PROMETNO GEOGRAFSKI VIDIKI NOVE DRŽAVNE MEJE Andrej Čeme*, Stanko Pele** Izvleček UDK 911.3:656(497.12) Prikazane so osnovne prometno geografske značilnosti meja Slovenije in najnovejše spremembe v obsegu, prostorski usmeritvi in strukturi prometnih lokov med leti !985-1992 na magistralnih in regionalnih cestah ter izbranih mejnih prehodih na slovensko-hrvaški meji. Ključne besede: Geografija prometa, prometni tokovi, slovensko hrvaška meja. mejni prehodi Abstract UDC 911.3:656(497.12) TRANSPORT-GEOGRAPHIC ASPECTS OF THE NEW STATE BORDER The article presents basic transport geographic characteristics of Slovene borders and contemporary changes of transport flows between 1985 and !992 at the road network and selected border crossings at Slovene-Croat border Kay words: Transport geography traffic flows. Slovene-Croat border, border crossings NEKATERE PROMETNO GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČIN OB SLOVENSKO-HRVAŠKI MEJI Ob slovensko-hrvaški meji leži 17 občin, ki se po stopnji motorizacije zelo razlikujejo. Občina Metlika je imela leta 1991 3.208 osebnih vozil, občina Ptuj pa 23.709. V 17. občinah je bilo 178.201 osebnih vozil, kar je predstavljalo slabo četrtino (23,6%) vseh osebnih vozil v Sloveniji. Zato je bila tudi obremenitev magistralnega in regionalnega prometnega omrežja zelo raznolika, od 42 osebnih avtomobilov na km magistralnih in regionalnih cest v občini Metlika do 292 v občini Piran. Samo občina Piran in Koper sta imeli večjo gostoto od slovenskega povprečja, ki je znašala 124 osebnih vozil na km magistralnih in regionalnih cest. Železniški potniški in blagovni promet potekata v vseh občinah, razen v občini Piran, ki nima železniškega omrežja, v občinah Kočevje in Ribnica pa poteka samo blagovni promet. Leta 1991 je bilo na 69. železniških postajah (32,0% vseh postaj v Sloveniji) v 16. občinah ob slovensko-hrvaški meji odpravljeno 2,04 milijone potnikov, kar je predstavljalo 15,3% vseh potnikov v Sloveniji. Železnica je imela največji pomen v potniškem prometu občin: Novo mesto, Črnomelj, Ormož in Ptuj, kjer je bilo odpravljenih več kot 55% vseh potnikov ¦ Dr., doc, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, 610000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO. *¦ Dr, samostojni raziskovalec, Prevoje 19, 61225 Lukovica, SLO. Andrej Čeme, Stanko Pele 146 Prometno geografski vidiki... v obmejnih občinah. Kljub temu pa je bilo samo v občinah Črnomelj in Novo mesto odpravljenih več potnikov na železnici od občinskega povprečja (272.000) v Sloveniji. Tab. 1: Stopnja motorizacije in gostota magistralnih in regionalnih cest v občinah ob slovensko-hrvaški meji leta 1991* The degree of Motorization and the Density of Magistral and Regional Road Network in the Frontier Communities at the Slovene-Croat Border 1991 Občine Osebna vozila Prebivalci/osebno Gostota mag.+reg. Communes Private cars vozilo cest km/km2 Inhabitants/private Density mag.+reg. car roads km/km2 Brežice 6684 3 0,28 Cerknica 4657 3 0,14 Črnomelj 4489 4 0,12 Ilirska Bistrica 4738 3 0,22 Kočevje 5079 3 0,15 Koper 18937 2 0,32 Krško 7753 3 0,23 Lendava 5824 4 0,29 Ljutomer 4549 4 0,27 Metlika 2084 4 0,38 Novo mesto 17330 3 0,21 Ormož 3451 5 0,20 Piran 6443 2 0,48 Ptuj 16348 4 0,25 Ribnica 3392 3 0,16 Sežana 9730 2 0,24 Šmarje pri Jelšah 7188 4 0,27 SLOVENIJA 594289 3 0,23 * Statistični podatki po občinah, Zavod R Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1992 V Železniškem blagovnem prometu je bilo na območju obmejnih občin naloženih in razloženih 6,3 milijone ton blaga ali kar 43,2% vsega blaga v Sloveniji. Pri tem gre za izrazito vlogo Kopra, kjer so naložili in razložili kar 56,2% vsega blaga na železnici v obmejnih občinah. V občini Koper so tega leta na sploh naložili in razložili največ blaga v Sloveniji. Občine Koper, Ptuj, Krško, Ormož in Novo mesto so imele nadpovprečni blagovni promet na železnici, saj je bilo v teh občinah naloženega in razloženega več blaga kot je bilo občinsko povprečje (275.000t) v Sloveniji. V občinah Ribnica, Metlika, Cerknica, Andrej Čeme, Stanko Pele 147 Prometno geografski vidiki... Tab. 2: Promet potnikov in blaga v železniškem prometu v občinah ob slovensko-hrvaški meji leta 1991* Passenger and good Railway Traffic in the Frontier Communes at the Slovene-Croat Border 1991 Železniške Odpravljeni Blagovni Naloženo Razložen Občine postaje potniki promet blago blago v 1000 v lOOOt v lOOOt v lOOOt Communes Railway Passengers Goods Loaded Unloaded stations goods goods Brežice 2 175 124 51 73 Cerknica 2 77 24 10 14 Črnomelj 4 291 81 64 17 11.Bistrica 2 132 42 16 26 Kočevje 2 / 76 62 14 Koper 1 80 3548 2471 1077 Krško 3 221 587 128 459 Lendava 1 3 88 43 45 Ljutomer 3 56 47 14 33 Metlika 3 136 15 7 8 Novo mesto 6 363 363 139 224 Ormož 9 267 419 114 305 Piran / / / / / Ptuj 6 254 597 169 428 Ribnica 2 / 14 10 4 Sežana 12 194 91 44 47 Šmarje pri J. 11 335 188 90 98 SKUPAJ 69 2037 6304 3432 2872 SLOVENIJA 198 17171 14605 6917 7688 »Statistični podatki po občinah, Zavod R Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1992 Ilirska Bistrica in Ljutomer delež naloženega in razloženega blaga ne presega 1% železniškega blagovnega prometa na slovensko-hrvaški meji. Železnica je imela v obmejnih občinah večji pomen za odvoz kot pa za dovoz blaga. Na železnici so namreč v teh občinah naložili 3,4 tone blaga, ali skoraj polovico vsega naloženega blaga v Sloveniji (49,6%), razložili pa 2,8 milijonov ton, ali 37,3% vsega razloženega blaga v Sloveniji. Andrej Cerne, Stanko Pele 148 Prometno geografski vidiki... NOVA MEJA IN MEJNI PREHODI Z osamosvojitvijo se je južna in jugovzhodna meja Slovenije spremenila iz notranje medrepubliške v mejo med dvema samostojnima državama in je s 546 km najdaljša meja Slovenije. Od 1.160 km slovenskih meja odpade na slovensko-hrvaško mejo 47,0%. Po dolžini sledi slovensko-avstrijska meja z 324 km (28,0%), slovensko-italijanska z 202 km (17,0%) in slovensko-madžarska meja z 88 km (7,6%). Le 46,6 km meje poteka po morju. Slovenija in Hrvaška sta se dogovorili, da bo na slovensko-hrvaški meji 16 mednarodnih in 9 meddržavnih mejnih prehodov. Gostota mejnih prehodov na novi državni meji je torej približno taka kot na mejah Slovenije z drugimi državami. Nekoliko gostejši so le mednarodni in meddržavni mejni prehodi na meji z Italijo. Tab. 3: Slovenska državna meja in mejni prehodi Slovene State Border and Border Crossings Dolžina Število mejnih prehodov meja v km mednarodnih meddržavnih na 1000 km meje The lenth Number of border crossings of border international state per 1000 km of boreder Avstrija 324 8 6 43 Italija 202 10 3 64 Hrvaška 546 16 9 46 Madžarska 88 3 1 45 Skupaj 1160 37 19 48 Tab. 4: Magistralne in regionalne ceste, ki prečkajo slovensko državno mejo Magistral Border and.Regional Roads Crossing the Slovene State Border Dolžina Magistralne Regionalne Cestni meja v km ceste ceste prehodi na 1000 km meje The lenth Magistral Regional Border of border roads roads crossings per 1000 km of border Avstrija 324 6 9 46 Italija 202 5 11 79 Hrvaška 546 10 17 49 Madžarska 88 1 4 45 Skupaj 1160 22 41 54 Andrej Čeme, Stanko Pele 149 Prometno geografski vidiki... PROMETNI TOKOVI NA SLOVENSKO HRVAŠKI MEJI (ŠTETJE PROMETA) Na podlagi podatkov o povprečnem letnem dnevnem prometu vozil (PLDP) za leti 1985 in 1992 smo opredelili spremembe v obsegu prometnih tokov iz Slovenije proti Hrvaški. Izbrali smo 15 števnih mest, neposredno ob meji, na magistralnih in regionalnih cestah, ki prečkajo slovensko-hrvaško mejo. Glede na obseg celotnega prometa leta 1985, bi lahko vsa števna mesta razvrstili v pet skupin. V skupini z največjim PLDP so bile ceste: Ljubljana-Zagreb (7348 motornih vozil), Koper-Pula (6250) in Maribor-Zagreb (5787). V naslednji skupini sta bili cesti Postojna-Reka (3105 motornih vozil) in Trst-Reka po Podgrajskem podolju (2820). Sledita cesti Koper-Buzet (1565) in Lendava-Čakovec (1617). V skupino cest z nekaj več kot 1000 motomimi vozili v povprečju na leto na dan, pa so spadale ceste: Ptuj-Varaždin, Celje-Krapina in Novo mesto-Karlovac. Na petih cestah je bil promet manjši od 1000 motornih vozil: Kočevje-Delnice, Črnomelj-Karlovac, Metlika-Jastrebarsko, Brežice-Klanjec in Ljutomer-Mursko Središče. Med tremi pomembnejšimi cestami proti Hrvaški smo imeli torej še cel niz srednje in manj pomembnih, po katerih je potekal v glavnem meddržavni (tedaj medrepubliški) in krajevni promet. To potrjuje tudi struktura prometa. Delež domačih osebnih vozil je bil na cestah z največjim prometom blizu ali krepko pod povprečjem za vsa obravnavana števna mesta (50,6%). Nasprotno pa je bil ta delež pri vseh cestah iz skupine z najmanjšim prometom večji od 72%. Razmerje med osebnimi in tovornimi vozili ni bilo povezano z obsegom skupnega prometa. Največji je bil delež tovornega prometa na cestah Celje-Krapina in Ljutomer-Mursko Središče. Zelo majhen je bil ta delež na eni najbolj prometnih cest Koper-Pula (13,3%), predvsem zaradi velikega deleža turističnega prometa. Najmanjši delež tovomih vozil je prečkal slovensko-hrvaško mejo v Ormožu (12,1%), kar je verjetno posledica omejitve za tovorni promet na tamkajšnjem mostu. Z nastankom nove državne meje, predvsem pa s spremenjenimi geopolitičnimi in gospodarskimi razmerami na območju nekdanje Jugoslavije pa tudi celotne vzhodne Evrope, Je prišlo tudi do spremembe prometnih tokov v smeri iz Slovenije proti Hrvaški. Promet (PLDP) seje zmanjšal predvsem na dveh najbolj obremenjenih cestah Ljubljana-Zagreb in Maribor-Zagreb, saj sta obe evropski magistralni smeri zaradi vojne prekinjeni in lahko služita le še povezovanju dela Hrvaške z Evropo. Po cestah Ljubljana-Zagreb in Ljubljana- Iz obeh preglednic je razvidno, daje gostota magistralnih in regionalnih cest, ki prečkajo slovensko-italijansko mejo, nekoliko večja od gostote madnarodnih in meddržavnih mejnih prehodov. Na drugih mejah je gostota magistralnih in regionalnih cest, ki vodijo preko meja skoraj povsem enaka gostoti mednarodnih in meddržavnih mejnih prehodov. Meje z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko so v fizičnem pogledu torej približno enako prehodne. Cestni prehodi so na teh mejah vsaj na meddržavni ravni v povprečju na vsakih 20 km. Sklepamo torej, daje nova državna meja po gostoti prometnega omrežja in mejnih prehodov zelo podobna mejama z Avstrijo in Madžarsko, zaostaja pa za slovensko-italijansko mejo. Andrej Čeme, Stanko Pele 150 Prometno geografski vidiki... Reka je potekal tudi del prometa med Istro in Zagrebom, saj je bila cesta Reka-Karlovac zaradi bližine kriznih (vojnih) območij mnogokrat prenevarna. Kljub temu seje promet na cesti Ljubljana-Zagreb leta 1992 zmanjšal na komaj 62,7% tistega iz leta 1985, na cesti Maribor-Zagreb pri Podlehniku pa celo le na 61,4%. Zaradi tolikšnega zmanjšanja prometa na dveh najprometnejših cestah seje zmanjšal tudi skupni PLDP za vseh 15 števnih mest, in sicer na 83,8%, hkrati pa povečal na na prometno manj obremenjenih smereh. Največjo rast prometa kažejo prometnice na območju Metlike (v smeri proti jugu je bil indeks 170, v smeri proti vzhodu pa 213). Takšna rast prometa je nedvomno povezana tudi s pogostejšimi prehodi meje zaradi vojnih razmer v sosednji državi (begunci, oskrbovaje, delo itd.). Leta 1992 je bil na smereh Ljubljana-Zagreb, Maribor-Zagreb in Postojna-Reka promet približno 4000 vozil dnevno (3554-4604). V smeri Novo mesto-Karlovac, Celje-Krapina in Lendava-Čakovec seje promet povečal na 1839-2794 motornih vozil leta 1992. Edina izjema je bila smer Trst-Reka, kjer seje promet zmanjšal. Na smereh z najmanjšim prometom: Kočevje-Reka, Čmomelj-Karlovac in Brežice-Klanjec seje promet le malenkostno povečal oziroma zmanjšal. Največje spremembe je bilo opaziti v strukturi prometa pri razmerju med osebnimi in tovomimi vozili. Delež osebnih vozil za vse obravnavane ceste je bil leta 1985 79,6%, leta 1992 pa kar 90,3%. Ker je šlo za zmanjšanje obsega tovomega prometa na vseh števnih mestih lahko sklepamo, da je to posledica prekinitve tranzitnega tovomega prometa in zmanjšanja obsega blagovne menjave Slovenije z državami na območju bivše Jugoslavije. Najbolj seje zmanjšal delež tovomega prometa na cesti Koper-Buzet, in sicer od 18,7% na samo 5,6%. Zaradi upada tega prometa seje zmanjšal tudi skupni promet (indeks 95). Zaradi vojnih razmer se tujci območju nekdanje Jugoslavije izogibajo, kar nam nazorno prikazuje manjši delež tujcev na slovensko-hrvaški meji. Delež tujih osebnih vozil je bil na 15. števnih mestih leta 1985 29,0%, leta 1992 pa le 19,2%. Do največjega zmanjšanja je prišlo na smeri Maribor-Zagreb. Od vseh vozil, ki so v povprečju dnevno peljala skozi Podlehnik, je bilo leta 1992 tujih vozil le 22,7%, leta 1985 pa 53,0%. Podobno seje delež tujih osebnih vozil zmanjšal tudi na cesti Trst-Reka, od 46,0% na 24,7%. Enako velja tudi za smer Postojna-Reka, kjer je delež tujih osebnih vozil padel od 33,9% na 17,3%. Največji delež tujih osebnih vozil je bilo leta 1992 na cesti Koper-Pula, kjer so tuja osebna vozila predstavljala skoraj tretjino vseh vozil (31,9%). Cesti Maribor-Zagreb in Trst-Reka sta kljub močnemu zmanjšanju prometa še vedno imeli višja deleža tujih osebnih vozil kot druge ceste (22,7% in 24,7%) Še najbližja jima je bila cesta Koper-Buzet, na kateri seje delež tujih osebnih vozil celo precej povečal: od 14,2% na 19,2%, aje bil celoten promet na tej cesti majhen (1492 motomih vozil leta 1992). Druge ceste s tako majhnim prometom so imele v glavnem zanemarljiv delež tujega osebnega prometa. Najmanjši delež tujih osebnih vozil (0,8%) je bil v smeri od Metlike proti vzhodu. Ti deleži so bili na cestah s skromnejšim prometom majhni že leta 1985, vendar so se tudi na njih, z izjemo ceste Koper-Buzet, še izdatneje zmanjšali. Deleži osebnih vozil z območja nekdanje Jugoslavije so bili zelo visoki, višji od deleža slovenskih in drugih tujih osebnih vozil skupaj na cestah (Čmomelj-Karlovac, Andrej Čeme, Stanko Pele 151 Prometno geografski vidiki... Novo mesto-Karlovac, Ptuj-Varaždin in Trst-Reka. Na drugih cestah število osebnih vozil iz nekdanje Jugoslavije leta 1992 ni presegalo števila domačih vozil. PROMETNI TOKOVI NA IZBRANIH MEJNIH PREHODIH Na podlagi ankete prometnih tokov, opravljene na izbranih mejnih prehodih. 31.7.1992 (MPZ, RUC, SCT, PNZ, 1992), lahko zapišemo naslednje temeljne ugotovitve. Preko 22. mejnih prehodov v Sloveniji z Italijo (7 mejnih prehodov), Avstrijo (6 mejnih prehodov). Madžarsko (1 mejni prehod) in Hrvaško (8 mejnih prehodov) je 31.7.1992 prestopilo meje v obeh smereh 85.027 motornih vozil, med keterimi je bilo 79.819 osebnih (94,0%), 4.286 tovornih (5,0%), 487 motorjev (0,6%) in 435 avtobusov (0,5%). Tab. 5: Število motornih vozil na mejnih prehodih Slovenije z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško 31.7.1992 (prestop meje v obe smeri)* Cross-Border Traffic by Road at the Slovene Borders with Italy, Austria, Hungary and Croatia 31.7.1992 Mejni prehodi Motoma vozila Motorji Osebna vozila Avtobusi Tovornjaki Border Motor Motor Private cars Buses Lorries crossings vehicles cycles Italija 32089 272 29840 160 1817 Avstrija 20399 120 19527 49 703 Madžarska 1098 3 919 12 164 Hrvaška 31441 92 29533 214 1602 Skupaj 85027 487 79819 435 4286 ¦Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992 Na osmih mejnih prehodih s Hrvaško je leta 1992 prestopilo mejo 31.441 motornih vozil oziroma več kot tretjina (37,0%) vseh motornih vozil čez slovenske meje, na sedmih mejnih prehodih z Italijo 32.089 (38,0%) in na enem mejnem prehodu z Madžarsko 1.098 (1,3%). Največ osebnih vozil je prestopilo slovensko-italijansko mejo (29.840), nekoliko manj slovensko hrvaško (29.533), sledili pa sta slovensko-avstrijska (19.527) in slovensko-madžarska meja (919). Na osmih mejnih prehodih s Hrvaško je mejo prestopilo v obe smeri 31.441 motomih vozil, od tega 29.533 osebnih vozil (94,0%), 1.602 tovornjakov (5,1%), 214 avtobusov (0,7%) in 92 motorjev (0,3%). Andrej Čeme, Stanko Pele 152 Prometno geografski vidiki... Tab. 6: Število motomih vozil na mejnih prehodih Slovenije in Hrvaške 31.7.1992 (prestop meje v obe smeri)* Cross-Border Traffic by Road at the Slovene-Croat Border 31.7.1992 Mejni prehodi Motoma vozila Motorji Osebna vozila Avtobusi Tovornjaki Border Motor Motor Private cars Buses Lorries crossings vehicles cycles Središče ob D. 1402 3 1141 12 246 Gruškovje 3444 1 3221 28 194 Obrežje 3645 2 3115 56 472 Jelšane 4359 12 4069 24 254 Starod 2225 0 2061 25 139 Sočerga 2344 19 2261 6 58 Dragonja 5683 28 5589 4 62 Sečovlje 8339 27 8076 59 177 Skupaj 31441 92 29533 214 1602 •Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 ^ Slika 1: Število motornih vozil na slovensko-hrvaški meji (v obe smeri) 31. 7. 1992 Cross-Border traffic by road at the Slovene-Croat border 13.7.1992 (motor vehicles in both directions) Andrej Čeme, Stanko Pele 153 Prometno geografski vidiki... Tab. 7: Število motomih vozil na slovensko-hrvaški meji (v obe smeri) 31.7.1992 Cross-Border Traffic by Road at the Slovene-Croat Border 13.7.1992 (motor vehicles in both directions) Mejni prehodi Delo Poslovno Turizem Dmgo Border crossing Work Business Leasure Other Italija 1641 3040 10078 15081 Avstrija 1753 2274 5689 9811 Madžarska 23 28 362 506 Hrvaška 1105 3550 15639 9239 Skupaj 4522 8892 31768 34637 ¦Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992 Največ tovornih vozil je prečkalo slovensko-italijansko in slovensko-hrvaško mejo: preko prve 1.817 ali 42,45%, preko druge pa 1.602 ali 37,4%. Preko slovensko-avstrijske meje je prestopilo mejo le 16,4% vseh tovornih vozil, preko slovensko-madžarske pa 3,8%. Največji delež tovornega prometa je po posameznih mejah imela slovensko-madžarska meja, kjer je bilo 1.098 vozil kar 15,0% tovornih. Na slovensko-italijanski meji je bil delež tovornega prometa 5,6%, na slovensko-hrvaški meji 5,1% in na slovensko avstrijski meji le 3,4%. Tudi ti podatki govore o prostorski usmeritvi blagovnih prometnih tokov preko slovenskega ozemlja. ¦ Delo ^Poslovno HT urizem DOstalo ITALIJA AVSTRIJA MADŽARSKA HRVAŠKA Slika 2: Prehod osebnih vozil na mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško glede na namen 31.7.1992 Cross-Border Traffic of Private Cars According to the Purpose of Travel at the Slovene borders with Italy, Austria, Hungary and Croatia 31.7.1992 Andrej Čeme, Stanko Pele 154 Prometno geografski vidiki... Glede na namen potovanja osebnih vozil je prevladoval turizem, saj je skoraj 40% vseh osebnih vozil prestopilo mejo zaradi turističnih razlogov. Sledili so poslovni razlogi z 11,1 %, delovni s 5,7% ter ostali s 43,4%. Na meji s Hrvaško so bili turistični motivi za prestop meje najštevilnejši, saj so predstavljali več kot polovico (53,0%) prehodov vseh osebnih vozil. Na turizem je odpadlo na meji z Madžarsko 39,4% osebnih vozil, na meji z Italijo 33,8% in na meji z Avstrijo 29,1%. Ti podatki so smiselni, saj je bila anketa opravljena v času turistične sezone. Tab. 8: Mejni prehodi osebnih vozil na slovensko-hrvaški meji glede na namen 31.7.1992* Cross-Border Traffic of Private Cars According to the Purpose of Travel at the Slovene-Croat Border 31.7.1992 Mejni prehodi Delo Poslovno Turizem Drugo Border crossing Work Business Leasure Other Središče ob D. 108 172 266 595 Gruškovje 58 624 601 1938 Obrežje 163 900 433 1619 Jelšane 74 294 2988 713 Starod 18 281 840 922 Sočerga 101 255 1529 376 Dragonja 284 349 3871 1085 Sečovlje 299 675 5111 1991 Skupaj 1105 3550 15639 9239 ¦Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, Ministrstvo za promet in zveze. Republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana, 1992 Prehodi meje zaradi poslovnih razlogov so bili z 12% tudi najbolj izraziti na meji s Hrvaško. Na slovensko-avstrijski jih je bilo 11,6%, na slovensko-italijanski 10,2% in na slovensko-madžarski le 3,1%. Na mejnih prehodih s Hrvaško gre za prostorsko koncentracijo prometa glede na obseg in funkcijo posameznih mejnih prehodov. Tako je na treh mejnih prehodih Jelšane (Rupa), Dragonja in Sečovlje prestopilo mejo več kot 60% vseh osebnih vozil vzdolž celotne slovensko-hrvaške meje, in sicer v Sečovljah 27,3%, na Dragonji 19,0% in v Jelšanah 13,8%. Prehodi slovensko-hrvaške meje so najmočneje navezani na delovno migracijo zlasti na Dragonji in Sečovljah, najmanj pa na Starodu. Poslovni stiki so najobsežnejši preko mejnih prehodov Breg (1/4 vseh poslovnih prehodov osebnih vozil preko slovensko-hrvaške meje), Sečovlje (19,0%) in Macelj (17,6%o). Najizrazitejši mejni prehodi za turistični promet pa so Seča, Dragonja in Jelšane. Na prvem je prestopilo mejo skoraj 1/3 vseh osebnih vozil, ki so imela turistični namen potovanja, na Dragonji 1/4 in v Jelšanah 19,1%. Andrej Čeme, Stanko Pele_155_Prometno geografski vidiki... SKLEP Nova državna meja in krizno žarišče na Balkanu močno vplivata na zmanjšanje prometa na najbolj tranzitnih prometnih smereh v Sloveniji. Hkrati seje zaradi prekinitve medsebojnih trgovskih povezav močno zmanjšal tovorni promet med Slovenijo in Hrvaško. Zaradi bližine vojne seje zmanjšalo tudi število in delež tujih osebnih vozil. Na nekaterih delih meje, kjer poteka manjši promet, je prišlo do povečanja povprečnega letnega dnevnega prometa, kar je povezano z novonastalim! obmejnimi razmerami. Tranzitni promet preko Slovenije seje preusmeril na longitudinalno smer Koper-Lendava, ki predstavlja infrastrukturno hrbtenico države. Hkrati je to tudi prometna smer, ki se ujema s predvidenim povečanjem prometa med razvijajočimi se državami vzhodnega dela srednje Evrope in industrijskimi območji sevrene Italije, južne Francije in Španije. Koncept nove prometne zasnove Slovenije bo zato temeljil prav na teh dejstvih in na zahtevi po neposrednem povezovanju z vsemi sosednjimi državami. Prometne smeri proti Hrvaški tako ne bodo imele več primarnega pomena kot v nekdanji državi, temveč sekundarnega, saj bosta imeli obe smeri Jesenice-Obrežje in Šentilj-Macelj pretežno tranzitni pomen. Leta pa verjetno ne bo imela prednosti pred medregionalnim in regionalnim povezovanjem s sosednjimi državami in regijami Slovenije. Prometni tokovi na obeh smereh se bodo z normalizacijo razmer ponovno krepili, čeprav verjetno ne bodo dosegli nekdanje ravni. Pričakovati je namreč, da bodo alternativne prometne smeri zaradi boljše infrastrukture v večji meri ustvarjale nove prometne potrebe. LITERATURA IN VIRI Analiza prometnih tokov čez mejne prehode v R Sloveniji, 1993, Ministrstvo za promet in zveze, republiška uprava za ceste, SCT, PNZ, Prometni oddelek, Ljubljana. Černe, A., 1989, Prometno omrežje in urbani razvoj SR Slovenije, doktorska disertacija, Filozofska Fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana. Čeme, A., Pele, S., 1990, Vloga in pomen prometa v Koprskem Primorju, 15. zborovanje slovenskih geografov, Portorož, 24.-27. oktober 1990, s. 209-214. Čeme, A., Pele, S., 1993, regionalne razsežnosti prometno geografskega položaja Savinjske, 16. zborovanje slovenskih geografov, Celje, 21.-23. oktober 1993, s. 175-196. Republiška uprava za ceste, 1993, Podatki o štetju prometa na magistralnih in regionalnih cestah v R Sloveniji, Ljubljana. Statistični podatki po občinah, 1992, Zavod R Slovenije za ststistiko, Ljubljana. Andrej Čeme, Stanko Pele_156_Prometno geografski vidiki... TRANSPORT-GEOGRAPHIC ASPECTS OF THE NEW STATE BORDER Summary Slovenia has 1,160 km of state borders, of which 546 km (47.0%) is shared with Croatia, 324 km (28.0%) with Austria, 202 km (17.4%) with Italy and 88 km (7.5%) with Hungary. The Slovenian sea border is only 46.6 km long. There are altogether 149 border crossings on the Slovenian state borders: 65 (43.6%) international and local roads, railroads, and other crossings with Italy, 48 (32.2%) with Austria, 34 (22.8%) with Croatia and 2 (1.3%) with Hungary. At intemational border crossings, more than 18 million cars were registred in regular road traffic in 1990, with more than 90 million passengers. On the basis of an average daily traffic flow per a year in 1985 and 1992 we can determine two main changes. Before the new state border we had three main traffic flows towards the border: Koper-Pula, Ljubljana-Zagreb and Maribor-Zagreb. Traffic flows in 1992 increased on the first direction and decreased on others two. This is specially evident in goods traffic and traffic of foreign private cars. On the other hand, trafic flows at regional and local border crossings increased because of daily commuters. According to the analysis of cross-border traffic by road, 31.7.1992, 85,027 motor vehicles were registred in both directions at 22 border crossings at the Slovene borders. At the border crossings with Italy 32,089 (37.7%) motor vehicles were registred, with Croatia 31,441 (37.0%), with Austria 20,399 (24.0%) and with Hungary 1,098 (1.3%). The stmcture of cross-border traffic at 8 border crossings at the Slovene-Croat border was as follows: 29,533 private cars (94.0%), 1,602 lorries (5.1%), 214 buses (0.7%) and 29 motor cycles. The biggest traffic flow was at border crossings Sečovlje (8,076 private cars, or 27.3% of all registred private cars at Slovene-Croat border crossings), Dragonja (5,589 private cars, 19.0%) and Jelšane (4,069 private cars, 13.8%), leading towards the peninsula of Istra. Turistic travel was the purpose of more than 50% of all private cars crossings at the Slovene-Croat border, 12.0% were business travel, 3.7% were commuters and 31.3% were other purposes.