lahko pride od zunaj ali od znotraj. Sodelavci znajo večkrat poskrbeti, da se nimamo predobro. LEV Dosegli ste položaj, ki je levom tako ljub: na vrhu, glavni, na prestolu. | Zato ste tudi tako prijazni in nenavadno pozorni - da bi ja še malo ; trajalo. Ne manjka vam ne navdiha ne novih idej. To je najboljši garant, da se boste znašli v življenju. DEVICA Kinalu boste lahko vsem povedali, kar vam leži na srcu. Problem bo v tem, da se bo čez usta usulo več, kot ste nameravali! Ker ne boste nič hudega mislili, se bo vse dobro izteklo. Drugič si napišite govor in se ga držite. TEHTNICA Ker tehtate tudi svoja čustva, zamudite marsikatero situacijo. Ne poizkušajte ustavljati naravnega toka dogajanja. Reka življenja pada včasih čez brzice, včasih se razleze v jezera, zato svoje plovilo prilagodite reki in ne zidajte jezov. ŠKORPIJON Čeprav ste lahko zelo globoki in prodorni, je vaša druga plat tudi zamerljivost, ljubosumnost in nepopustljivost. V teh dneh nc pojdite v tem do konca, da se ne najde kdo, ki bo želel preizkusiti vaše živce. V dvoboju zmaga eden, neredko pa sta ranjena oba. STRELEC Končno ste dobili poslušalca za svoje novodobne ideje. Imenitno sta se pogovorila in sploh nista opazila,, da sta bila oba malo nad obzorjem. Kaže se potreba po človeku, ki bo bolj celovito osvetlil vašo naravo in imel obenem posluh za vaš entuziazem. Ikar je sicer letel, a je’ imel krila zlepljena z voskom. KOZOROG Vaš vladar plava v vodi in je sedaj malo razmehčan. Ni tako skopuški in trd kot ponavadi. Sedaj ste bolj dojemljivi za neotipljive resnice, čeprav ste tudi tu uvedli svoj red in preglednost, tako se namreč bolje počutile. VODNAR Tja do 18. maja bo naraščala napetost v vas. Imeli boste občutek, da se je potrebno zabavati na najbolj nenavaden način. Nase boste vlekli pozornost najbolj čudnih tipov. Če se boste na hitro zaljubili, ! bo treznost zavladala že čez nekaj dni; v dnevni svetlobi je vse drugače kot pod bledo Luno. RIBI Vaš dan je 17. maj. Odpočili si boste od sanjavih hrepenenj, ki vam prav tako jemljejo energijo in čas kot skrbi in žalost. So dnevi, ko vam denar polzi iz žepa za pijačo prijateljev in znancev pa tega še opazite ne - zato pa drugi dobro vedo, kdaj vas trepljajo po rami... Še eno rundo! KAKO SO SE OBLAČILI V SAVINJSKI DOLINI? V 4. številki smo zapisali, da so bile Savinjčanke “rade tepe". Ob tem se lahko vprašamo: "Kako so se Savinjčani in Savinjčani oblačili?'' Največ odgovorov najdemo v delu Angelesa Baša in še nekaterih drugih delih. V Popolnem dnevniku 1485-1487 Paola Santonia, ki ga je pisal na viziiacijskih potovanjih po naših krajih, najdemo za našo dolino zapisano: “Prebivalci dežele, moški in ženske, so grdi in živijo bolj umazano kot Zilijani, vendar nimajo golš. Skoraj vsi govorijo slovensko, čeprav znajo tudi nemško...in... iu živijo ljudje v izobilju in pojejo neznansko veliko mesa...". Baš navaja zapiske E. M. Arndi-a, ki je obiska! naše kraje med I. 1798 in 1799. Popotnik je ugotovil: “Med Celjem in Vranskim so bili jopiči pri moških rjavi, pa tudi beli in rdeči, nogavice modre in hlače sive in črne. Zlasti ženske so nosile vse na glavi, na volnenem svitku..." Prav tako nas Baš opozori na knjigo V. B. Bronovskega: Potovanje iz Trsta do Petersburga v Rusiji - izšla je leta 1828 v Moskvi. Pisec, popotnik, v knjigi piše, da ni ob cesti iz Ljubljane do Celja videl nobenega v cunjah, ni videl beračev! Baš navaja Antona Ribarja, ki je okoli leta 1834 ugotovil, da se je v Savinjski dolini praznična in delovna obleka razločevala. Ta razlika je bila opazna zlasti pri jopičih. Praznični so bili iz suknja. delovni iz raševine. Pri ženskah pa je bi! največji razloček pri pokrivalih: praznične avbe so bile zelo velike in so bile pretkane s srebrom in zlatom. Ob delavnikih so ženske nosile manjše in preproste avbe. Angelos Baš prav tako omenja, da je Stanko Vraz leta 1863 zapisal, da so bili škornji redkokdaj osnaženi. Danes na vsakem koraku srečujemo noše drugih pokrajin, kaj pa noša Savinjske doline? Zakaj je zatonila v pozabo? Ti je všeč moja noša? J Celje - skladišče /D-Per ^131/1995 5000002998,5 Hu ________ Nagrajenca izžrebamo mi, spremljevalca izberete Vi! Nagrado poklanja HTP Orebič. MURPHYJEVI ZAKONI TANJIN AKSIOM BOLNIŠKE Če si na bolniški, ni nobene možnosti, da ne bi srečal vseh svojih sodelavcev vključno s šefom. VODNIK SKOZI MODERNO ZNANOST - Če je zeleno ali se premika, je to biologija. - Če smrdi, je kemija. - Če ne deluje, je fizika. TEŽAVE S POTENCO Boštjan pride k zdravniku in potoži o slabi potenci. Ni problema, odvrne zdravnik. Imamo krasen fosforjev preparat. Ampak gospod doktor, saj nočem da \ se mi sveti. Naročilnica Naročam časopis GLAS Savinjske za □ 3 mesece = 600,00 SIT □ 6 mesecev = 1.100,00 SIT Zberite vseh šest delov slike, □ 12 mesecev = 2.000,00 SIT Ime in priimek: : : Ulica: _... nalepite na dopisnico in r r 2 Slika pošljite na uredništvo. * Čakajo Vas bogate nagrade! | Poštna št. in kraj:..... Datum: Podpis: : Pošljite na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska 12, 63310 Žalec Naročniki sodelujejo v nagradnih igrah! GLAS Savinjshe -