Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 161
Recenzije
zaradi ~esar se pogosto uporabljajo angle{ki izrazi. V obravnavani knjigi pa so vsi strokovni
termini prevedeni v sloven{~ino, kar sicer na trenutke zveni nekoliko okorno, vendar pa tovrstno
delo zagotovo predstavlja dobro izhodi{~e za nadaljnjo strokovno razpravo in oblikovanje konsenza
o slovenskem izrazoslovju na polju politi~ne znanosti, ~emur bo potrebno v prihodnosti posve~ati
veliko pozornost.
Ma{a Filipovi}
Miroljub Ignjatovi}: Dru‘bene posledice pove~anja pro‘nosti trga
delovne sile. Ljubljana: Zalo‘ba FDV, zbirka Znanstvena knji‘nica, 2002
242 strani (ISBN: 961-235-089-2), 3.200 SIT
Za dana{nji ~as nekateri analitiki uporabljajo pridevnik fluidna moderna (Bauman) ali pa
pravijo, da ‘ivimo v dru‘bi tveganja (Beck). Ti opisi dana{nje dru‘be ponazarjajo, kar mnogi
avtorji menijo, da je glavna zna~ilnost dana{njega ~asa - to je negotovost. Danes naj bi bil vsak
posameznik soo~en z mno‘ico izbir, brez vodila, katera izbira je prava, brez trdne opore in brez
oprijemljivih identifikacijskih sredi{~. Delo, ki je v preteklosti predstavljalo mo~no identifikacijsko
to~ko za posameznika, ter hkrati posamezniku dajalo tudi eksisten~no varnost, postaja, tako kot
ostale stvari v dru‘bi, vedno bolj polno tveganj in negotovosti. Te spremembe na trgu delovne
sile lahko pove‘emo tudi s konceptom fleksibilizacije trga delovne sile oziroma s pojavom
fleksibilne zaposlitve. Tako Bauman  pravi, da je fleksibilnost dana{nji slogan, ki na trgu delovne
sile ozna~uje »konec zaposlitev, kot smo jih poznali«, in oznanja zaposlitve za dolo~en ~as, brez
pogodb ali za~asnimi pogodbami, zaposlitev brez vgrajene varnosti in z dolo~ilom »do nadaljnega«.
Delovno ‘ivljenje je tako danes nasi~eno z negotovostjo (Bauman 2000: 147).
Fleksibilizacija kot pomembna dru‘bena sprememba, ki se ne ti~e le trga delovne sile, ampak
vpliva tudi na dru‘bo kot celoto ter njene segmente (kot je dru‘ina) oziroma na vsakega
posameznika v njej, je tudi osrednja tema monografije Miroljuba Ignjatovi}a. Monografija je
nastala na podlagi doktorske disertacije, narejene pod mentorstvom Ivana Svetlika, in za katero
je avtor dobil na Fakulteti za dru‘bene vede tudi fakultetno priznanje za najbolj{i doktorat v letu
2002.  Avtor dela je zaposlen kot znanstveni sodelavec na Centru za prou~evanje organizacij in
~love{kih virov, na Fakulteti za dru‘bene vede.
O delu oziroma zaposlitvi bi lahko govorili z dveh vidikov: makro in mikro perspektive.
Tako iz mikro perspektive lahko opazujemo pomen dela za posameznika, za njegovo pre‘ivetje,
kot identifikacijsko sredi{~e, kot vir samouresni~evanja, vir stresa, itd. Po drugi strani pa ga
lahko opazujemo z makro vidika in analiziramo, kako spremembe na trgu delovne sile vplivajo
na spremembe v dru‘bi (in obratno). Pri~ujo~a knjiga obravnava spremembe na trgu delovne sile
in procese fleksibilizacije predvsem z njihove makro perspektive, vendar pa tudi mikro pogled ni
izpu{~en. Tako avtor v prvem delu knjige zari{e okvir, znotraj katerega se je sploh razvijal sodobni
trg delovne sile (tj. sistem socialne varnosti in dr‘ave blaginje). Avtor obravnava predvsem evropske
trge delovne sile, katere na podlagi kriterijev, kot so demografske zna~ilnosti trga delovne sile,
izrabe delovne sile in strukture brezposelnosti, razdeli v {tiri modele. Na podlagi te razvrstitve
avtor ugotavlja, da v Evropi obstajata dva idealnotipska modela delovanja trga delovne sile, in
sicer fleksibilni model (kamor spadajo Danska, Velika Britanija in Nizozemska) ter tradicionalni
ali industrijski tip trga delovne sile (sem spadajo Irska, Portugalska in Slovenija), medtem ko se
ostale dr‘ave ume{~ajo med oba idealna tipa, in sicer v kontinentalni (Belgija, Nem~ija, Avstrija,
Luksemburg, Francija, [vedska, Finska) in mediteranski tip (Gr~ija, Italija, [panija).

162 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45
Recenzije
Knjiga se osredoto~a na fleksibilizacijo trga delovne sile kot del {ir{ega procesa prilagajanja
sodobnih dru‘b posledicam lastnega delovanja. Pri tem je fleksibilizacija definirana kot vsi ukrepi,
ki omogo~ajo hitrej{e prilagajanje in reagiranje na informacije iz okolja, tj. ukrepi, ki odstranjujejo
ovire za nemoteno delovanje idealnega trga delovne sile (str. 42). [ir{i kontekst, v katerega avtor
ume{~a fleksibilizacijo, je razumevanje slednje kot na~in ohranjanja polne zaposlenosti (v smislu
zagotavljanja zaposlitve za vse iskalce zaposlitev). Fleksibilnost trga delovne sile tako obravnava
avtor kot eno pomembnej{ih sprememb trga delovne sile v dana{njem ~asu.
Fleksibilizacije pa ne gre idealizirati, kljub temu, da je pomembna za re{evanje problemov
(krize zaposlovanja) na trgu delovne sile. Avtor namre~ ugotavlja, da fleksibilne zaposlitve s
seboj nosijo tudi negativne zna~ilnosti, kot so podzaposlenost, ter da so posamezniki/-ice pogosto
neprostovoljno ujeti v fleksibilni zaposlitvi. S seboj torej fleksibilnost prinese tudi manj{o varnost
zaposlitve, disperzijo zaslu‘ka in manj{o pogajalska mo~ zaposlenih. Hkrati pa je za posameznike
(in posameznice) v fleksibilni obliki zaposlitve zna~ilna ni‘ja izobrazba, opazna pa je tudi spolna
dihotomiranost, tj. prevladovanje ‘ensk v teh oblikah zaposlitve.
Koncept fleksibilnega zaposlovanja nadalje avtor v drugem poglavju nave‘e tudi na koncept
fleksibilnega podjetja, s katerim se je poskusilo re{evati problem nizke produktivnosti ter z njo
povezanih problemov neu~inkovitega in nefleksibilnega trga delovne sile.
Kljub velikemu govoru o fleksibilizaciji v »postmoderni« dru‘bi pa si evropske dr‘ave v
»stopnji« fleksibilizacije niso enake. Tako avtor ugotavlja, da lahko evropske dr‘ave razdelimo v
tri skupine po stopnji fleksibilnosti trga delovne sile. Za prvo skupino, v katero spadajo dr‘ave
kontinentalne Evrope, je zna~ilna enakomernost v uporabi fleksibilnih oblik zaposlovanja. Za
drugo skupino, v kateri so predvsem skandinavske dr‘ave (Danska, [vedska, Finska, Nizozemska
in Velika Britanija) je zna~ilen fleksibilni trg delovne sile, za tretjo skupino mediteranskih dr‘av
(Gr~ija, [panija, Portugalska, Italija) skupaj z Irsko in Slovenijo pa tradicionalna struktura
gospodarstva. Za slednjo skupino je tako zna~ilen ve~ji dele‘ delovno aktivnih v kmetijstvu in
industriji. Evropske dr‘ave se torej med seboj precej razlikujejo v stopnji fleksibilizacije svojega
trga delovne sile. Kam spada Slovenija v okviru teh trendov, avtor naslavlja posebej, v zadnjem
poglavju knjige. Ugotavlja nefleksibilnost slovenskega trga delovne sile in postavlja izzive za
preoblikovanje v prihodnosti. Stanje v Sloveniji opisuje v lu~i prej postavljenih tez in ugotovitev
o trgu delovne sile v drugih evropskih dr‘avah, kar je za slovenske bralce tik pred vstopom
Slovenije v Evropsko unijo {e posebej zanimivo.
Kot ‘e omenjeno, avtor ne gleda na spremembe na trgu delovne sile le z makro vidika, ampak
naslovi tudi mikro vidik sprememb. Tako v tretjem poglavju obravnava tudi vpliv fleksibilizacije
trga delovne sile in fleksibilizacije zaposlitve na posameznika in dru‘ino. Na ravni posameznika
avtor analizira ta vpliv predvsem z identitetnega in kariernega vidika. Tako ugotavlja razhajanje
vrednot samorealizacije in hedonizma (kot postmodernih vrednot) proti vrednotam asketizma in
»duhu kapitalizma«. Opisuje tudi negativne posledice fleksibilizacije za posameznika, ki sta
predvsem stres in negotovost.
V kontekstu vpliva fleksibilizacije na dru‘ino pa avtor poudarja ve~anje participacije ‘ensk
na trgu delovne sile kot pomembno spremembo na trgu delovne sile. Ugotavlja, da je bilo
vpeljevanje fleksibilnih oblik zaposlovanja namenjeno kot re{itev tega problema ve~je participacije
‘ensk ob relativno manj{i rasti {tevila novih delovnih mest. Tako analizira fleksibilizacijo trga
delovne sile v odnosu do razlik med mo{kimi in ‘enskami v kontekstu delitve dela.
U~inke fleksibilizacije trga delovne sile na {ir{o dru‘bo avtor v istem poglavju povzema
predvsem z vidika stratifikacijskega u~inka, ter z vidika sistemske in socialne izklju~enosti, saj
vidi trg delovne sile kot potencialni generator le-teh. Fleksibilizacija trga delovne sile, kot ugotavlja
avtor, namre~ vpliva selektivno na posamezne skupine, hkrati pa te skupine (lahko) razli~no
reagirajo na ta proces.
Avtor v ~etrtem poglavju zaklju~i, da mora fleksibilizacija zaposlitve ravno zaradi vseh
negativnih posledic, ki jih ima, biti usklajena tudi z neko obliko varnosti, ter predstavi na~ine, na

Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45 163
Recenzije
katere naj bi se (oziroma bi se lahko) sodobni socialni sistemi prilagodili novim procesom na
trgu delovne sile. S tem knjiga poleg znanstvene relevatnosti pridobi tudi povsem prakti~no oziroma
uporabno vrednost.
Knjiga ponuja bralcu veliko informacij o trgu delovne sile, njegovem razvoju in zna~ilnostih
v postmoderni dru‘bi na zelo pregleden in berljiv na~in. Tako je primerna ne samo za strokovno
in znanstveno javnost, ampak tudi za {ir{o javnost, ki bi ‘elela dobiti vpogled v dogajanja na trgu
delovne sile v dana{njem ~asu v kontekstu evropskega razvoja ter razumeti vpliv modernih
(fleksibilizacijskih) procesov na posameznika in na dru‘bo kot celoto.
Literatura:
Zygmunt Bauman: Liquid modernity. Cambridge: Polity Press, 2000.
Tina Kogov{ek
Andreja Dobrovoljc, Valentina Hlebec, Sonja Klemen~i~, Livija Knafli~,
Rastko Mo~nik, Petra Nadrag in Andreja Isteni~ Star~i~ (ur.):
Evalvacija socialnointegracijske vloge programa Projektno u~enje za
mlaj{e odrasle. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, 2003
237 strani (ISBN 86-7207-155-7), 2.800 SIT
Kot pove ‘e naslov, je knjiga rezultat evalvacijske {tudije programa Projektno u~enje za
mlaj{e odrasle (v nadaljevanju PUM), predvsem njegove socialno integracijske vloge. Program
je nastal leta 1999 v okviru nacionalne kurikularne prenove, ki je zajela vse ravni javnega
izobra‘evanja v Sloveniji. Program je bil zasnovan z namenom prepre~evanja oziroma re{evanja
problema {olskega osipa. Slednji je bil dlje ~asa precej zanemarjena tema, tako v strokovni, {e
bolj pa {ir{i javnosti, v zadnjem ~asu pa se mu vendarle posve~a ve~ pozornosti. Na to ka‘e vrsta
programov, ki so bili narejeni kot poskus re{evanja tega problema, pa tudi ozave{~anje {ir{e
javnosti v medijih. Tako je bila denimo v prilogi [olstvo v Delu, 1. marca 2004, tej temi posve~ena
celotna stran.
PUM je namenjen mlaj{im odraslim, ki so pred~asno zapustili {olanje, njegov temeljni cilj
pa je pripeljati te mlade nazaj v izobra‘evanje. V evalvacijski {tudiji so avtorice posku{ale ugotoviti
predvsem, kako je strukturiran kurikulum programa PUM, kak{na je usposobljenost mentorjev,
ali program dejansko slu‘i svojemu namenu, kak{ni so njegovi u~inki ter ali so ti u~inki zgolj
kratkoro~ni ali tudi dolgoro~ni.
Evalvacija je bila izvedena v letih 2000 do 2002. [tudija ima {tevilne vsebinske in metodolo{ke
pozitivne elemente. V vsebinskem smislu je pohvalno, da je pri evalvaciji sodelovala pestra skupina
raziskovalk (in enega raziskovalca) iz razli~nih disciplin (sociologija, psihologija, pedagogika,
dru‘boslovna metodologija), ki omogo~a ve~plasten vpogled v obravnavani problem in s tem
{ir{o veljavnost ter interpretativno bogastvo {tudije.
V sociolo{ko teoreti~nem smislu evalvacijsko {tudijo uvede poglavje R. Mo~nika o
socialnointegracijski vlogi PUM-a. Mo~nik pri teoretizaciji socialne integracije izhaja tako iz
klasi~nih kot tudi iz novej{ih sociolo{kih teorij. Ponovno aktualizacijo pojma socialne integracije
vmesti v globalna dru‘bena in ekonomska dogajanja v zadnjih desetletjih (npr. dol‘ni{ke krize
manj razvitih de‘el, razpad socialisti~nih sistemov in njihova neoliberalizacija), ki so pripeljale
do nara{~anja socialnih razlik in napetosti. Ta dogajanja gredo v{tric s slabljenjem socialne dr‘ave