7. štev, V Kranju, dne 18. februarja 1911. XIL leto. Političen in gospodarslg list. Stane sa Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto i K, ta pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vid. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine te ne ozira. Uredništvo in upravnistvo je na pristavi « K. Flohana v cZvezdi«. Izdajatelj m odgovorni urednik Lav. Mikuš. Hokopsi naj se po.-ljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto - zvečer - Instrati M računajo sa celo straa 50 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 80 K. InseraU se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znate« popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vraoaje. In zasmrdelo je . •.! Skoro 40 let ni bilo na Kranjskem tako žalostnega in velikega gospodarskega poloma, kakršnega imarro zabeležiti v konknrzu »Glavne pose* jilnico v Ljubljani, ki je bil razglašen minuli pondeljek. Pa kako je prišlo do tega P Ker so nekateri odborniki kradli zaupani jim tuji denar, kar bi se ne dnnli storiti niti največji tolovaji. Upravni svetniki in aadzcraiki bodo prišli ob vse in ee bodo morali vsled tega zagovarjati le pred kar. sodnikom. Glavni krivec je posojilnični predsednik dr. Matija Hudnik, ki si je z milijoni ukradenega denarja polnil svoje globoke žepe, kupoval ž njim falitne graščine, doveljeval brez vsakega odborov?ga dovoljenja ljudi m, ki so mu stali k obrazu, naravnost ogromne svote. Ponarejale so se bilance, podkupljen je bil revizor ... Pregledovalca računov sta bila: Elija Predovic, ki je svoj čas gonil prešičs s HrvaŠkega, mož, ki niti ne sna brati, a je slovel kot «milijonar*, in neka ošabna žverict, ki se vlači po ulicah kakor megla. Čudimo se le, da «reka pravice* tako dolgo ni prijela teh «poštenjakovičev,» kajti dr. Hudnik je do pred kratkim dannadan bi-Ijardiral pri «Slonu», bivši trgovec Meglic se še vedno izprebaja a svojo viržinko in oglaša po uredništvih po Ljubljana Predovič pa jase naprej svoje svinje. To jo »nikum. pravi pravcati panoptikum. Zdi so nam, da je odprt zato, da ga gledajo prizadeti in nedolžni ljudje... Sicer se je zadnje dni nekaj debatiralo v justični palači, kaj, pokale bližnja pnhodnjost. Primanjkljaja izkazuje ta faliranf zavod okrog poldrugi milijon kron. Za varnost jamčijo po pravilih deležniki, ako potreba, z vsem svojim premoŽenjem. Potemtakem je oškodovanih vsled brezprimernega početja teh brezvestneiev, ki so zapravili pokradeni denar deloma v samopaSne, deloma v nesrečne Spekulacijske namene, na Gorenjskem cela vrsta najzvestejših pristašev narodno - napredne stranke Vsled tega je — odkrito rečeno — pisava .Slovenskega Naroda* naravnost drzna, češ, da s tem zavodom nima najmanjšega opravka liberalna stranka, dasiravno je dobro znano, da so v odboru te skrahirane posojilnice sedeli sami liberalni prvaki: ljubljanski občinski svetovalci in celo deželni poslanec. Ne slepimo vendar sami sebe I To se pravi briti norce zlasti iz prizadetih narodno - naprednih somišljenikov, ki tvorijo najmanj dve tretjini vseh deležnikov. Ravnotako ni bilo prav, da so dobili pri likv. odboru v roko listo nesrečnih žrtev razni zavodi in priznani krvosesi, ki imajo dopadojenje nad poginom svojega bližnjega. Apelira se venomer na strankino disciplino in složnost, pošteni, zaslužni in v boju za stranko osiveli možje pa so trpeli in še vedno tipe v svoji sredi nekaj eksemplarov, katerih se dostojen človek navadno ogiblje. In narodno-na-predni stranki menda ni vseeno, če ima v svoji sredi individué najtemnejše sprte, ki si vsikdar škodoželjno manejo svoje kremplje, kadar morejo zadaviti kako žrtev. Vzame naj v roke veliko metlo, da pomete tako sodrgo, ker sicer ji prêté v dogled-nem času nova razočaranja. Če se nam bo zdelo vredno, jo bomo na to še pravočasno opomnili. Kdor ni slep, ta vidi, kdor pa je vdarjen s kurjo slepoto, temu ni pomagati. —_ __L. Akcija za železnico Kamnik-Kranj*Škofja Loka. Ka dar so je sle sa konti in blagostanje »a*© Go-ernjske, tedaj je naš list vsikdar nepriitraask« zastopal splošno in edino pravo suhSče. Tako tudi v temle slu Čaju. Z veseljem moramo konštatlrati, da se je v novejšem času izprosila ideja sa gradnjo novih železniških prog in pride tedaj v poštev v is lato i mer tudi naš** Gorenjska. In želeti je, da bi složnost, ki se je pojavila že takoj t začetku te akcija, držala saj ves čas, dokler m capina lokomotiva, prišedša is Kamnika, čet čiršU borit po mostu proti Puštalu ali Stemarjem po lepi poljanski dolini, 2irem i. t d. Na drugem mestu prinašamo oklic toa veliki shod, ki se vrši prihodnji pondeljek v •Ljudskem Domu» v Kranju». Kar se je zagrešilo pred leti, jo sedaj s novim pojavom stopilo naenkrat v ospredje. Pravimo: Zagrešilo l Da I Zagrešilo so jo mnogo ... 1 In sedaj g* hoče to popraviti. Prav (Zatorej složno na delo 1 Poučni listek. 0 testa?! računskih Mkljt6ktf. Dalje Strojna zadruga. Podobno kakor pri posojilnici, se sestavlja računski zaključek tudi pri strojni ali kmečki gospodarski zadrugi, ako nima blagovnih zalog, temveč pri onih, katere imajo v svoji lasti edinole stroje, da jih prepuščajo svojim članom proti primerni odškodnini. Za vzgled naj služi .Strojna zadruga v Zgornjem Brniku", katere računski zaključek sestaviti je za II. upravno leto. Objavljen je tudi zaključek prvega upravnega leta, ker služi za podlago pri sestavi drugega upravnega leta, Denarni promet prepišemo iz razdelnika, kateri bode nekaj različnejši od posojilniškega, kajti označiti ga je s popolnoma drugačnejšimi naslovi, n. pr. prejemki in izdatki za stroje, prejemki zaslužka z delom, izdatki za bencin i. t d. Vzemimo, da je razdelnik pravilno zaključen, da soglaša z dnevnikom, tedaj imamo denarni promet gotov, treba si je istega izpisati na pri- Eravljeno tiskovino ter vsled tega lahko preidemo sestavi bilance za tekoče upravno leto. PODLISTEK. Xt"'- Milo J* Jokal... Na malo gorenjsko vas so je vlegla Še temna noč, le senrintja se jo pokasal sadnji krajec lune izza oblaki in se ozrl na vat« kjer je živelo kmet-sko ljudstvo siromašno življenje; urno par boga* tih posestnikov je delalo izjemo. Vsi prebivalci so se vlegli k počitku, le t Žnp-nišču je še gorela luč. Za mizo je sedel župnik, že bolj prileten, progledaval je listine in primerjal stanje svoje fare za časa njegovega delovanja in delovanja njegovih prednikov. Prišel je tako do jako lepih zaključkov. Ustanovil je kat. izobraževalno društvo, Marijino dražbo, s svojimi pretresljivimi pridigami odvrnil marsikaterega pijančka od popivanja i. t. d. Srce se mu je smejalo in z zadovoljstvom si je g'adil svojo že napol plešasto glavo. cSpat bo treba iti, ura je le enajst,* ja rekel sam pri sobi, izpil še veliko čašo vina in se nato napotil k počitku; smehljajoč se še vedno svojim dobrim uspehom, s katerim je toliko koristil celi župniji. Zmolil je še kratko molitev in se nato vlegel v postelj. Zaspal je. Z njegovega obraza je še vedno sevalo zadovoljstvo. Toda polagoma se mu zmrači obraz, čelo se strčt v vsakovrstne gube. Sanjal je težke sanje, ki mu gotovo niso bile po volji. ' Sanjal je, da se {sprehaja po stali, ki vodi med vrbovjem, rastočem ob potoku, ki urno toče dalje in dalje, ne meneč se za stvari, ki se gode ob njegovem obrežju. Ob stezi sta postavljene ali pravzaprav iz starih desk napravljene klopi, kamor se pride hladit oh nedeljah utrujen kmet, ko pritiska solnce na zemljo s, svojimi pekočimi Žarki. Ko hidi tako gormdol, ztčoje za seboj polglasno Šepetanje. Le par besedi more razumeti. «Zlata moja dušica, 'jaz te ljubim iz vsega svojega srca, vsa duša mi gori le ta te; vedno bi živel le pri tebi!» «In jaz, vedno sem vsa troja, poljubi me, tako sem Sejna tvojih poljubov,* in sledil je dolg, vroč poljub. Obrne se, toda kar stemni ee mu pred očmi. Ona, prednica Marijine družbe, v objemu in poljubu tako brezbožnega človeka. •Lopovi kaj delaš tn, kaj zapeljuješ dekle, ki je obljubila čistost Mariji in — menil* zavpit je nad mladeničem, ki pa mu je proti vsaj njegovi jezi zrl mirno v oči. «Ia ti, nesrečoies, ne vel li, kaj si obljubila P Seveda, kar jas zidam, ti podiraš 1» Toda kmalu se ran potolaži jeza in milo se začne jokati. Spomni se svojih uspehov ter joka, joka... * ♦ * DrugI dan pa je pripovedoval svoji kuharici Katri, da se je jokal. Niti takrat, ko na je umrl oče in drogi sorodniki, so al tako Jokal knkor ravne vsled tako proton sanj. Sanje pa vendar niso bila tako prazne, kajti, prvo nedeljo no je prednica naznanila Izstop it družbe, čet, da te poroči s svojim Tončkom. Tedaj se je šele v pravi besedi jokal... Let T. i Feldvnbel. Konec. Seveda mora «šac» izkopati 1« tisti, ki vidi lat nad njim, opomni omenjeni obrtnik. Vendar pa se je feldvebel moral zavezati, da odstopi nekaj taklada gostom, ki so mu vae o «šacu» raslo žili, ker sicer bi mu baje no pustili delati pri njegovem izkopavanju. Glavno pa je bilo treba pomniti: «&*c» se mora pričeti kopati po «Zdrara Marija* in med delom se no sme izpregovoritl nobene besede. Veselo jo odrine naš «šacgrobar» k sosedu na slamo spat Celo noč je sanjal o bogastva in leptm življenja. V gostilni pa so se na njegov rovaš zabavali iu težko pričakovali prihodnjega večera. Ko jo dragi dan odsvonilo Angeljevo čaščenje, je naš junak Že stal na z govorjenem mestu. Zmračilo st je. Po začetnih ceremonijah jo zasadil lopato v zemljo in delal s čudovito nočjo. Slekol si jo pozneje le tudi suknjo, kov potil m je, da na je 1. Gotovino koncem leta povzamemo iz denarnega prometa. 2. Vrednost bencina, olja i. t. d. dobimo z inventuro zadnji dan leta. Takrat stehtamo preostali bencin, olje ter ga cenimo po lastni nakupni ceni, zračunamo ter dobljeni znesek postavimo v bilanco. V našem slučaju znala tega vrednost K 6480. 3. Terjatve za neplačano delo. Zadnje dneve v letu opravljeno delo mogoče še ni plačano, so pa tudi člani, katerim ni vedno mogoče vsak čas plačati odškodnine za porabo strojev. Zadnji dan leta napravimo in ven uro ali izpisek dolgujočih članov, dobljeni znesek so zadrugme terjatve, njeno premoženje ter se postavi v bilanco; mi imamo K 77 60 4. Deleži pri zvezi in posojilnici Vsaka zveza zahteva, da se ji vplača od zadruge večji ali manjši delež. V našem slučaju bi bil K 10*—. Ker pa je zadruga radi posojila potrebnega denarja v zvezi z bližnjo posojilnico, mora tudi pri njej imeti delež ter postati njen član. Tu plača deleža 2 K, tako da znašajo deleži, kateri so last zadruge K 12*—. 5. Inventar po 10% odbitku. Zadruga je pričela delovati že v drugi polovici preteče-nega leta. Prvo leto ni odpisala nikakega zneska. Drugo leto pa to mora storiti. V poštev pride vrednost inventarja Ervega leta po..........K 4467*86 akor kaže denarni promet leta 1910 se je nakupilo za........ . , 11608 Skupaj . . .K 4583*94 Ker se od inventarja v upravnem letu ni nič odprodalo, odpišemo od tega zneska 10u/0.........• • ■ 458*39 Tako znaša vrednost strojev in inventarja .............K 4125*55 kateri znesek spada v bilanco, a 10% odbitek po K 458*39 pa v račun izgube in dobička med izgubo. Idimo k zadruginim dolgovom! 1. Deleži Članov so znašali v lanskem letu...........K 99 — denarni promet kaže, da je bilo letos vplačanih............ . . 854 — Skupaj ... K 953 — Ker ni bil izplačan nikak znesek, postavimo v bilanco dobljeno števila 2. Tekoči račun s posojilnico. Bilanca predidočega leta kaže dolg...............K 2393-33 v upravnem letu se je dvignilo nanovo , 1360*32 Skupaj ... K 3753-65 v upravnem letu se je vrnilo . . . . , 1348-55 Dolg koncem upravnega leta znaša . K 2405*11 kateri znesek prenesemo v bilanco. 3. Dolg raznim. Zadruga ima mogoče še kak dolg, katerega dolguje zasebnikom. V vzorcu bi bil saldo tega še K 946 60. 5. Rezervni zaklad. Ker je odločil občni zbor, kateri je odobril zadnji računski zaključek, da se določi ves čisti dobiček preteklega upravnega leta v rezervni zaklad, se isti tako izkaže. Pri seštevanju vidimo, da znaša imetje K 4540-43 in dolgovi 4396-02, tedaj je prebitek po K 244 41 čisti dobiček, katerega vpišemo zaradi zenačbe k dolgovom. Pri sestavi računa izgube in dobička moramo upoštevati zopet vse ono, kaj smo že rekli ob priliki pri kmečki posojilnici. Kot izguba pride iz denarnega prometa tekočega upravnega leta izdatki za bencin in olje K 239-60, plačane obresti K 185 50, popravila in razno K 17-80, upravni stroški K 198 92, davki K 20*-—, odpis strojev po K 458*39 smo vpisali, ko smo določili vrednost strojev za račun bilance. Iz lanskoletne bilance imetje K 57 44 kot tedanja vrednost bencina se tudi vpošteva. Ker pa v bilanci tekočega upravnega leta ne izkazujemo nikakib dolgov za bencin materijalije i. t. d., ni v tej postavki ničesar za vpoštcvati. Pod dobiček štejemo iz denarnega prometa: Vpisnina K 70*—, zaslužek z delom K 795*40, darilo K 200—, razni dohodki K 194 46, iz računa bilanc pride vrednost bencina, olja K 64 80, terjatve za neplačano delo K 77*60. Pri seštetju znaša dobiček ... K 1402*26 nasprotno izguba........ . . 1157*85 diferenca.............K 244*41 kateri znesek se popolnoma ujema z zneskom čistega dobička, izkazanem v računu bilance, ter ga pripišemo v svrho zenačenja k dolgovom, tako imamo obojestranske število K 1402 26. Pazen zasledovalec bode gotovo opazil, da smo izkarovali v bilanci predidočega leta med dolgovi naslovljen dolg na strojih in bencinu, ter da je bil dolg za bencin upoštevan tudi v računu izgube po K 26*60. Ker smo letos ta znesek že izločili v denarnem prometu, ter ga med letošnjimi izdatki za bencin čisto nič ne upoštevali, izločen je tem potom popolnoma. — Drugačna bi bila stvar, če bi ta znesek v denarnem prometu prišteli k izdatkom za bencin, na primer K 229*60 -f K 26-60, tedaj bi bila upoštevana obadva zneska v letošnjem računu zgube in dobička, ter bi bil, znesek po K 26 60 zapostaviti tudi med dobiček. Vse drugo kažeta vzorca. Dalje prih. Gospodarski del. Ljubljaaika kreditna banki v Ljubljani. V seji upravnega sveta dne 15. t. m. se je odobrila Cista bilanca za leto 1910, katerrga izkazuje vsestranski napredek. Cisti dobiček za leto 1910 zneša vštevši prenos iz leta 1909 K 358,273.72 proti I. 1909 več za K 52,184 34. Občnemu zboru, ki so je določi na 7. marca t. 1. se je sklonilo predlagati sledečo razdelitev: Rezervnemu in pokojninskemu zakladu ae dodeli razen posebnega azijskega sku-pička V. izdaje delnic v znesku K 73,114.74 le nadaljnia K 50,193 62 tako, da znaša ta potem K 610.000 Delničarjem se izplača kot 7% na (lani 6 V«/o n») di viden da K 210.000 in se prenese na novi račun K 50,290.26. Skupni promet banke presega v letu 1910 1000 milijon kron. Oddaja lenenakega krompirja. Lanska krompirjeva letina je bila na Kranjskem in sploh v južni Avstriji zelo slabi, mnogo čez zimo hranjenega krompirja je segnilo ali še gnije, zato bo letos spomladi prav gotovo pri nas na Kranjskem veliko pomanjkanje semenskega krompirja in bodo cene najbrž izredno visoke. Z otirom na te okoliščino je podpisana družba nakupila v tujini več vagonov semenskega krompirja, ki ga bo mogoče oddajati po 9 do 10 K 100 kg z vrečami vred. Ta semenski krompir je različnih vrst, je dober za jed in za vsakovrstne goipedarsko poiabo ter se v drugih deželah prav dobro sponaša. Ker je množina tega naročenega krompirja le omejena, sato bo mogla družba po označeni ceni le tista naročila svršiti, ki jih dobi takoj, oziroma pravočasno. Občinam, podružnicam in kmetijskim društ- vom so priporoča skupna naročtev v celih vagonih, ker potem ne le vozoiaa manj stane, ampak bo mogoče družbi nastaviti najnižje cone. Vsi kmetovalci re že sedaj opozarjajo, da bo spomladi semenski krompir težko dobiti in da bo cena prav gotovo znatno poskočila. Pravočasno doslo naro-čitve se zvrtijo v druži polovici meseca marca ali v pridelku meseca aprila, G. kr. kmetijska družba kranjska. Predala jeloveas, smrekavaaa in bukovega Inin. Dežema vlada v Sarajevu proda jeln-, roko v im bukov les iz gozdoih oknlšev R-»o»-o'ja-M kvo-Ravna Planina-Palr- Dolenja Pr*<*a-G «r. Prača in Bigoviei Planina. Pismene ponudbe je vi«ž ti pri deželni vladi v Sarajevu do 20. maja 1911. 11. ure dopoldne. Razglas z natančnejšimi pout.it je v piserni trgovske in obrtn ške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Sadjarstvo na Vlrtembarikom «e j j v t»>ku zadnjih desetih Ot. pomooždo za en -»ilijm sadri h dreves. V letu 1900 se je naštelo 8 158 439 sadnih dreves, v letu 1909 pa že 9,057 011; mel temi samo 4 912 201 jablan , ker sdelo se jim je, da je zadosti te komedije. Kar udari feldvebel na nekaj trdega. Žena ga pretrese in bližajočim se zaklioe: «Ga že imam 1» Ura je bila polnoč. Veselje je savladalo in kmalu je privlekel naš snanec iz globoke jame ono trdo reč. «Kamen,* se zagrohotajo gledalci v nepopisno žslost fsldvebelnovo, ki mu je baje ispodjedla vse zdravje. Pričujoči so ga tolažili s dejstvom, da je prišel do «šaca», samo da se je ta, ker je »pregovoril: «Ga že imam,» ispreaenil v kamen, feldvebel a to verjel in sedaj toži po gostilnah, da ga jo bog zapustil, ker sicer bi bil on drugačen mož, kot pa je sedaj. Tedaj pa pravi znani naš obrtnik: * Nihče ni pridnejši, kot je bil naš feldrebel takrat, ko je zastonj nakopal cela kupe gline. Poprej jo pa ta mrla j a še za denar ni hotel.» Bal starin šaftrg ln starih narajn v Skotil Loki. Resnična dogodba Janeza Strpenega. Konec. Kar se uglasi M-.gut pa prav: Pa še nisi! Jutr nardima v Mšoc prntestn sh-jd zuper Sin-kuca — Tumažu Pepe mi ži reku, de bo sa pred-sedaka, jest m pa tajnik, gospod Thaler nej bo blagajniki J a j, ke ble nni slišal, kakšen vreš i naslov: živijo, nazdar, bravo, eljea baratum, eviva —> ves vrag i bi v ukop, upU sa pa tuku, de bi v kmalu uglušu. Jest s'm vidu, de na pridim da bi'iide, s'm ja pa šov u kufthavz. Deb se nmal pumiru, s'm spiv tri čeme pa 8 kunjakn. Pol mej pa začila glava bulet, som j a pa šov mal ukul mesta. Pridim na graha, sej pa tam na klupc eden toku mil juku, de mej srci bolu. Sem pa šov kiki, s'm pa vidu de'j Lovrčn Jaoiz. Kuga t' pa je, s'm ga prašuP Zakuga se pa jukašl Ub, — prav — Stricmanu ata same tuku tlufail, de sem še zdej u glav vrti. Zikuga te pa je, s'm ga prašu f I neč ni blu! Zared tiste pridge ima se mal skri- gal, pa mej ker udaru. Jest s'm ga tulatu pa »'m mu riku t vis kuga — damu pejd, damu, Jani t, če ■e v'š še duma ud Mica bunke dubiv, ksa vse babe dons tuku hude. Na — jaat s'm šov pu grabn gor sku?, pa s'm ja ii ud delič slršu — delte je, strah me-je-ncuj, jam šov klicat še •—• aha s'm djav, pr Pepit sta pa Lsjnar pa Sinkač — ma pa šle mal pumsgat —- a'm ži tov dol savit s'm se pa spovnu, de se pr Pepit lahka kešaa s pule-nam na buča dubi, ket saja Tiakucu ata na svitga Stfana steknil, s'm se pa ubrnu, pa nagliha spat. Vsega srn bi7 ži sati Za S nkuca mam ži dost nuvic s'ua mislu. Na drug dan pu ta osm maš a'm pa šov u faruž. Zi na šteogah mi kuharca naprot perlitila, pa mi rekla: ježeš guspud Strpsnc, nkar nej mu priveč un puveja, strešn sa guspui gdi. £ baba sitna s'm s mislu, kuga tu mene briga, pa s'm šov k Sinkucu. Pridim nut, i sedu tsm na stolu, pa ena fiaša Turjanuve grenčee i držu u rokah. Aha, s'm a mislu, ima že spet ži-luJc fdrdirban ta snedež, buh vi, če pa uč.ri na prižac še merbit ni vsega mugu ven spravt. Ser-bus G usti, sm mu riku, pa m še antvert ni dav. Pol s'm s pa mislu, boš kmalu guvuru čak, s'm mu pa puvedu, da imaja v Mišinc prutestn shod i pa tuku skoču v loft, da sm mislu, c*) ga'j boži žlak zadov. Kuga zaupije, prutestn shod — pa zuper mene. La čakaj t*-, kanalje, vam bum ži pukaiu. Ala Strpenc, pejma u m siuca. Pa ima šU dol pu Glavna, uprav augestivaa njegova moč je v občutja, ki preveva vse delo, posebno pa konec. Ni kmalu v kateri sibedi literaturi knjige, v kateri bi bile več plemenitosti čustva, nežnosti in ponosa. — Prevod romana ae bere prav gladko, izvsemli nekatere malenkosti. «Nafta bodočnost.» Ta list, ki izhaja v Ljubljani in katerega jsko spretno urejuje profesor dr. Rudolf Mole, je namenjen nali doraičajoči mladini, zlasti sokolskemu naraščaju. Vsebina jo jako mnogovrstna in skrbno isbrana. Poučni članki is raznih strok (literature, naravoslovja, potopirrja itd.) se vrste s poljudnim, zabavnim čtivom in zanimivimi noticami. Liat prav toplo priporočamo v na-ročevsuje. tlroTBlkOfi aarodaa peisš IV. iftitk ima v zalogi koncomj Slov. Branika. Pesmi so posebno pripravne za male zbore in sa družabno zabavo. Vezani zvezki imajo majhno obliko. — Naročajo se po sloventkih knjigarnah in pri «Upravništvu Sov. Branika Ona 1 K. Knjiga «Matica Slovenske* za I. 1910 je te mogičtt dobit*. Članarina 4 K. Na to opozarjamo gg. poverjenike in član«. i 8cfcwontner|ov katalog alovoaakik knjig, Kil. M*ia 8° IX -f 84 »traoij ena 50 h. DOPISI. Z Bleda. Veliko se je že pisalo o naših poštnih razmerah po časopisih. Skoro odveč bi bilo vsako naialjao pisanje, toda molčati ne moremo. Materijala imamo dovolj in mirovali ne bomo. Pregovor pravi: Prosite in boste uslišan', a nam ae godi ravno nasprotno. Večno moledovanje ter vae brezštevilne prošnje za poštni urad na Rčic ne pomagajo ničesar. Mislili smo pa, da nas omalovažujejo samo drugod, v zadnjem času smo se prepričali, da imamo nasprotnike v svoji sredi, med Bifjc- samimi. Tako se je n. pr. sprejel pn zadnji občinski seji predlog, naj se razširijo tukajšnji poštni prostori. Da je to potrebno, ne bo nihče ugovarjal. Sedanji prostori aikako ae zadoščajo prometu, posebni v letnem času, ko ima pnšta dela čez glavo, da gre vse le s polževo htrostjo naprej, da se vse pošiljat ve neredno dostavljajo, da nsm je treba včasih čakati po cele ure na pošti, predno pridemo na vrsto itd. Kako neprijetno je to za tujca, si lahko mislimo, zato je pa tudi toliko pritožb. Tajec, ki je navajen v tem oziru vse drugačne postrežbe, občuti to tembolj kot mi in nam se gre vendar predvsem za to, da ustrežemo v prvi vrsti tujcem. Na vsak način je torej potrebno, da se pošta razširi. S tem pa še nikakor ni rečeno, da se bodo izboljšale naše postne razmere sploh in zelo čudno ae nam zdi, da se pri omenjeni občinski seji ni izpregivo-rilo tudi kaj o novem postnem uradu na Rečlei, za katerega prosimo Rečičani že več kot tri leta. Zli ae nam, da nas nalašč prezirajo ter na noben nsčn nočejo upoštevati naših opiavičenih zahtev. Z ustanovitvijo novega poštnega urada na Rečici bi se sedanja pošta razbremenila, dela bi so delilo, omogočilo bi so h trejše poslovanje in za Blejce same, ki nam seda), is ne vem kakšnih vzrokov, nasprotujejo, bi imelo to same dobre posledice. Le pomislite samo to: Tržaška pasta, ki se vozi zdaj mimo nsšpga kolodvora tez Jesenice in Lesce na Bled — 30 km daleč, bi b ia gotovo nekai ur prej v rokah prejemnika kot je zdaj. štengab skuz peku, mi pa riku: Ti Strpenc pejd mal naprej, devi vi Ju, kuga se gnu nutr, poi'm pa jest pršu. Pa sam ja ubrav naprej. K am not v Mišnca pršu, glih Stricman jemu bisida: O urama, guspudi, osirama naša guspe ozirama, no seme iastupte, naše žene ozirama, to se prav naše dekleta ozirama no — nisu nubeno šajtrge. Guspudi jest b tukule riku, — pol mu i' pa naobrt sapa uprl. Gustl i stum v uštarija. K gaj' Stala-niku ata, k je v frtabu pa v cupatah za misa aedu zagleda j' biv pa tuku zrn lan, dej skoču po-konc pa/ kumandim: pozor —- lelade dol — šele pol ae j' mal zbrihtu, k mu j' eden puvidu, de ni pr pogrebu, ampak v Mšoc na shodu, pol se j' šele Gustlnu udarov. Bit sa pa tak, ket puparjme proste, čist mihki sa ratal, sam Zileznkar i nti, n<«mo pa zavrnili pooblastila g dr. Ivana s j bel j na, ker, je on državni urai-Dt in sicer v mim«tr*tvu, akiravno smo vedeli predobro, da bode že radi brata svojega, četudi proti lastnemu prepričanju. »oM k'e« ka bo sila« pokličite aasl> — in ker ni bilo sile, jih pač nismo nadlegovali. Ziaj, ko smo končali razpravo o volitvah samih ia dokazali klerikalcem* kako nesramno znajo lagati, se moramo ozreti tudi nekoliko po gospodarskem polju, ki je za korporacijske upravičence ne glede na njihova politična aasiranja tako velikanskega pomena in hočemo poseči za par desetletij nazaj ter dokazati, da klerikalci ras niso pravi gospodarji, zlasti pa ne, ako se klanjajo vodja, ki bi živel m umrl sa klerikalno mkdar rito bi sago. Kolikor nam pripovedujejo starejši upravičene, je bilo to gospodarstvo le redkokdaj v spretnih rokah in zato ni čuda, da je to premoženje že mnogo tisočakov izgubilo na račun neaasitnežev. Svoječasni načelnik, strog klerikalec Murnik, ki je vse svoje ogromno premoženje ptmajveč zapustil cerkvam in usmiljen-kam, je imel radi korporacije z bistriškimi kmeti lastninsko pravdo, in še predam je dobil zadnji odlok, ki ae je oglasil sa korporacijo ugodno, se je a kmeti poravnal in korporacija je bila oškodovana za 60000 K. Vobčo pa so upravičenci dobivali drva j ako različno, revni prav malo, bogati mnogo in lete pokojnik dr. Samec, kojega ime izgovori vsak star Kamni čan s neko pobožno spoštljive stjo, je stvar uredil tako, da se tedaj glede razdelitve ne more mhč* pritoževati. Mož jo imel hude, Ijote boje, toda ljudstvo ga je ljubilo in kar drlo sa njim, le v župoisču je imel hude nasprotnike, a to ga ni plašilo, vatrajal je. Pokojnemu dekanu Oiilaku je nekoč prišlo na misel, da bi ne bilo slabo, če bi se «Mah grad* pripisal cerkvenemu premoŽenju in mišljeno — storjeno, pričel je na to delovati, a takoj je bil ogenj v strehi. Meščanje z dr. Samcem na čelu ao se uprli ia vojska so je pri Via. Sveta vera je bila v nevarnosti aa eni strani; a zmagala je pravica, dekan sa je obrisal pod nosom. Tudi dotlej docela neurejeno zemlje-knjižno stanje je pokojni dr. Samec prav lepo uredil; sploh pravijo «st*ri», da je bil to do današnje dobe edini mož, ki jo delal v interesu upravičencev. Zdaj pa pride no v opečeni klerikalec Avgust Terpinc. S pomočjo naprednih upravičencev se mu je bilo nekoč posrečilo, da je bil za dobo 3 let voljen načelnikom meščanske korporacije. O njegovem gospodarstvu se govori marsikaj, pa ta na-migavanja je pač težko kontrolirati, ve se le tolke, da je pri nekem obenem zboru grozovito sagrmelo in zlobni jeziki pravijo, da je g Terpinc delal o-čttoo izpoved, in pri oddaji blagajne so našteli ogromno vsoto — eoi pravijo '/s krajcarja, drugi nekaj čez dva goldinarja, a <špitalški zaklad* se je bil zmanjšal sa nekaj tisoč kroo. Morda so bile temu vzrok prevelike režije, morda kaj drugega. Z gotovostjo se more le reči, da je bilo slabo go-spadarjeao. Sicer je g. Terpinc imel eno izmed glavnih besed pri naši stranki in stranka je ob njegovi fvojeglavaeiti morala mnogo pretrpeti. Zdaj smo ga rešeni, hvala Bigu, delo gre v redu ia polovico manj očitanj nas zadeva, odkar je srečno prijadral v klerikalni pristan. Cenjeni nasprotniki 1 Čestitamo vam na tej pridobitvi, a zaeao vam povemo prav prijateljske: «V par letih ga beste siti, kakor turškega boba.* Za nas je ta mož sedaj mrtev in ne bomo se prav radi voč pečali ž njim. Končno pride sedanji načelnik g. Josip Po-tpkar, vpokojai aaddavkar. Mol načeluje korpora-ciji že nad 15 let. Njegovi soodbarniki so bili do leta 1907. večinoma klerikalci Mož je skozi in skozi varčen, zato sta mu navadno obe stranki izkazovali zaupanje. Dasi je korporaciji pr hranil mnoge tisočake, vendar se gospodarstvo nikakor ni moglo razvijati Uko, kot je bilo želeti, kajti sam bi mogel vsega dela obvladati, z odborniki -kimave pa si ni mogel aič pomagati. Leta 1907. smo naskočili pri vol tvah klerikalae pramoglavce in po kratkim boja smo jih izrinili ii upravn-ga odbora. Zdaj se je pričelo resni delo. Vse ie bilo zanemarjeno, vse razpelo in le požrtvovalnemu trudu, ki je bil seveda tudi v sveti s ogromnimi stroški in v treh letih se je posrečilo spraviti skoro vso v red. Bdauea nam jamo kaže, — tiskana poročila imam» upravičenci v rokah — da nam je ta turški odbor prigobj*oa po 4'/0 Vara damo v najem, to bi znašalo letno 80 000 K najemnine. Pa sa zmenimo, naša stranka bi šla v to kupčijo, potem se pa lahke seznanite s smerakami ia jelkami, kakor tudi s gotdao postavo. Upamo, da smo sedaj položaj razni sirili; naši zaslepljen nasprotniki - soupravičeaci si sedaj lahko napravijo jasno sliko in naj nikar prostovoljno ne silijo pii varoštvo slabega gospodarja. Za danes končujemo, če pa ne bo miru, bomo govorili jasneje. Mata Osaltoa nad &ktfje Laka. Le redkokdaj se kaj sliši iz našega kraja. Marsikdo bi mislil, da smo popolnoma ločeni od svata ia da se pri nas nič novega na dogaja. Toda tudi pri naš imamo vedno kaj novega. Toda poročati ne moremo, ker smo bolj vajeni orala, nego peresa. Ce bi imeli dobre dopisnike, bi ee že izvedelo kaj novega. Pred nedavnim časom pri nas nismo drugega čitali nego »Domoljub*. Od začetka smo ga radi čitali' ter tudi verjeli njegovim lazom in farbarijam. Toda tudi pri nas so začeli ljudje izpregledavali. Spoznali so »Domoljuba* ter si ga nočejo več naročati, pač pa prav pridno naročajo »Gorenjca*. Ia to je tudi popolnoma prav, saj nam ravno ta list oči odpira. Za naše kmetsko ljudstvo ni boljšega lista, nego je naš «Gorenjec». Kar nas je naročnikov, ga vodno težko pričakujemo. Priporočamo ga vsem kmetom. Naj ne bo kmečke hiše, kjer n« bi bil naročen •Gorenjec*. Seveda hnjskajo klerikalci zoper ta list, toda edinole iz tega vzroka, ker p še ta list resnico in odkriva vso gnilobo naših klerikalcev. Zatorej na delo, dokler je čas. Ne dajmo se voditi od klerikalcev sa nos. Tudi v hribih so dela dan, v hribih žari . . . Il Miška dolini. V zadnjem »Domoljubu* sa nahajata dva dopisa is selške doline, pa ne vemo, kateremu bi dali prvenstvo v zmedenosti in neumnosti. Po kosmati kapi bi prvega prisod li Rožniku, po neumestnem hvalisanju duhovnikov in nepotrebnem zaletavanju v g. Stopica pa Pfajfarju. Drugemu se nosna na nepozoanju železniških razmer, da ga je zagrešil železniški gromovnik. No, izkazali se gospodje niso z nobenim, kaj takega bi bili če oče Petra« skupaj spravili. In dopisnik še AH imate bolečine?^«^., gihtidne, glavobol, robo bol ? Ali ste si vsled prehlajenja, Drepiha saj pridobili? Poizkusite vendar bolečine odatraajaioča, oidravljajoce, okrepčevaing sredstvo rtllerjev flu d s m. «ElseOuid». To je ras dobro! To Bi samo reklama I Poizkušal tueat 6 K franka, Isdaiovatelj samo lekarnar Ftiler v Slabiči, Klsaplats Nr. 364 (Hrvatsko). ponosno vpraša: kdo to oo smeje? Rot vsakdo se mora smejati takim klobatarijam. Ta dva dopisa sta bila kakor nalašč za predpust Ali rsnr niso farovški hlevi res lepiš kot bile večina onih, ki dajejo biro? Ia učiteljske palače! Res, kdo se oe smeje 1 Le poglejte draigoiko iolo kaka palača je to ia v kako lepem stanju, ko je vendar predsednik krajnega iolskega sveta (seveda po Rožni-kovi milott») dični župnik Pfajfar! Za župaika ia par njegovih služkinj velika hila, za množice Šolskih otrok in učiteljevo družino stara bajta, ki se bo kmalu podrla. Dopisnik se pritožuje, da hrasta te. Dalje drugi teden. Iz Založnikov. Ko bi klepeta v a it i »Domoljubov* dopisnik vedel, kako silno se smeli z njegovimi dopisi, slasti kar se tiče aaie hranilnica, bi gotovo že enkrat obmolknil. Scer pa z njegovo onemoglo jezo dela kar dobro reklamo za nas. Ko bi bile naia hranilnice na tako slabi podlag«, bi se tem zavednim ljudem, gotovo ne zdelo vredno, venomer besedičiti in ljudi odvračati od nas. Čimbolj gotovi ljudje človeka odirajo, tetabolje zanj. Sicer pa se ho nek bivši klerikalni odbornik, sedaj namestnik občinskega odbora, gotovo vedel speminjati, kdo je bil tisti, ki je pred leti mirno in tiho prezrl, ko se mu je na vrtu za Petračam efreslo sadje, nabasalo v vreče in odpeljalo domov, kot svojo last. Ker je bil lastnik sadja toliko obziren, da ga ni hotel osramotiti, zrastel je dotič-nemu pogum m te dni, pričel je zopet to nečastno delo ravno pri isti osebi. — Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Il Be zopetno dreganje odstrani fazanov, je župnik otaanil, da ja 2000 kron naloženih v hranilnici; torej ae je denar za 200 kron usušii. Drugo leto potem je bilo zopet oznanjeno, da se bo pobiralo od mož v ta namen, da se cerkev osoaži, kakor se je tudi zgodilo. Vprašamo g. Rožnika, ali ta je pa denar popolnoma posuši, kar ni duha, ne sluha. Ako je župnik pošten, tedaj na dan s računom, sicer bi bili primorani potrkati pri višji oblasti. G. župnik Tomaž Rožaik, torej... _ Ii Dobrave pri Podnarta. Zopet je preteklo pav tednov, odkar smo so zadnjič oglasili. Ker pa je aal zadnji dopis jako zbodel našega častivrednega Jožeta, je nato za vpil v »Domoljubu* nad dopisnikom »Gorenjca* ter ga, seveda po stari krščanski navadi, ozmerjal z duševno revo in neumnežem. Da povemo odkrito, temu se prav nič nismo začudili, saj predobro poznamo »Domoljuba* in njegove učene dopisnike. Da pa je naš »Domoljubov* dopisnik tudi eden izmed dulevnih rev, aam ni treba povdarjat;, saj je žj tako vsem predobro znan. Kakor nas je razumel ta, z vsemi modrostmi namazani nevednež, smo v našem zadnjem dopisu Jožeta celo pohvalili. No seveda smo ga, če mu je pa se premalo, ga bomo pa le, da bo vsaj mogel kaj povedati svojim backom, kako da je priljubljen. Da ga pa njegove ovčice »trme poslušajo, je tudi resnica in to posebno takrat, kadar začne prav mastne pripovedovati ali pa če ga kaj polomi. Pred kratkim so je tndi nekdo pritoževal v »Domoljuba* zoper nase županstvo radi steze na Kropo. Da je bil tudi tam zraven aaš Jože, nam ni treba praviti. Saj kjer ae napravi kaka neumnost, njega gotovo ne manjka. Da je priiel oni dopis iz takih rek, nam priča notica od predsedstva naše kmet podružnice, priobčena v zadnjem »Domoljuba*, v kateri jo vse pojasnjeno glede one steze. Seveda, če je človek tako zabit, da prej pile, prodno so informira, mu pač ni pomagati. Po krščansko pa je tudi, ljudi po nedolžnem sumničiti, kajneda. Seveda »študiranemn* človeku se tega ne sme umeriti, posebno pa takemu, ki je pet let trgal hlače po leraenatu, kot smo slišal, pred kratkim pripovedovati. Upamo pa, da se bo še kaj oglasil v »Domoljubu*, da ga bo priporočil svojim vernim evčicam. Pa tudi svoje društvo naj si dobro zavaruje, da ga ma sapa ne odnese tet skale pod farovžem. Izobraženi ste pa ža itak vsi dovolj, ponekod že kar iz vas gleda izobraženost. Mi si brmi pa naročili »Gorenjca*, če nas *j tako blatite. Vdamo s« vam pa ne i _ Loško novico. Plesni ve »ček tukajšnjega Sokola, ki se je vršil v nedeljo, dae 12 t. m. zvečer v čitilaidkih prostorih, je vspel aad vsi pričakovanje uprav sijajno. C 1 aranžma je bil v spretnih rokah ia odbor so je resoo potrudil, ds prireditev ni le zaostajala, ampak da je prekosila v vseh ozirih one iz prejšojih let. Vojaška godba je pridno shirala v največjo veselje brbkb plesalk in gtbčaib plesalcev. Kar Bas je še pisebno veselilo, je bilo, da so sokol 1X1 ples poselili tndi aekateri zmernejši somišljeniki nam nasprotne stianke in s tem osve-dočili, da ne odobravajo napade nj hovih voditeljev aa naše naiizraziteje narodno društvo. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Maškarada bo na pustni torek, 28. t. m. zvečer v prostorih »Narodna č talnicc*. Zičetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 1 kroao za osebo. Na tej maškaradi bo sodelovala godba na lok iz Kamnika. Te dni se bodo razpošiljala vabila. Pričakujemo obilne udeležbe. Vse priprave za to maškirado so v polnem tiru in kdor se hoče na pustni torek razveseliti, ta naj ne zamudi te prilike, ker mu bo pozneje žal. Plesne vaje se v čitalnici nadaljujejo. Naši diletanfje so opustili svojo namero, da bi priredili kot zaključek plesnih vaj posebni plesni venček, kakor smo zadnjič omenjali, pač pa hodo zaključili svoje vaje na čitalniški maškaradi. Torej dvojni ples! V Kranja, ia« 13. februarja 1911. Podaljšanje bindaega pravlzorlji. Zitrjuje sa, da sta se obe vladi sporazumeli z arstro-ograko banko glede podaljšanja bančnega provizorija do 31. maja t. 1. Sodanji prorisorij je potekel namreč že do 15. t m. Provizorij bo stopil iz veljave takoj, ko bosta obe zbornici sprejeli ban mi predlog. Z ozirom na to se vrši v Bidimpelti seja generalnega sveta avstrc-ogr;ke bajke, kjer se bo razpravljalo o provizorijn. Pasivna reititnoa državaih urad sikov t Trita. Ker je notranje ministrstvo odločal odklonilo zahtevo glede čnovnega avaazma državnih uradnikov, si te dni pr ceh poštni, ž*lezničui in carinski uradniki s pasivno resistenco. Pasivna resi-stenca aa slasti pozna pri telegraftčnem in teiefa-ničnem oddelku. Vladni krogi se silno boje, da bi se pasivna resistenca ne razširila po vseh krajih na Primorskem. Župani deželnih stslaib malt so predložili mi-niatrskemu predsedniku, ministru sa notranje zadeve in finančnemu ministru peticijo, v kateri zahtevajo sanacijo občinskih financ in ki se sklicuje na sklepe zborovanja mest. Srbski kralj ae je peljal v torek skozi Ljubljano • Rim k italijanskemu kralju. Italija namreč slavi 50 letnico združenja pod sedanjo kraljevsko dinastjo. Leta 1870 — 1871 so še odvzeli Italijani papežu zadnji kos posvetne vlade: Rim in okolico, ko so ae umaknile iz teh krajev francoske čete. Noben papež se pravno ni odrekel pravici do posvetne vlade, zato tudi letos v Vatikanu ae bo slovesnih sprejemov in prireditev, ker slavi kraljevska posvetna oblast združenje Rima z Italijo. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 20. v Kamniku, na Dovjem; 25. v Radečah. Kalhreiner Kneippova iladnakava je le ena, posnem« kov pa je več I Zato pozorI Zahtevajte In jemljite samo izvirne zavoje ■a z Imenom aa Kalhreiner are Sodov* p rili o dajeta tedna: 19. Julijan, Ostoj; 20. Elevtarij, Evharij, Dragovan, Stanislava; 21. Maksimilijan, Eleonora, Miloslav; 22. Stol sv. Pet v A., Gojslav, Vrati-slav; 23. Peter Dam., Romana, Cudomil; 24. Matija, Miladin, Olga, Sava; 26. Valbufga, Viktorin, Divka, Pravoslsv. Novičar. tsiesaiskl iM ? Kranja. Naproieni amo ob-javifc vabuo ■« Ia pomembni shod, katero drage volj« priobeojemo. Meičanska svesa v Kranja, obe. sa-itop aoesta Kranja in Kmečke Z resa za kranjski sfera j rabijo radi železniške zrase Kamnik-Kranj-Škofje Loka na javen shod v ponedeljek, dne SO t m,, ob pol 2. uri popoldne v Ljudskem Damo v Kranju. Možje, gre ao sa blagor celega okraja 1 Udeležite se 7 saaofobrojneaa števila tega shoda! Mfinakn m|a v iksffi Laki se je Trtila v sredo, 15. t m. zvečer. Najvažnejša točka dnevnega reda jo bila ona o železniški zvezi Kamaik-Pohaua-Skofja Loka - Zir>. Sprejela sa j« v tej zadevi po gosp. Zupanu stavljena resolucija na d<-teJni odbor, naj bi ae z vsemi močmi zavzet za ta zvezo, ki bi bila eminentno gospodarskega pomena sa Škofje Loko in Poljansko dolino. Proč vit natrga, mesta je odvisen edino od te železniške zveze. Obširno se je tndi razpravljalo o odredbi c. kr. okrajnega glavarstva glede uvedeaik policijskih ur pri gostilnah in kavaraah. Vsi odborniki so bili mnenja, da strogo postopanje c. kr. okrajnega glavarstva ae mota pospeševati napredek tujskega prometa v našem mestu, ki jo v tem pogledu ismed vseh mest na Gorenjskem na najnižji stopnji. Odbor je za sedaj sklenil, naj g. Zupan stopi v de govor s vsemi gostilničarji, ia sicer v tolika, da u in koliko so ti zadovoljni prispevati v cbčktsko blagajno, ker se jim je dovolilo imeti gostilne odprta do polnoči. Občinska blagajna utrpi vsled te odredbe na loto približno kakih 700 kron in vprašanje je, ako bodo gg. gostilničarji ia svojega hoteli plačati taka vsoto P Draga točke dnevnega reda so bile manj važnega pomena. Sesikcl|ailTii delala! sekat. Vsled sssmkcije tozadevnega deželnega zakona se ločita davčni oblini Draga in Sora is občin« Medvode ter se priklopita občini Sora. Hstafrfeaa lakana. Zakon o šolskem nadzorstvu, kakor ga jo sprejel deželni zbor, ni dobil najvišja aanksije. — Ravnotako tudi ni potrjen novi lovski zakon. Itjadafca itetje. Kranjskogorski okraj: Jesenice 5417 (3604 + 1813), Koroška Bela 2711 (1662 + 1049) Kranjska gora 1482 (1528 - 46), Dovje 1528 (1345 + 183). Radeče 711 (768 - 57j. Bela peč 947(714 + 233) Radovljiški okraj: Bretmtcs 1429 (1410+ 19|. Gorje 3056(2562 + 494). Kropa 704 (783 - 79), Lancovo 653 (619 + 34), Lesce 980 (831 +149), Srednjavas 2603(2460+ 143), Motnje. 2171 (2218 - 47), Ovšise 1206(1124 + 81), Radovljica 756 C732 + 24), R bao 1507 (1446 + 61), Kmaagorca576(^-4%*ed IW|1M+Wk B gnoj« 1076 (1300 - 224). Preatrg 482 |407 + M), B-h. Bistrica 2117 (1667 + 450). Sodarjski okraj Kranjskagosa ima torej 9*4 andajem Haljo 12.796 prebivalcev, L 1900 jih je imel 9621, torej več 3278. mdnijaka ofcrsj Radovljica pa 21 249, k 1100 19.827, torej v*Č 1818. Kaaea konknna keifnsiaega imltva v Trii*«, Pišejo nam: Ta dni aa bili izplačani apoiki pri tem kookursa žalostnega spomina* Dobili so za ovoja terjatve samo 3 l/f Ve- Izbila je pri trna še tudi hraauanlca in pa soji in ca v kaplaaiji čez 1691 kron. Ta kenkurz je zopet enkrat zalo .ten dokaz, kaka skaka in neprevidno gospodarijo klerikalci s tujim Imetjem. Kako zaupanje in ogled vlivajo klerikalni poštenjake vič, aa vidi iz sledečega: Terjatve konsnma so iznalale okoli 1900 K, katerih ni nihče kotel prevzeti in je nekdo pri dražbi tek ponudil samo 1 krose in potem iz-dražba! za 2'14 K. To je žalostno, pa resnično. Kauiaka gostij«. Pri tej priredbi so uspehi vsestransko enkrat nadknlut najsmeleje nade združenih odborov. Z earoea na znana požrtvovalnost narodnega obri ostra, posebao sa vsled simpatij, katere gjji to občinstvo do družbe sv. Crd M toda, sta as odbora nadejala, da po kvvlem veselici poklonita dražbi v prid za nato deco dostojna dar narodnega kranjskega meščanstva; toda, kakor reč bp, dar ae bo samo dostojen meščanstva, dar ki eo g* si ožili vsi uaiouai čuteči sloji starodavnega Kiaaja, ja — knežji. Kič maaj kakor trije ksnani obrambnega sklada so se pelo« li »a že veličastno stavba m se preostane dokajšen snttsk. Csetsge prabrtka je K 672-84 Mettmto, da se taka svata ae ni podala družbi ia Kranja. Nadkrihla pa je tndi priredba vse dosedanje sli ene vrsta In kdo je lomu največ pripomogel, pač ni treba dolgo ogibati. Dasoski odbor je kil oni sprites agens, ki je drzno zasnovana misel tudi ispoije! nad vse pričakovanje. G leau ženskemu odboru kakor tudi paaamezai članici tega odbeia ia pa daaaam, ki so »u stale neutrudijivo eb strani, gre kar naj« odkritejše priznanje in najtoplejša zahvala, zahvala ki jo v besedah ni racgtč* primerna izraziti. Molki odbor ja hit nekak s dieta«, ki je tudi vestno oskrbel nekako ogrodje cela priredb«. Zabava ja bila and vas prqataa, iimithsnat ■mevne aeffist- Ijeaa in popolnoma domača. Posetiii so ja v prav obilnem števila ia v pestrih narednik nošah tudi Radovlj*čtaje, katerim gre vse priznanje za njihov poseben a ataše, katerega so s svojim obiskom dali celi priredbi. Moogo je bilo tndi okoličane v, med njimi naj easeojaaa zveste aam napredne Straži-Ičane in pa prav posebao nam dobrodošle odc-ležnike iz Orkljan; meščanstvo je bilo menda kar korporativno zastopano; saaaao asm brskal in iskal, da bi koga iitakml, ki bi takorekcč moral priti, pa bi ga ne krilo. Pri najboljši volji nisem ga nase), videl si vse sloje, staro in mlado. Vrtelo m jo vse brez izjeme in bves ovira aa leta tako, da je plesalo prvo četvorko nič msnj kot 64 parov, menim, da je to tndi rekord v Sekolski telovadnici. Pa le nekaj so se ti rszpo«ajeneži spomnili. Plesali so «povttertaac» ia to rad vas animirano, vsi so bili takorekcč mojstri tega plesa; mala taksa je vsakomer omogočala to nebeško zabavo ia divao naslado. Godci so, videč isborno razpoloženje pri vseh, tudi neumorno ubirali svoje raza-»vrstne instrumente ia prav nič jih ni bilo odveč, kajti tre-balo je dokajšaoga ampera, da sa je preglas«! razposajen smeh in veselo vriskanje. Navedem naj Ia druge posebnosti te ksaetske gostije: licitirala m je okusno pripravljeaa pogača, ki j« nesla nad K 60 čistega; gotove js morala i zborna tekniti onemu srečnemu svatu, kateremu je ostala. Nekaj posebnega, kar m doslej pri nas I« ni praktictrala in katera misel je naravnost izboroa, je bil tako-zvani ribji lov. Marsikdo je pri teh riiacab imel veliko srečo, drugi pa zopet le večjo smolo, na kar sa mora pen vaak r.bič a naprej pripraviti. Prodajali so tudi balo — pomisl ta celo kmetsko balo sa K 12, gotove sa niš prodajalci kakor kupci že izredno zidane volje, da so tako nizka cenili njeno prednost. Med tem spletnim veseljem, smehom, vriskanjem in neprisiljeno zabavo m je začel nasledojrgi dne svitati že nal gorski očak. ko so posamezni zapuščali Sokolovo dvorano. Končno le nekoliko splošnega. Dobil si vse, karkoli si požele!, v tem eziru gre damikemu odboru opatova ao najiskrenejle priznanje pa tudi požrtvovalnemu kranjskemu meščanstvu sodi najtoplejša zahvala za dragocene in okusno darovane predmete, ki se se prodajah v lepo odičenm paviljonih Omeniti in javno pohvaliti ter dostejno se jim zahvaliti aam je tudi gospe ia gospodične, tako v damskem kakor izven dasoskega odbora, ki so neutrudijivo pomagale in prirejale tako pri nabirasju dani kakor razpečevanju jedil in pijač ter urejanja cele priredbe. Naj izrečemo te najtoplejo zahvalo odbora Sokola za blagohotno nam brezplačno pre-pvjrieena prostore 4o smelo upamo, da jo vsakdo zapustil to krasno priredbo najboljše vetje, in s trdim sklepom, pa aa prihodnji*gotovo zopet udeleži katVrekoli priredbe nal h vri h eodružmc Se enkrat tako prirediteljem kakor posetnikom v imsnu dobre nsrodne stvari iskrsna hvala. Prt e. kr. oviaoadaari urada v Kreaju je vsled smrti nadge*m«tra Pr»»u> gw<\ia prašno geo-asetersko mesto. Ta urad je popolnoma samostojen ia je radi velikega ob*ea* velike važnosti. Do sedaj smo imeli Kranjci to srtčo, da so upravljali ta urad vedae tujci, k» niso razumeti aarod in narod ne njih. Višia oblast pa kakor je to sploh bde v praksi, se je izgovarjala, da je pomanjkanje do* mačjh uradnikov. V resnici pa ao ponujajo domačini na zapuščene, slabe kraje, tujci pa aa nastavljajo v dobrih krajih. Opozarjamo tedaj že daaes aserodajae kroge, aaj pazijo na to, da ao nam ne pastjo sapst kakšnega dvugorodca. Ma domafta tleh na jote j kruh dasaač Bom. f IkfJakl knjil al« Nagone ti ts! ni cev Kranja, sa je hpeoedilo od 15. doc 1910 d« 31 fehr. 1911 v 278 slučajih 759 knjig (lansko leto v istem «a*u ■a v 196 riueapk #74 knjig, torej letet vel v 93 slučajih 85 knjig) Knjigo ao izposojojejo članom Nsrodne čitalnice brezplačne, nečlanom pa priti pristsjbiai 60 vin. poUetaa io sieer v arsdak zvečer od pol 8. do pel 9. are ter ob nedeljah dopoldne ad 11. do 12. ure. Peni* eooinatvn! Kojitejet -Narodne *i-tnlaiaa v Kranja* sedaj ljudska knjižnica je posojala zadnje leta slede«*: Iioosodilo es je I. 1904 knj>g 96 1906 knjig 196, 1906 knjig 312 1906 knj)g 3060, 1908 koj« slovansko. Neki Nar. čitalnica, temveč naprednega občinstva sploh onuuuoat je, vsdr tavati knjižnico na sedanjem častnem mesto, zato sa obračamo, cenjeni someščani, do Vala priznane poirtvovaiaeeti ter Vat prosuao podpore* Prepričam smo, da ima vsakdo ismal Vas obda are* bramh kajig, ki mu laže v omarah zaprašene, na da bi komu kaj tesnil«. Dajte j»b ijadskr knjiloic;, kjer bedo rodile dober sad* saj bodo Ho svojo namenjeno pot med ljudstvo v zabavo in izobrazbo 1 taktna Isan v Kftajn priredi s svojimi gojenci in gojenkami v prvih dn h prihodnjega meseca javno produkcijo v gimnazijski telovadnici. Ma sporsdu aa vijobaske io klavirske točke ter eao-» dvo- in stirigiasao petje s sprem^evanjem klavirja. Vstopamo m. Natančnejše poročilo objavimo prihodnji teden. K tej produkciji so vabljeni vsi ljubitelji glasbe. Umrla je gospa Frančiška Mavr, rojena Sumi, v vtoti starosti U iat Mane tetetial «Fantavfjka Strnit* v lakahn je skleni* ustanoviti svoja »Ljudsko ks»jrfaaro. V ta naaaea aa je v aaderjo, 12. t. m,, vstal pogovor v gostilni g. Antena Cegnarja v Zaboici, kakor smo zadnjič poročali. Tega razgovora sta se tudi udeležita kot zastopnika škofjeloške «Nsr. aulnfce* gg. Avgust Nadiio in Anton Arhar. Prvi je zbranem odbora in članom < Fantovske Straže* kakor tudi ostalim društvenim prijateljem pojasnil pomen Ljndske knjižnice za izobrazbe našega naroda. Val navzoči so pritrjevali govorniku. Nato se je razvratno delo in ukrenilo vse potrebno, da bo Ljudska knjižnica v kratkem jem delovati. Proeijo se pa vsi oni, ki imajo kaj odveč kajig ia jih a* rabijo, aaj jih podarijo -Fantovski Straži* v Zabele«. Dvoja trape! tdktsjOsrfh. Piiejo aam: Letos 13 jsouarja sta M ha Koder in Urban Kaltaaekar is Podbrda skupno popivala v Zgago vi gostilni v Podperesau in ko sta m ga že precej nabrala, sta zapustila gostilno ia edlla proti koči, kjer sta navadne imela prenočite« kot drvarja. Drugi dan je pa Štefan Peter ne! j naš l Kadra kakih 200 korakov daleč ad Zgsgavs gostiln« mrtvega, ki je ležal deloma v vedi, delam* ao eeftoaa. Kmalu nato sta pa našla Anton Gaaer ia Mika Frelih v koči aapot zmrznjenega Kaltenekarja, katsri sa je pa samo ta vedel spominjati, da jo prišel po kolenih in po rokah v kota, kar se je tndi poznale oa snegu. Ker ja pa nastala govorica, da je Kaltoneksr abil Kodra, m ja pedala 16 februarja komisija iz Škofjs Loka na pokopališče v Sešito, kater« je dsgnala. da js Koder zmrznil. Prodno je pa komisija dospela, se jo odkepala neko druge trupla io ko js earkovaik videl, da se ni odkopalo pravo truplo, sa ga nazaj zakopali in Kodre vo odkepali. Truplo je bilo popolnoma zmrznjene in le ravnotako, kakor ko ae je položilo v zemlje, skersvno je le celi mesec letalo v zemlji. Reasuiersdja ta letaka vrtova je deželni šolski svet sporatamno s kranjskim deželnim odborom pa 90 K nakazal is daleč me vsota normalno-šolskega zaklada sledečim učiteljem sa oskrbovanje šolskih vrtov v letu 1910: nadočtteija Ivanu Jezerska v Krstih pri Tržiča, nadaatelja Francu Rojini v Šmartno pri Kranju, sueškemu vodjo Ivanu Šeraerlju v Lescah ha selškemu vodju Jožefu Tavžlju v Radomljah. Sankali tat btsoave pil latttljlel. Ker so smešne razmere aa ianeovškem sankalilču jako a godne, in ker j« na Gorenjskem krasno salačoo vrem<*, je v nedeljo zopet naiiepsa prilika sa sankače. Oortan ntrafi na Bledi Dse 3. svečana, ob 8. popoldne smo imeli občni zbor, na katerem je poročal načelnik o delovanju zadruge, ? ietu 1910 je bit občni zbor za isto 1»09 in 8 ndko-rovsk saf. Izstopiti so gottiiničarji iz zadruge, kateri so ustanovni stanovsko zadrugo. Nanovo je dobilo 16 članov obrt. opustilo obrt jih je pa 10. Canov ima tadruga v občini R'bm 33. v Sretaji vasi 51, v Gorjah 76, aa Bohinjski Bistrici 73 ia na Bledo 135, akupao torej 357. UataaovHa oe je tod« zadružaa poiredoealo>ca za delo, ki posluje v udarim pisalni ob urada k arah vsak dan od 8 do 13. dopoldne in od 2 de 6 ar« popoldne, izvtomš« popoldneve ob nei«lj«h io praznikih. Objavi m tndi, da gredo kasni od c. kr. politične oblasti zaradi prestopkov obrtnega reda v prid zadružne betonske blagajne. Podoačoimk Dragitia Rspe je poročal o računu: PremosVniska stanje obrt «». Is in poatvdi kak aaj te koča priti, prav veselja, je pnrodila ti taimes 11. L m. «Pr«dBOstoo vali so radevolje drnštvi aaa tri dkoHvajf prsšknjaaa a so nadila> ras nikrasa *soobt. V liPkbka dsksjriransh vs^Scsaa*! aasljo ^^etsi dražbi, ¡ v no«. Nikogar m n\h\ te' bi aa aa tesal rao te-Tai prastari «atabaco so. bil aaa istanevaka «4j Le vavašojis pa, te rpralsjte vi, komor bi bilo motno priti, vprašajte asa«, ki so asnea, io zvedeli bosta te cae acaso sodbo: «Ptsv roa prssrčso tjabko te bilo.» Ia s tasa sonate aaj aa-predaja rStahora. Vsa ateas prirediva oa zabavna« satja naj bodo ▼ tesa «oeaka. Ia naj he, osa akno naj bo, da aa bo vedno več*nvet okrog vedno airas pisgmjsjoctga ispriesvale sa čitalnic« ja dajstvo, da te kdor le stepi s njena par satena, g desni ia da vsakdo le to sa deesa pocafi v sate, áa ki besedici e naaitiati asad stoji s čttahrici. Oa roa te, baa jo prod leti tako, samca pa J Le pride aaj vsakdo ia aaaa aaj so praprita e tesa. t ji v Kamni gorici gospa Kristina Olera deijo, doc 19. sveeaaa 1911 s sseOins pn Svira godba oa tek. ?atoaaaa 40 vinarje* faaotokeb?. ari tvocor. lar jorjas» dihiHk j tnfca-Syy godJO pitSTnO ' laacaa hnaaoae spsajiosajn. — Ako kdo ni éaal po pomoti vabila, aaj rasno teku pride, ker te Za priporočajo pa jaka mikih cenah* s ispek legah sa poljedelstvo, živinorejo, s taenai trgov leteča, ao pod Pojaseša date ia prijazaosti z Fraac j nikar v Cate i ca, Sxteffgasas 2/L a rsajf Spomlad je tul «6-2 gAVARNA Prešeren Ljubljana 1 Zatorej poizkusite in se prepričajte, da ao edinole 36 it—l pa iMb rali ii Ajate z Cm Út pnUjN poji! 5 kg sosaja ookubt—ao E 3-60 fcotjío E IZ"—, belo. mdtko odkob-tieao E 18-— do E 24 —, saetno-E 39*— do E 30-— Potili* fraako po postat atroákl ti 6-3 Imm 5icl5ti, £akj 37t pti ^ijt, čdn aajzanesljivcjta ia za nase podnebje najptodovTtejsa ki se dobivajo v Kranja edinole pri M. ŠILERJU trgovina • semeni In poiHJatelJ detel, pridelkov Kranj 68, aaaaiatli.0aia. ■ajasvojsi aasorutaaskl Jiihls"-oipiralflr za ptanaji Mi tm tovarno MayfartN «1 Conap. aa dobi pri Cdnnnd Hooss 1 Kraji po Mit iMiaiiii S «f ir«i • r p o tieau v eai uri, ia sicer ■«!il m, ve*|i 220 ütrtf U naprej. lajliitrafie possesijije. Xelt Usate vrteti« ta BAjpriprettelie ebrateTtaJo. f saten reflektoti m 4. tak pesteaiaiallt tS dni na r»oixkua%nIo. Sa ptseiteike, ti ijaaje same 3 krave, se že iipiaé* taa pogaeaaalail. Bavaekke te reáajaft pri El Retasa ▼ aj-aajarasiičaa vpraaaaja tleti v&aaevrstaik alafia feapaéartala la peijedelsaia etrefev. as i Aires 1910: 3 velike n*s i m jsm mm WL&gdehwg-BuokAu. Wí 1 Lp Poafra^oa na ¡hmaji I m lhaeai. m. Aaa Ha turnar kt itao. 1 IHaaaj, m, atoa-. 1L rwm mi m lokomobili ijadte vecte ka gtave, asan) aab, ataoj prsta v. lá tegisaL Raka aa kode vet tako pifa bajase, kar aa ka tea tftsksh pa kodo ajanas prs*, to pa radi vročeparm i sresventünim Or'gúadao atrejedclttve Wolf . . . 10 — 800 k. a Oaratai gdrotl i aajvUr« pspsla«atj« ta lillatno xa üistestrijo In poijeáalst?o "mmé Tmoao k. a.