GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA - LETO Vlil - ŠTEVILKA 2 - JUNIJ 1966 PROIZVODNJA EMBALAŽE Krivulja rezultatov gre samo navzgor V embalaži smo že lansko leto analizirali plan za letos. Upoštevajoč zmogljivosti posameznih obratov ter predvidena naročila s strani naše komerciale, smo na delavskih svetih posameznih delovnih enot podrobno pregledali možnosti proizvodnje za leto 1966. Ugotovili smo, da ne bi bili sposobni izvršiti vseh naročil po količinah, kakršne nam je dala komerciala npr.: aluvi vijaki ter še nekateri izdelki v obratu embalaže. V mesecu februarju je analiza tržišča pokazala, da OTP ne bo mogel izvršiti postavljenega plana za leto 1966, zaradi pomanjkanja naročil. Zato smo morali v embalaži plan povišati. Vsi komercialni pokazatelji so nam zagotovili, da lahko planiramo večjo proizvodnjo v embalaži. ni 775,7 t je v glavnem iz 11-tografirane in vernirane pločevine, kar pomeni, da se je tudi plan tiskarne ustrezno povečal. Z višjim planom smo začeli v marcu in to v vseh treh de- Povečati smo morali proizvodnjo izdelkov za 775,7 t ali 8,5 % in to: V DE embalaža za 219,61 ali 7 %, v DE Zalog za 556,1 t ali 10,2%. Večja proizvodnja v količi- lovnih enotah. Naročil in materiala je bilo zadosti, tako da smo povišani plan v vseh treh delovnih enotah dosegli in še presegli kot vidimo iz pregleda izvršitve plana. Pregled izvršitve osnovnega plana po količini in primerjava z letom 1965 Delov. dni Osnovni plan t Izvrš. 1966 t Izvrš. 1965 t % 1966 1965 I. 22 735,2 761,1 734,8 103,5 103,6 II. 22 735,2 785,6 748,9 106,8 104,9 III. 25 906,8 955,9 830,4 105,4 115,1 IV. 24 870,5 975,3 918,8 120,4 106,1 Skupaj: 3247,7 3477,9 3232,9 107,1 107,6 Iz pregleda izvršitve osnovnega plana in primerjave z letom 1965 vidimo, da smo predvideni plan dosegli oziroma presegli za 7,1 %. Perspektiva v embalaži je zelo dobra, ker imamo dovolj naročil. Za široko potrošnjo rabimo mnogo izdelkov, katerih Pa ne moremo izdelati v zadostnih količinah zaradi pomanjkanja zmogljivosti. Tiskarna — usluge: I. II. III. IV. Skupaj: Norma škatlice, ki jih naročnici potrebujejo iz dneva v dan več, izdelujemo v potrebnih količinah, lahko pa bi jih izdelali še več, vendar nam primanjkuje pločevine. Pred ne druge težave ter bi embalaža v letu 1966 morala izvršiti povečani letni plan. Posebne težave imamo pri nabavi domače alu pločevine, ki jo naša nabavna služba s vodstvom tovarne je težka skrajnim naporom dobi. Ta- naloga nabaviti zadostno količino surovin. V kolikor bo nabavni službi uspelo zagotoviti potrebno pločevino, se ne bodo smele pojaviti kakš- ko smo to proizvodnjo uspeli izpolniti s 46,3%. Ce ne bi naša nabavna služba stremela za tem, ne bi v tej skupini niti toliko naredili. Delov. Osnovni Izvrš. Izvrš. % dni plan 1966 1965 1966 1965 22 48,— 18,5 37,2 38,5 49,7 22 48,— 57,1 55,2 119,0 103,4 25 54,— 109,2 24,0 202,3 455,0 24 52,— 157,4 86,2 302,5 182,6 202,— 342,2 202,6 169,4 168,9 Mladi v uniformi in brez sodelujejo Tovarniška mladinska organizacija je v letošnjem obdobju delovanja naredila že marsikaj. Samo slišati o tem je bolj malo, ker je večina tega dela bilo predvsem reševanje drobnih problemov In nalog, ki so jih opravili posamezniki in ni toliko vidno. Vendar ° tem sedaj ne bi še pisal, saj se velikokrat tudi ne more. Verjetno pa ste postali že Pozorni na vojaške uniforme, ki ste jih v zadnjem času večkrat videli v tovarni. To ni slučajno, saj imajo vojaki opravke prav pri nas. Z njimi namreč že nekaj časa sodelujmo. In o tem vas bom seznanil v pričujočem sestavku. Na mnogih mladinskih se- Tovariši Miličevič, Arapovič Stankih in konferencah v re- in Tomičevič, ki v svoji enoti Publiškem ali zveznem meri- skrbijo zai kultumo-zabavno j je bilo slišati pripombe in življenje, so se obrnili na na-^elje, naj terenski aktivi ali šo organizacijo in upravo aktivi po gospodarskih orga- podjetja z željo, da bi skup-hizacijah navežejo stike z no poiskali možnosti sodelo-mladinci, ki služijo vojaški vanja. Takih možnosti je ze-f®k v njihovem kraju. Bolje lo veliko, zato smo se dogo-“°do spoznali ljudi, kraje in vorili, da si bo njihova eno-ee obenem bolje počutili v ta najprej ogledala tovarno v°jski. Tako so v začetku in se seznanila z našo pro-tharca prišli na razgovor z izvodnjo. Prav tako lahko oašim mladinskim komitejem smo se dogovorili tudi za no-Pfedstavnikl V. P. 3908 — gometno tekmo z našo tovar-Sraničarji z Zaloške ceste. (Nadaljevanje na 3. str.) Obrat tiskarna, ki izvršuje dve nalogi in sicer za potrebe embalaže in obrata Zalog ima še nalogo izvrševati naročila za proizvodnjo raznih eloksiranih ploščic ter lito-grafirane in vernirane pločevine za naročnika, ki si embalažo izdelujejo sami. V prvem mesecu tiskarna ni dosegla količinskega plana uslug zaradi pomanjkanja naročil vernirane in litogra-firane pločevine, vrednostno pa ga je dosegla s 144,6 % in to pri eloksiranih ploščicah. (Nadalj. na naslednji str.) Sodelovanje s tujimi podjetji se dobro razvija Pokrovi za kozarce - TWIST - OFF V preteklem mesecu so se nadaljevali lansko leto začeti razgovori med predstavniki jugoslovanskih embalažnih podjetij in združenim podjetjem »COMECA«, ki ga sestavljajo svetovna embalažna podjetja CONTINENTAL CAN COM-PANY iz ZDA, METALBON iz Anglije in CAKNAUD iz Francije. Organizacija COMECA je organizirana izključno za dajanje tehnične pomoči, katero je treba plačati. Predmet razgovorov je bila pomoč jugoslovanskim emba- izvodnem programu tudi proizvodnjo različnih pokrovov. Podjetje je v Evropi med najmočnejšimi proizvajalci novih pokrovčkov za kozarce. Poznamo jih pod imenom lažerjem na področju proiz- Twist-off pokrovčki. Brez vodnje embalaže iz bele plo- dvoma imajo ti v primerjavi čevine po najsodobnejših me- z našimi alupo pokrovi (Om-todah dela in načinih medse- nia) določene prednosti, in da bojne kooperacije. so glede na ta dejstva tudi Na sestanku v Beogradu perspektivni. Čvrsto si utira-pod pokroviteljstvom Zvezne jo pot na tržišče, odkoder gospodarske zbornice in nato še v Zagrebu smo razpravljali o načrtih in načinih sodelovanja z jugoslovansko konzervno industrijo ter o samem osnutku pogodbe za sodelovanje. Sprejet je bil končni zaključek, da COMECA predloži nov osnutek pogodbe za sodelovanje, ki bi načelno bolj odgovarjal naši gospodarski in politični ureditvi in bi bil osnova za razpravo ter razvijanje nadaljnjih medsebojnih odnosov. Podjetje METALBOX ima razen ostalega v svojem pro- PREBERI TUDI TI! ALI SE RAVNAMO PO PRAVILNIKU O POŽARNI VARNOSTI 3, V POLETJE PO HITRIH SMUČINAH 4, DEŽ, SONCE IN FOTELJ S TREMI NOGAMI 5, TRI DESETLETJA V SATURNUSU 6, DVAJSET MLADINCEV OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE 7, bodo verjetno v precejšnji meri izrinili alupo, oziroma Omnia pokrove. Upoštevajoč vse to in še zlasti, ker nekateri inozemski kupci že zahtevajo od naše konzervne industrije hrano v kozarcih, zaprtih s pokrovi Twist-off, sc naše podjetje resno ukvarja z mislijo, da bi osvojili proizvodnjo teh pokrovov. Da pa bi bilo delo pri osvajanju lažje, smo sklenili povabiti v naše podjetje predstavnike METALBOX, ko so se mudili v Jugoslaviji. Prosili smo jih, da so širšemu krogu naših strokovnjakov pripravili kratko strokovno predavanje o sodobni proizvodnji konzervnih škatel in še posebej o proizvodnji, uporabnosti in ostalih podrobnostih pokrovov Twist-off. Našemu povabilu so se ljubeznivo odzvali in nam po uvodnem predavanju odgovarjali na vsa vprašanja, ki so jih zastavljali naši strokovnjaki. Menimo, da je bilo predavanje koristno, in da smo pripadal jevanje na 3. str.) Takšni naj ne bi bili! Prav gotovo vsi člani kolektiva še ne veste, da ta slika prikazuje stroj za gumiranje in sušenje pokrovov, ki jih izdelujejo v obratu Zalog smo analizirali kapacitete ter upoštevali potrebne količine konzervnih škatel, ki nam jih je dala komerciala smo ugotovili, da obrat Zalog ne bi imel za svoje kapacitete dovolj dela. Zaradi zgoraj navedenih dejstev je naša komerciala pristopila k analizi tržišča ter ji je uspelo zagotoviti naročila tudi za ta obrat že v predsezoni. V sezoni t. j. od meseca maja pa posebnimi ukrepi, pri katerih so se zavzeli vsi naši vodilni delavci, uspela zagotoviti nujno potrebna naročila v predsezoni. Za sezono pa, ki se konča običajno meseca septembra, imamo dovolj naročil, vendar je problem zadostna količina pločevine. Komerciala dnevno išče možnosti nabave surovin in upamo, da bomo tudi potrebno pločevino dobili pravočasno. Krivulja rezultatov gre samo navzgor Pregled tiskov: (Nadaljevanje s 1. str.) Delov. Predvideno Izvršeno dni tiskov tiskov /0 I. 22 4,765.765 4,772.596 100,1 II. 22 4,478.848 4,440.340 99,1 III. 25 4,784.732 4,613.624 96,4 IV. 24 4,854.599 4,834.360 99,6 Skupaj: 18,883.580 18,660.920 98,8 DS Embalaže: Delov. dni Osnovni plan t Izvršitev 1966 t Izvršitev 1965 t 1966 % 1965 I. 22 247,5 253,0 249,5 102,0 102,9 II. 22 247,5 278,7 270,2 112,6 103,1 III. 25 304,5 315,8 293,9 103,7 107,4 IV. 24 292,6 294,1 250,8 100,5 117,2 Skupaj: 1092,1 1141,6 1060,8 104,5 107,6 V obratu embalaže imamo pri strojih grla, moramo spre- če bi imeli naročila z večjimi velike težave zaradi preob- minjati vrstni red naročil, nakladami. širnega asortimenta. Ker so Mnogo boljši rezultati bi bili, Obrat Zalog: Delov. dni Osnovni plan t Izvrš. 1966 t Izvrš. 1965 t 1966 % 1965 I. 22 439,7 489,6 451,7 111,3 108,4 II. 22 439,7 449,8 423,5 102,3 106,2 III. 25 548,3 530,9 512,5 96,8 103,6 IV. 24 525,9 523,8 581,8 99,6 90,0 Skupaj: 1953,6 1994,1 1969,5 102,1 101,2 Pregled delovne sile: Mesec I. II. III. IV. Skupaj: Povprečje: Povprečje 728 728 733 754 2943 736 V prihodnosti ne predvidevamo bistvenih sprememb v številu zaposlenih. Bojazni, da bi morali delovno silo odpuščati, ni. Novih delavcev, razen strokovnjakov ne bomo sprejemali, ostala delovna sila, ki jo imamo na razpolago, pa sledi naši proizvodnji in jo bomo morali uporabiti tam, kjer se bo pokazala potreba. Iz pregleda izvršitve plana in pregleda delovne sile se vidi, da so uspehi po DE boljša organizacija dela in večja storilnost. S tem noče- 1966 Povprečje 1965 775 795 780 760 3110 377 mo trditi, da sta organizacija dela in storilnost ter izkoriščenost kapacitet pri nas urejeni. Na tem področju imamo še veliko dela ter bomo morali nadaljevati z izboljšavami. Vekoslav Bregant 2. Na tej sliki vidite starejšo tiskarsko linijo. Prav gotovo veste, da smo lansko leto dobili moderno linijo z dvobarvnim tiskar- kIčiiti ef miom Stanje v obratu Zalog, kjer izdelujejo predvsem konzervne škatle za prehrambeno industrijo, je težje glede na pomanjkanje surovin, predvsem klavne živine. Razen tega rabimo v obratu Zalog večje količine alu pločevine, ki nam jo stalno primanjkuje, tako da je tudi v tej panogi proizvodnja težavna. Ko do konca septembra imamo po navadi v obratu Zalog dovolj naročil, največkrat toliko, da proizvodnja težko sledi naročilom. Iz tabele vidimo, da je obrat Zalog kljub pomanjkanju naročil izvršil svoje planske naloge. Ko smo ugotavljali, da bo v predsezoni premalo naročil je komerciala s Mladi v uniformi in brez . . . Sodelovanje s tujimi podjetji se dobro razvija (Nadaljevanje s 1. str.) dobili osnovno mišljenje o modernih načinih proizvodnje embalaže iz bele pločevine in o upravičenosti uvajanja novih pokrovov Tvvist-ofi za kozarce. Nov tip pločevine za kozarce V začetku maja so nas že drugič obiskali predstavniki japonske železarne »FUJI IKON & STEEL CO LTD«. Osnovni namen njihovega obiska je bil pokazati možnosti uporabe pri njih razvite nove nerjaveče pločevine, imenovane CANSUPER, ki je uporabna tudi za proizvodnjo konzervnih škatel kot zamenjava za belo pločevino. Vzorce te pločevine smo dobili že v lanskem letu ter smo napravili nekaj poizkusov. Ob tej priliki smo razčistili nekatere nejasnosti tehničnega značaja. Po njihovih izjavah to pločevino že uporabljajo v mnogih zapadnoevropskih državah za izdelavo vlečenih konzerv in pokrovov. Za izdelavo zgibanih in lotanih obodov ta pločevina ni primerna, ker je ni mogoče lotati. Ugodnost pri CANSUPER pločevini je predvsem v ceni, ki je nižja od najcenejše elektrolitske Pločevine. O njenem obnašanju in uporabnosti za konzerve nimamo večjih praktičnih izkušenj. Naše podjetje je preko uvoznika »Metalke« naročilo približno 50 t te pločevine in šele po predelavi te količine bomo lahko dali zaključke o njeni uporabnosti. Vsekakor je treba pri bodočih nabavah materiala upo- števati CANSUPER pločevino, ki zaradi nižje cene lahko takoj ekonomsko utemeljeno z .menja belo elektrolitsko pločevino pri izdelavi embalaže za kemično i-n ostalo industrijo. Janez Smrajc Kdo bi vedel od kod vse so ti mladi fantje. Marsikdo od njih še ni imel priložnosti videti veliko tovarno. Zato je sodelovanje mladinske organizacije z JLA nadvse pomembno in za vojake zelo koristno (Nadaljevanje s 1. str.) niško ekipo. V program sodelovanja smo dali tudi praznovanje praznika delovnih ljudi — 1. maj. Nekaj dni po tem razgovoru so prišli vojaki v treh skupinah n si ekskurzijo v tovarno, da bi videli, kaj in kako delamo. Z zanimanjem so si ogledali vse obrate. Marsikje smo se zadržali kar predolgo. Po ogledu obratov smo imeli v spodnji menzi še kratek razgovor. Tovariš Einspieler jim je v kratkih besedah ipovedal zgodovino in razvoj Saturnusa od leta 1921 naprej, revolucionarno giba- nje in sedanji položaj tovarne v novih pogojih glede na domače in tuje tržišče. Vojaki so sami postavili precej vprašanj o osebnih dohodkih, o prostem času mladine, o tehnološkem postopku in organizaciji dela, o delovanju družbeno-političnih organizacij, o možnosti zaposlitve, o samoupravljanju in podobno. Tako vojaki kakor njihove starešine so bili zelo zadovoljni in so se nrim zahvalili za zanimivo dopoldne, saj so se vojaki tako veliko lažje in bolje seznanili z delom v tovarnah in delavskem samoupravljanju, kakor pa na predavanjih v sami k&sarni. 24. marca sta se na igrišču Slovana prvič sestali nogometni ekipi V. P. 3908 in ŠA Saturnusa. Vojaki so biili boljši in so zmagali s 4:1. Tudi na povratnem srečanju, ki je bilo 18. aprila, nismo imeli več sreče in smo tudi tokrat izgubili z rezultatom 5:2. Medtem smo se že dogovarjali za proslavo 1. maja in 25. obletnice revolucije. Najprej smo mislili, da bomo napravili skupen kuiturno-zaba-ven program, kjer bi sodelovali vojaki in naši mladinci z govorom, recitacijami, krat- (Nadaljeva-nje na 8. str.) Ali se ravnamo po pravilniku o požarni varnosti! Zadnji čas smo dosti govorili o naši požarni varnosti. Nekateri so menili, da smo *a varnost proti požaru v naših obratih premalo poskrili. Tega mnenja je bil zlasti inšpekcijski organ naše občinske skupščine, ki je P*"ed nekaj meseci opravil kontrolo požarnovarnostnih naPrav in zaščite v naših obratih. Resnično je ugotovil 0roeej pomanjkljivosti, ki so objektivnega značaja, druge Pa so posledice tudi naše premajhne pozornosti, da ne re-cemo malomarnosti. Cernu bi Prikrivali, da smo zadnji čas Pri požarni varnosti zelo popustili, saj so ugotovljene Pomanjkljivosti dovolj zgovoren dokaz o tem. Naša nalo-ea jo. storiti vse, da bi pomanjkljivosti čimprej odpravi’ in da bi zopet uvedli v vseh obratih trdne požarnovarnostne ukrepe in bi jih tu-1 izpolnjevali. To nalogo sm° si naložili takoj po opravljeni inšpekciji. Zavedamo sc, da samo nam ko- risti, če so naši obrati vedno varni pred požarom, oziroma če je požarnovarnostna služba organizirana tako, da gasilci takoj posredujejo. Seveda morajo biti vsa požarnovarnostna sred tva brezhibna in vedno na svojih mestih. Sedaj, ko je preteklo že nekaj mesecev, odkar pospešeno odpravljamo po naših obratih razne požarne pomanjkljivosti in obnavljamo prostovoljne gasilske ekipe, lahko ugotovimo, da smo že precej naredili za izboljšanje stanja, tako da bomo vse pomanjkljivosti odpravili že pred postavljenimi roki. Z inšpekcijskim organom smo se tudi dogovorili, da je nekatere pomanjkljivosti mogoče odpraviti le postopoma glede na to, da so pred nami investicijske spremembe nekaterih naših obratov in strojne opreme. Pripominjamo, da bo s tem marsikatera pomanjkljivost sama po sebi odpadla. Tako bomo na pri- mer s priključkom na novo Toplarno pridobili precej prostora in bo sedanji prostor kotlarne lahko služil za res nujno preureditev varilnicc. Nova avtomatska brusilna naprava. ki je v načrtu, bo precej odstranila dosedanjo stalno nevarnost požara v cltshav-storski napravi zaradi preobremenjene brusilnice itd. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je nadzorni organ pokazal razumevanje ter nam bo uspelo sporazumno z njim izvesti požarnovarnostne ukrepe tako, da bomo na eni strani upoštevali naše obratne težave, na drugi strani pa bomo z malenkostnimi adaptacijami vseeno zadostili predpisom. Skratka, z razumevanjem in dobro voljo vseh bomo dosegli tudi v požarni varnosti uspeh, ki pa je samo v naslednjem: • čimprej moramo iz naših obratov odstraniti vse nevarnosti požara S disciplinirano in brez izjeme moramo izpolnjevati požarnovarnostne predpise # prostovoljna gasilska četa in ekipe morajo biti dobro izvežbane in seznanjene z vsemi požarnovarnostnimi ukrepi, ki jih zahtevajo posamezni obrati • brezhibne požarne opreme in sredstev za gašenje požara mora biti vedno zadosti. V današnjem sestavku nameravamo seznaniti bralce s predpisi, ki veljajo za požarnovarnostno službo naše tovarne ter z organizacijo te službe. V ta namen bomo opozorili na določbe pravilnika požarnovarnostne službe, ki že dalj časa velja v naši tovarni. Pripominjamo, da pravilnik zelo jasno navaja in tolmači organizacijske, preventivne in operativne ukrepe požarnovarnostne službe, obenem pa tudi navaja, katere osebe so odgovorne za pravilno izvrševanje požarnovarnostne službe in za izvajanje posameznih ukrepov. Zato je pravilno, da sc dobro seznanimo z obsto- ječimi predpisi, prodno preidemo k obravnavanju naše konkretne problematike na področju požarne varnosti. KAJ DOLOČA NAŠ PRAVILNIK O POŽARNOVARNOSTNI SLUŽBI? Organizacijski ukrepi Gasilska služba je organizirana v naši tovarni enotno. Opravlja jo prostovoljna gasilska četa z ekipami pod vodstvom poveljnika. Razen gasilske čete pa morajo biti seznanjeni z uporabo vseh gasilskih aparatov tudi preddelavci posameznih oddelkov, ki zato opravijo ustrezen seminar. Razumljivo je, da so tudi preddelavci vključeni v gasilsko službo, in da so primerno izvežbani, saj lahko v primeru požara nemudoma uporabijo gasilske aparate, še predno nastopi gasilska četa. Požar je namreč najlažje pogasiti takoj ob izbruhu in (Nadaljevanje na 6. str.) SMUČARJI ZA 45 LET SATURNUSA V POLETJE PO HITRIH SMUČINAH Kajne, da je maja meseca na snegu zelo prijetno Polde pravi, da je dosegel lep čas Čeprav so vremenarji napovedovali za nedeljo 22. maja slabo vreme z nevihtami posebno v alpskem svetu, se je naša smučarska sekcija odločila, da bo izvedla za 45. obletnico Saturnusa smučarsko tekmovanje na plazu pod Prisankom v tradicionalni zasedbi. Program naše smučarske sekcije, bi ne bil popoln, če tega tekmovanja ne bi izvedli. Skrbne priprave in celotna organizacija tekmovanja so bile v rokah našega smučarskega veterana in neumornega organizatorja tovariša Vika Jarca. 2e to je bilo zagotovilo, da bo tekmovanje odlično organizirano in pripravljeno samo, da bi nam bilo vreme naklonjeno. Moramo pa priznati, da za tako pozna tekmovanja nismo imeli vedno sreče z vremenom. Večkrat kot ne, nas je »»pralo«, toda ugnati se le nismo dali. Ce ne v soncu, smo pa smučali v dežju, samo brez dežnikov. Vreme za nedeljsko tekmovanje, pa kot naročeno. Ob 6. zjutraj je odpeljal avtobus zadnje tekmovalce in gledalce. Cez tri ure smo bili na snegu, kjer je bila zbrana že vsa smučarska »»elita«, na tiho moram povedati, da so nekateri že dva dni prej neumorno trenirali, da bi si prisvojili čim boljša mesta in priznanja. Toda sreča je opo-teča. Pri nogometu pravimo da je žoga okrogla, pri smučanju pa je sneg težak, gnil, južen ali prepočasen, za nekatere pa tudi prehiter. Vsak, ki ne u=pe, že najde opravičilo...! Ko smo prišli na plaz, je bila proga že postavljena. Imela je 26 vratič, na progi pa nešteto pasti, v katere so padali izkušeni, še bolj pa neizkušeni slalomisti. Gledalci so bodrili, smeha pa tudi ni manjkalo. Filmske kamere in fotoaparati so zabeležili skoraj vsak gib naših tekmovalcev pa ne samo pri vožnji skozi vratiča, temveč tudi pri svečani razglasitvi rezultatov Drugo leto ga ne bo rad vrnil ali prepustil boljšemu in ovlaževanju izsušenih grl iz težko priborjenega pokalai. Starterju Petru se je javilo 23 tekmovalcev in to 5 iz »Ti-kija« ter 18 iz Saturnusa. Sodniška dvojka je na cilju odmerila čas 18 tekmovalcem, ki so srečno prijadrali skozi cilj, čeprav moram na tiho povedati, dai nekateri tudi po štirih, valjajoče, skokovito in drsajoče z glavo naprej, nekaj jih pa sploh ni uspelo priti do cilja, ampak so že prej odstopili. Tekmovanje je teklo v disciplini posameznikov, ekip in »Old Boyev«. Sodniški zbor je zabeležil naslednje rezultate: Posamezniki: 1. Vito Poljanec, Saturnus 117.7; 2. Ivo Bernik, Tiki 119; 3. Sašo Krailj, Saturnus 121.2. Ekipno: I. ekipa Saturnus 361.3, II. ekipa Saturnus 392.5, III. ekipa Tiki 411.9. »»Old Boy« — bukov pokali 1. Ivo Bernik, Tiki; 2. Viktor Jarc, Saturnus; 3. Dimitrij Kobilica, Saturnus. Predvsem lahko ugotovimo, da je bilo tekmovanje uspešno zaključeno, brez poškodb in zlomov ter v splošno zadovoljstvo tekmovalcev in gledalcev. Drugo leto zope. nasvidenje. Smuk! Janez Deisinger Čevlje dol, pulover tudi, pa raje karte v roke Bolj priznanje za korajžo kot pa za rezultat Dež, sonce in fotelj s tremi nogami Prvič sem slišala o Benet- slišala, da so nas pošiljali kah, ko mi je sosedov fan- v... oh, pardom, skoraj bi tek pokazal figo iin rekel, naj napisala . ., gledam Benetke. Nato sem Najbrž so mislili, da smo slišala o njih marsikaj lepe- samo eni tistih, M pridejo v pega, občudovala sem raz- Italijo zato, da'bi si kaj ku-gilednice im bila ponosna, da pili oziroma kaj »prešverca-sem bila rojema res samo v li«. Pač nisb vedeli, da smo naših dolenjskih Benetkah mi Satumužani, in da nam ~ 'kar seveda ni isto. Pa tu- kaj takega sploh na misel ne di od takrat je minilo že bi prišlo, če bi se pa slučaj-precej časa, zato sem se res- no kdo izmed nas le hotel nično razveselila, ko sem iz- spozabiti In želel kaj kupiti, vedela, da naš, saturniuški, so odgovorni pravočasno po-šiponlmi aktiv prireja izlet v skrbeli. Tako smo devize, ki Benetke. Prijave sem, prija- so nam pripadale, dobili dva-ve t|ja, odjave, objavi po krat — kot doma plačo — ozvočenju — koliko dela! Pa akontacijo in obračun. Od tudi veselja. Že samo to je sedaj naprej mi nihče več ne lepo, ko vidiš celo zbirko fo- bo kvasil, kako na tenko gre toigrafij prijaviloencev izleta v tujini z devizami pri toliki izrečeš kakšno krepko na kih željah. Vendar, če vam račun drugih »frisov«! Res rečem, mi lahko verjamete, lahko je žal vsem tistim, ki da tam denarja še zamenja-se niiso prijavili. ti ne morete. Koliko se je Da je deževalo kot iz ška- ni oral truditi »debel« denar fa pa organizatorji izleta ni- si>raviti v drobiž, ve samo so bili krivi. Preskrbeli so Požrtvovalni Lojze. česa nam lep Sapov avtobus, v drugega vam o Trstu ne bi katerem smo se udobno pe- ved®la povedati, razen mogo-ljali ter pri tem prihranili še tistega, kar ni bito v spo-čas za čiščenje plaščev, jo- redu- Eno Je bil obisk Pivo-pic in podobnega. Dodobra vame, drugo pa, da mi je so se namreč stvari oprale Bernarda pojedla štrudelj, teže do Trsta in to celo kar pri 8a imam namreč strašno ra-zaprtih oknih avtobusa. Pred- da. vsem pa so imeli srečo tl- Večer, dež in končno, fiesti, ki so sedeli pod strešno nebke! Bili pa smo tako utru-odprtino, in so si obenem jeni in ptremraženi, da smo zastonj in brez tmda oprali pozabili, kako edinstven je še glave. Pa to so take ma- pogled na v večernih lučeh lenkosti, da si jih čtovek za- razsvetljene Benetke. Celo to pomni mimo grede in samo smo pozabili, da smo pri,-izboljšajo razpoloženje izlet- ši; na cilj našega izleta. Že-nikov... 'ledi smo si le streho nad gla- Brva postaja je bil Tret. vo j,n mak> toplote. Grganiza-Da je Trst veliko mesto lah- so se tradih, da bi se ko rečem/ kar mi ibo tudi "am oddolžili, če ze ne za vsakdo potrdil, še naš Lojze. dru®°- vsaj za slabo vreme Po ulicah smo se vrteli kot » 50 “■ P^Jali v naj,boljši muhe v močniku, predno m “"f** najlažji hotel »Pr, smo prišli v tisto, kjer smo nas’ da imate rezervacijo. To imeli prenočišče. Sicer bi Je nemogoče! Mi. skupin se pa v dežju še Tržačan g311*, ne »Prejemamo« itd. izgubil, kaj se ne bi mi, Posf nas Je fle ,č^ Kranjci. Prenočevali smo v mu: Po exnourm ‘te^la?1 se je vprašanje prenočišča le rešilo. m i i ss a P m m m m m m i * i i i vljudnost! No, pa na koncu vala moje mrzle noge s svo-“ je le postala tišina, po so- je postelje. In tako so me bah so ugašale luči, ena za doma zastonj spraševali »Ali Ceremonial pri vsakodnevnem drugo. Tako so ostali budni je res, da je ...« Pst ... dviganju zastave je paša za turista, ki pride v Benetke. Tudi našemu Marjanu je uspelo narediti ta »zgodvinski posnetek« Ozadje popestri tole fotografijo in fant na njej je na moč postaven Italijani so veseli ljudje in zasebnem penzionu, no seveda, tam ne poznajo državnih, kakor tudi izgleda, ne pozna- _____________________„________ jo Jugoslovanov drugače, kot radi pojejo. Le čemu so nas Po njihovih krepkih izrazih, v hotelu, po večerji, gledali ali pa so jim ti vsaj zelo nekam preplašeno, ko smo simpatični. Tako se je meni mi zapeli naše domače. In zdelo, ko sem kar na lepem gledali so tudi na uro, taka ne- Da se ne bi slikali v Benetkah na Markovem trgu ali pred doževo palačo, bi bilo isto, kot da ne bi bili v Benetkah. V družbi prijetnih deklet in ljubeznivih golobov so fantom žareli obrazi od zadovoljstva ▼ 1 I * • ' v -• le tisti, ki jim je bilo več do pg tega, da bi ugotovili, kje kd spi, kot do spanca* Nel vem, da || m li li li ¥ m |i i 95 m m 1 s morem biti tak kmet in spati tako trdno, da še Mletiinih brc nisem čutila, ko je su- Ali že veste, da... je Glas Saturnusa vaš list §88* pst.. Obljubila sem, da se bom poboljšala in drugič tudi sama ostala budna. Sonce! Končno! Kako lepo, da jie vsaj zadnji, dan sončen, in da smo videli Benetke takšne, kakršne smo si želeli videti. Hodili smo naokrog din samo gledali. Nismo pa bili sami. Tistega dne je bilo vse potno ameriških skupin in tudi drugih. Ne vem, kam bi dala ženske s krili do tal. Pri vseh opevanih, vendar resničnih lepotah, ml je postalo kar nekam čudno, ko je po kanalu priplaval star rožasto oblazinjen stol s tremi nogami in ne daleč od njega mali zabojček s crknjenimi podganami. Ghiao! POŠKODOVALI SO SE V mesecu aprilu so je poškodovalo 14 sodelavk in sodelavcev. Od tega sta se dve nesreči pripetili med potjo na delo oziroma z dela. Poškodbe po obratih si sledijo po sledečem vrstnem redu: 4-oglati oddelek 3 razvoj in delavnice 2 OTP montaža 1 stranski obrati 1 tiskarna 1 skladišče črne pločevine 1 priprava dela OTP 1 obrat Zalog 1 okrogli oddelek 1 štarlcarija embalaže 1 kuhinja 1 Irma Ciglar — 18. 4. je na poti v službo pri izstopu iz avtobusa padla in si poškodovala levo nogo v gležnju. Cilka Štampahar — 26. 4. ko je čistila med pogonom vreteno na stružnici, ji je stisnilo mezinec desne roke. Do poškodbe je prišlo zaradi nepravilnega delovnega postopka. Marica Cosič — 12. 4. Po-nesrečenka je dvignila leseni zaboj in se pri tem udarila v prsni koš na levi strani, zaradi nepravilnega delovnega postopka. Božica Lovrič — 18. 4. Po-nesrečehka je kovičila tesnila na palico razpršilca. Z levo roko je zašla pod orodje in si poškodovala kazalec leve roke zaradi nepravilnega delovnega postopka. Tomaž Peterca — 19. 4. Ponesrečenec je zlagal palete, pri tem pa si je zaradi neustreznega načina dela zlo mil sredinec desAe roke. Stanislav Črne — 4. 4. Ponesrečenec je zlagal pločevino in se je pri tem skozi zaščitno rokavico urezal v dlan desne roke. Alojz Vengar — 14. 4. Ponesrečenec je peljal prazen viličar po klančini od skladišča embalaže v skladišče črne pločevine. Zaradi prevelike hitrosti se je v zavoju prevrnil in si zlomil desno roko v zapestju. Do poškodbe je prišlo zaradi prehitre vožnje. Janez Kokalj — 1. 4. Ponesrečenec je izstopil iz vlaka in,si zvil desno nogo v gležnju. Rozina Ogulin — 6. 4. Po-nesrečenka je hotela prestaviti obode 10 kg kant. Pri tem pa ji je ena od kant padla na levo koleno in ji ga vrezala. Rafaela Podobnik — 2.4. Ponesrečenka je pri hoji zadela z desno nogo ob žebelj, ki je gledal iz lesenega zaboja. Pozneje je nastala infekcija. Peter Gantar — 5. 4. Ponesrečenka je šla po stopnicah v upravni zgradbi podjetja in padla. Poškodovala si je podlaket leve roke. Julka Karničar — 4. 4. Po-nesrečenki se je pri premika-nju kuhinjske posode zadrl v sredinec leve roke delček glazure. Kasneje je nastala infekcija... Ivanka Lampič — 5. 4. Ponesrečenka je pobirala pločevino in se vrezala v kazalec leve roke. Ponesrečenka se je vrezala, ker ni uporabljala zaščitnih rokavic. Jože Omahen — 6. 4. Pri rezanju jekla mu je drobec odletel v levo oko. Oko se mu je vnelo. Do poškodbe je prišlo zato, ker ni uporabljal zaščitna očala. NOVI SODELAVCI Karolina KASTELIC, Stanislav ČRNE, Marjan GRADIŠEK, Andrija DIJANOŠIČ, Avgust BERGANT, Karol GOLOB, Milan ŠTEMBAL, Franc FLIS, Tatjana KOVAČ, Jelena BALENT, Milan ZDRAVKOVIČ, Janko NIKOLIČ, Silva CIMERMAN, Janez GOSTINČAR, Franc BAVEC, Peter POKOREN, Matjaž ROGELJ, Mustafa ŠARAČ, Ilijaz ČE-LALIČ, Anton MAGAJNA. Novim sodelavcem želimo, da bi se v našem kolektivu prijetno počutili. ODŠLI IZ KOLEKTIVA Stanka ALIČ, Elmaz JETIŠI, Karolina SIMONIŠEK, Franc VODOPIVEC, Rozalija KASTELIC, Rasto CVETKO, Tatjana KOVAČ, Edvard LAMPIČ, Miha ŠKARJA, Marija LAJŠIČ. UPOKOJENI Matevž KRALJ POROČILI SO SE Tončka Lunder — poročena KOMUČAR, Marija Novak — poročena STERNARD, Stanislava Vode — poročena BELEC, Stanka Repnik — poročena RUS. Mladoporočenkam in mladoporočencem iskrene želje za srečo in zadovoljstvo na skupni življenjski poti. Tri desetletja v Saturnusu »V pokoj grem,« mi je rekla tovarišica Kristina Bolta lani pozno v jeseni. Začuden sem pogledal, saj ni nihče mislil na to, da bo Kristina nehala krožiti med stroji, opozarjati na nepravilnosti, kontrolirati kvaliteto izdelkov, paziti na pravilno zaporedje operacij ... Pa vendar je tako. »Vse pogoje sem že dosegla, starost In delovno dobo, pa tudi ne počutim se preveč dobro. Dosti je,« je smeje hitela s pojasnili. Čeprav sem vedel, da je Kristina dolgo v Saturnusu, sem jo prosil, naj mi opiše svoje delo v našem podjetju. »Pred vojno je bilo zelo težko dobiti stalno zaposlitev v Saturnusu,« je pričela Kristina svojo pripoved. »Že 5. oktobra 1930 sem prišla v Saturnus kot sezonska delavka ter sem delala nekaj mesecev pri plinskih maskah. Tudi naslednje leto jeseni sem dobila sezonsko delo, za stalno pa sem bila sprejeta šele 27. aprila 1937. Moje prvo delovno mesto je bilo v oddelku za brizgano barvanje, kjer sem opravljala vsa dela po potrebi. Taka dela sem morala opravljati tudi v drugih oddelkih, kjer je pač nastopila potreba. Delala sem v oddelku štirioglate embalaže, v galvani, pa tudi v okroglem oddelku sem bila nekaj časa.« Svoje pripovedovanje je dopolnila še z opisom izdelkov, ki so jih takrat delali, kakšna je bila disciplina, opisala je delovne pogoje ter na koncu ugotovila, da je danes vse drugače. Med vojno je bil delovni red porušen zaradi sabotiranja proizvodnje, ki je bila namenjena sovražniku. »Tudi pletle smo, nogavice, rokavice pa tudi puloverje,« je rekla smeje, »seveda skrivaj, ker bi bilo sicer takoj narobe,« je zaključila svojo pripoved. Zaradi stalnih alarmov so proti koncu vojne delali le ponoči. V normalnih delovnih pogojih je začela prva izmena delati ob 5. uri zjutraj, končala pa je ob 13. uri. V službo je hodila peš, ker ni bilo drugih sredstev, kolesarjenje pa ni bilo dovoljeno. Takoj po vojni so jo prestavili v konzervni oddelek, kjer se je morala znova učiti, saj je morala delati vsa dela. Ko se je privadila vseh del, je kontrolirala konzervne škatle, predvsem spajkanje. Delala je tudi na lakirnih strojih v tiskarni in v oddelku okrogle embalaže pri sidolu. »NI bilo prijetno stalno menjavati delo,« je smeje pripovedovala Kristina, »pa vendar sem bila dvanajstkrat udarnica, pa ne samo za delo v tovarni, temveč tudi za delo na zbiralnem kanalu.« Ko se je začelo delo v oddelku tehničnih predmetov, so jo prestavili v montažo, kjer je kontrolirala žaromete. Od takrat je stalno delala v tem oddelku ter kontrolirala izdelavo vseh vrst žarometov, svetilk in ostalih izdelkov. Tu je učila novinke, pa tudi ostali so hodili k njej po nasvete. Sedaj, ko je odšla v zasluženi pokoj, vsem manjka nekaj, kot da bi manjkal del oddelka. .. Vsi so cenili njeno delo ter ji sedaj, ko je nastopila zasluženi počitek, žele obilo zdravja in zadovoljstva ter veliko sreče. Janez Herzog Ali se ravnamo po pravilniku o požarni varnosti! (Nadaljevanje s 3. str.) prav zato naj bodo že v posameznih obratih in oddelkih delavci, ki so z gasilsko opremo in s sredstvi za gašenje požara seznanjeni. Vse navedeno velja za primer požara. Važni pa sta organizacija požarne službe in razdelitev odgovornosti pred požarom. O tem govori pravilnik naslednje: Odgovornost za požarno varnost v posameznih obratih nosijo obratovodje, prav tako kot zadene ta odgovornost za celo podjetje glavnega direktorja. Vse upravne zadeve v zvezi s požarno varnostjo pa opravlja sekretar podjetja. Glede odgovornosti obratovo-dij poudarjamo, da pravilnik ni pri tem ozek. temveč v svojem petem členu izrecno razširja to odgovornost tudi na vse ostale predpostavljene v podjetju, tako na oddel-kovodje, šefe, preddelavce. skratka na vse tiste osebe, ki jim je zaupano večje ali manjše vodstvo v podjetju. Tako je tudi prav, saj požarna varnost zadeva ves kolektiv in ne samo obratovodje in zato naj odgovarjajo razen obratovodij še drugi delavci, katerih delovna odgovornost je po njihovi službi v podjetju večja. Vzporedno tej splošni dolžnosti pa določa pravilnik drugo, še splošnejšo dolžnost, ki velja za primer požara: »-Vsak delavec je dolžan gasiti požar kot to odredi poveljnik gasilske čete.« Vsakemu članu kolektiva pa je še posebei naloženo, da takoj javi vodji oddelka oziroma predpostavljenemu vsako napako ali pomanjkljivost v obratu, ki utegne povzročiti požar. S to dolžnostjo je torej vsak delavec naše tovarne brez izjeme vključen v požarnovarnostno službo. Prav vsi moramo biti vedno pozor- ni, da ne pride do požara v tovarni. S svojimi opozorili o požarnovarnostnih pomanjkljivostih samo pomagamo odgovornim delavcem, da pomanjkljivosti pravočasno odstranijo. Končno moramo poudariti še dve važni določili pravilnika, ki govorita o organizaciji požarno varnostne službe. Eno zadeva delovno organizacijo, drugo pa delavca. Prvo določilo velja finančnim sredstvom, ki morajo biti zagotovljena v zadostni višini za nabavo potrebne gasilske opreme in drugih sredstev za vzdrževanje požarne varnosti, ter da se zavarujejo posamezni objekti pred požarom. Drugo določilo pa je važno za delavca, ki sodeluje pri gašenju požara. Po tej določbi pravilnika se imenovanemu delavcu šteje čas za gašenje požara kot delovni čas. Pri tem se nam vsilju- je vprašanje, kako pa se obračunava čas, porabljen za gasilske vaje, sestanke in druga dela v zvezi z organizacijo požarne varnosti. To vprašanje v resnici pravilnik še ni rešil, pač pa bo v kratkem predloženo v rešitev organom samoupravljanja s predlogom, naj prejmejo za tako porabljen čas primerno odškodnino tudi člani prostovoljne gasilske čete in enot, z utemeljitvijo, da je njihovo delo v splošnem interesu naše tovarne in skupnosti. Prezreti ne smemo važnega določila, ki ga do sedaj v resnici nismo izpolnjevali. Gre za požarnovarnostno kontrolo v podjetju. To določilo, ki ga ima 9. člen pravilnika, je gotovo najvažnejše in je njegov namen preprečiti požar v podjetju in v obratih. Pravilnik izrecno predpisuje, da opravlja to kontrolno službo dvakrat letno posebna požarnovarnostna komisija, ki jo imenuje upravni odbor podjetja. Člani komisije pa so tehnični direktor, obratovodje oz. oddelkovodje, obratni gasilec ter varnostni tehnik. Komisija mora o svojih obveznih pregledih obratov in naprav sestaviti zapisnik in poročati o svojem delu upravnemu odboru. Tako torej izrecno določa pravilnik in prav to določilo bomo morali v prihodnosti dosledno izpolnjevati. Na podlagi pregledov požarnovarnostne komisije bi lahko sami sproti ugotavljali in odstranjevali pomanjkljivosti, kar je nedvomno namen omenjene komisije. Tako bi odpadle ureditvene odločbe inšpekcijskih organov, ki jih sedaj prejemamo. Požarnovarnostna inšpekcija bi imela končno samo še posvetovalno nalogo. To naj bo naš končni cilj. Jože Arh BREZ ŠABLON Še nekaj besed o deviznem »obravnavanju« podjetij, ki so navezana na uvožene surovine, proizvajajo pa za potrebe domačega trga, ali pa so hkrati tudi indirektni izvozniki. Ena takih delovnih organizacij je ljubljanska tovarna »Saturnus«, Tole nam je povedal tovariš Miloš Čopič, direktor izvoza in uvoza v tej tovarni: »Naše izdelke kupuje 236 podjetij kemične, farmacevtske, konzervne, prehrambene in motorne industrije. Le s sedmimi odstotki celotne proizvodnje direktno nastopamo na trgu, bodisi doma bodisi v tujini. Z drugimi besedami povedano: omogočamo nor- malno poslovanje številnih delovnih organizacij drugih panog, ki tudi izvažajo. Za svojo proizvodnjo pa moramo uvažati belo in črno pločevino, tekočo gumo in tekoče plastične mase za tesnjenje kovinske embalaže, potem še kositer in razne specialne lake. Vsega tega v naši državi ni. Prav zaradi takih objektivnih pogojev gospodarjenja smo eno od redkih podjetij, ki so doslej dobivala za dolar izvoza veliko več deviz za uvoz surovin. Pri tem velja poudariti, da na račun posrednega izvoza podjetij prej omenjenih panog letno dosegamo približno 1,5 milijona dolarjev izvoza. Dodatno dosegamo kakih 125.000 dolarjev izvoza na zahodna ter približno 240.000 dolarjev o vatiTnus UoU izvoza na vzhodna tržišča. Če ob tem upoštevamo, da hkrati na pa je naša proizvodnja kot celota, s tem pa dobave dru- oskrbujemo tudi domači trg, gim podjetjem — finalistom, račun pove, da je naš devizni Da bi se izognili težavam, račun izravnan in da ostaja predlagamo naslednje: še neki presežek. Podjetij, ki so kooperanti Za letos pa se je položaj druge industrije, ne bi smeli na telesa in drugo, ne morejo proizvajati finalnih proizvodov. Pri tem pa je zanimivo, da so ugodneje »odrezali« naši konkurenti, ker so vključeni v druge filiale Jugobanke; v tiste, ki imajo več bistveno poslabšal. Banka obravnavati šablonsko, am- deviz kot pa ljubljanska Ju- nam je odobrila le 63 % potrebnih deviz. Našega direktnega izvoza na zahod to niti ne prizadene, ker ta izvoz ni velik. Tudi glede izvoza v vzhodne države nas ne skrbi, ker zanj potrebujemo pretež- pak individualno; skratka upoštevati njihove možnosti, da se samostojno vključujejo v izvoz, hkrati pa tudi to, da ta podjetja vendar pokrivajo potrebe domačih podjetij, ki brez naših izdelkov, kot so no domače surovine. Ogrože- kovinska embalaža, svetlob- Dvajset mladincev ob žici okupirane Ljubljane Prav gotovo vsakdo ve, da na mesto je okupator sicer tekmovanjem vadili, dai bi je vsako leto med najbolj preiskal in zaprl ogromno bili za sam pohod bolje pri- množionimi športnimi prire- ljudi, vendar se je vodilni ditvami pri nas »Pohod po kader skoraj v celoti izognil poteh partizanske Ljubljane«, preiskavi in aretacijam. Mno- ,pravljeni in da ne bi kdo med potjo omagal. Med prvim treningom smo obiskali II. ekipa Janez Nežmah, Stane Stu-den, Allojz Bolta, Žarko Prošek, Mira Stampaher. gobanka. Razen te devizne krivice pa se je dogodilo še nekaj drugega. Belo pločevino na primer kupujemo tudi na Poljskem. Jugoslavija je od tam letos uvozila približno 30 % več pločevine kot lani. Od te količine pa je Saturnus dobil nekako 20 % manj kot lani. Zdaj vidite, kaj povzročajo različni »ključi« in »tehnika«,« je zaključil tovariš Čopič. DELAVSKA ENOTNOST saj se ga je verjetno veliko go skladišč, bunkerjev in do- spominski kamen naše tovar- Satumužanov tudi udeležilo. Letos je že desetič in torej slavimo lep jubilej. Spomnimo se malo, zalkaj ta športna manifestacija. ne na trasi nekdanje žične blokade, ki je v bližini Hrastja. Okolico kamna in napise III. ekipa Miloš Mikolič, Dušan Rovanšek, Mairko Krulej, Majda Aprila 1945 je bila Jugosla- Strelci so zopet vzeli puške v toke Strelska sekcija v naši tovarni je v zadnjih mesecih zopet začela z resnejšimi treningi, kar se je pokazalo tudi je napravil nekaj fotograf- pri tekmovanjih. V zimskem II. skali Urha. Ta pot je namreč skih posnetkov našega poho- času strelci trenirajo in tekmujejo le z zračno puško. Prav s tem orožjem pa smo kumentarnih tehnik niso odkrili. Mnogi so se rešili s ponarejenimi dokumenti. Upo- „ ______ ___________„x____ ra pa s tem niso mogli pre- smo že lansko leto prenovili, Sterle, Tončka Velepec, prečiti. Akcije molka, de- letos pa nam tega ni bilo tre-monstracije, letaki, diverzije ba, ker je še vedno dobro, vija napadena in se ni mog- likvidacije so se pojavljale Videli pa smo, da. mora še la dolgo upirati dosti moč— vedno in taka je bila Ljub— nekdo obiskovati to spomin— nejšemu napadalcu, posebej ^ana kljub terorju do svoje sko obeležje, saj je bil v osvoboditve 9. maja 1945. Ta lončku lep šopek cvetja. Že dan sedaj slavimo kot praz- po tradiciji smo tudi letos nik Ljubljane, pa tudi vse med zadnjim treningom obi-države zaveznice med IV. ekipa Alojz Duša, Vinko Žnidaršič, Alojz Vizjak, Mustafa Salkič, Jože Cerar. Tone Kastelic je šel z nami kot rezerva, obenem pa svetovno vojno ga praznujejo skoraj tako dolga kot pohod. da. Kmalu pa sta I. in II. 7=7* še, ker kraljeva vojska ni bila niti pripravljena niti borbena tako kot bi morala biti. Napadalci so si razdelili Jugoslavijo in s tem mislili, da so z nami opravili. V Ljubljani so zagospodarili Italijani, ki so računali, da bodo svoje zasedeno ozemlje čim prej vključili v politično in gospodarsko življenje italijanskega imperija. Namesto navdušenja za fašizem pa sta Italijane dočakata prezir in upornost. Ljubljana je bila najbolj neubogljiva in uporna. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte se je vključila v njeno delovanje. Zbiranje denarnih sredstev, zdravil, obvez, oblačil in obutve, orožja, hrane za borce, odhodi v partizane, diverzantske akcije in podobno je teklo iz dneva v dan. Italijanska vojska je zaman skušala preprečiti to delovanje z vrsto varnostnih Ukrepov in navodil, z raci jarmi, odvozi v koncentracijska taborišča in talci. Najbolj pa je italijanskega okupatorja tih^SajLlce^nmzoroževf- Ce bi jih slikal mal° kasneje’ nasmeh ne bi biI več tako svež nje italijanskih vojakov. kot dan zmage, saj je 9. ma- Istočasno pa smo si še ogle- ekipa pospešili korak in v ja 1945 nacistična Nemčija dali spominski muzej in ker kratkem času sta izginili da-kapitulirala. Da bi na pri- je bil lep dan, smo še uživali leč naprej. Proti koncu 15 km merno svečam način prosla- v lepoti prirode. V nedeljo, dolge poti pa je zopet začel vili osvoboditev Ljubljane in 8. maja, je zjutraj rahlo de- rositi dež, vendar ni bil pre-ojke. Vse to je bilo razlog, obujali borbene tradicije, so zevalo. Kljub temu smo ee več močan in na cilj nismo da je okupator 23. februarja leta 1957 prvič organizirali ob P°1 8- uri zbrali na Trgu prišli preveč mokri. 1942 ogradil Ljubljano z bo- Partizanski pohod po nekda- revolucije pri Sidru in seveda j dečo žico, dolgo 30 km in nji trasi bodeče žice in od želeli, da bi dež ponehal. Ko z8radil 69 bunkerjev ter stroj- takrat naprej vsako leto to smo dobili startne številke in vcc kot un 111 P°L - .. .. . odšli z avtobusi na start v Likvidacije so izvrševale Posebne skupine VOS-a, raz-oroževanjc pa poleg Vosov-cev, tudi mladinske borbene ekipa je prešla pot v ne-več kot uri in pol, II. ekipa pa ni vzdržala takega in zapreti, .potem pa ga iskovati pod toliko časa, da bi prijeli ho le vodilne funkcionarje, umpak tudi ostale aktiviste dosegli v zadnjem času kar dobre uspehe. Z uspešno ustno propagando smo pridobili nove strelce, ki so že resno posegli v boj za kroge in točke v občinskem ligaškem tekmovanju in v vseh ostalih tekmovanjih. Tako se je za občinsko »Zlato puščico« uvrstilo pet tekmovalcev iz naše tovarne. Zaradi neprimernega termina pa so streljali samo trije tekmovalci, od katerih se je eden uvrstil na republiško prvenstvo. Na tem tekmovanju je dosegel 518 krogov od 600 možnih in zasedel 15. mesto. V občinski ligi z zračno puško je strelska družina »Vida Pregare«, v kateri streljajo člami naše sekcije dosegla med desetimi ekipami tretje mesto. Ta neuspeh je posledica nepopolne ekipe v najtežjih in najvažnejših tekmah. Če bi bila maša ekipa na teh tekmovanjih popolna, bi bili lahko prvaki občine Moste-Polje v ligaškem tekmovanju z zračno puško. Nekaj naših strelcev se je že pomerilo z malokalibrsko puško. Na treningu so dosegli kar dobre rezultate. Pred nami so tekmovanja, ki zahtevajo dosti treninga in želim, da bi se na občinskem ntčnh mest® ^mcljlt° zastra" ^flnjujej^ln^p^rijo Tako Tolstojevi ulici, je res nehal, tempa do konca in so zato sv™ikT^žLobštLu^ llm> da bi sc na občinsKem aez tihkn ^ k- m-Pt disti in motoristi v terenskih še kar strnjeno hodile. Ekipe ^at®. smo kar zadovoljni. mtvu dobro uvrstili. CiU ez toliko časa. da bi onieli )žnjah 6o sestavljali: Zahvaliti pa se moramo tudi ugodnemu vremenu, ker ni Mladina. Saturnusa se je I. ekipa bilo vročine, le pot je bila na Janez Potokar, Milan Brl- nekaterih mestih preveč blat-materialna hoda. Tako je bilo tudi letos, celj, Erika,Božič, Joža Hren, na. . Saturnusa se osvobodilnega gibanja in za- vedno udeleževala tega po-Plenili še vsa vsakega strelca je, da se na tekmovanju čimboljc izkaže in se uvrsti v naslednje tekmovanje. i sredstva. V tej prvi ofenzivi Tokrat smo udeleženci pred Majda Martinc. Miloš Mikolič Dimitrij Kobilica Nagradna KRIŽANKA VODORAVNO: 1. Čistilnica, 11. Važna EE, 19. Vetro-mer, 20. Vrsta alkoholne pijače, 21. Stožčasti del kakega stroja, 22. Zensko ime, 24. Okrajni ljudski odbor, 25. Uradni spis, 26. Seč, 27. Del parnega stroja, 30. Reka na Hrvatskcm in v Bosni, 32. Začetnici priimka in imena pisatelja romana »MOST NA DRINI«, 33. Nikalni prislov,, 34. Začetnici imena in priimka slovenskega skladatelja, 35. Vzvišeni prostor v gledališču, 36. Perje pri repi, 37. Avtomobilska oznaka mesta Zagreb, 38. Znak za neznanko, 39. Kemična prvina, 41. Egipčanski sončni bog, 43. Reka v Italiji, 45. Poglavar, 47. Pozivi — klici, 50. Nedoločni zaimek — nem., 51. Ža-loigra, 54. Navihano dekle, 56. Termin, 57. Država v severni Ameriki, 59. Nasprotno od star, 60. Vrsta zločina, 62. Židovsko moško ime, 63. Grški junak (fonct.), 64. Prebivališče, 67. 2. in 22. črka, 68. Reka v Indiji, 71. Obel, 73. Začetnici imena in priimka svet. znanega franc, romanopisca, 74. Vrsta padavine, 75. Začetnici imena in priimka slov. glasbenika in dirigenta, 76. Starim Rimljanom varuh domačega ognjišča, 77. Etiketa, 79. Rimski bog ljubezni, 80. Hitri tek, 82. Za pol tona niž- ji glas od D, 84. Grška boginja zmage (fonet.), 85. Vstaje, 86. Kdor se rad ujeda, 89. Skušnjavec, 92. Potok, ki izvira v Krmi pod Triglavom, 93. Južnoameriško in avstral. iglasto drevo. NAVPIČNO: 1. Vrsta medvedov, ki žive v Ameriki, 2. Vetrni jopič, 3. Bajeslovni ptič, 4. Nedotakljiva, 5. Del obraza, 6. 6. in 14. črka, 7. Začetnici priimka in imena franc, dramatika, avtorja slovite drame »CVRANO DE BERGERAC«, 8. Industrija transportnih sredstev in opreme v Sloveniji, 9. Priimek slovenskega pesnika in pisatelja, 10. Obokan hodnik, 11. 21. in 7. črka, 12. Vrsta zemlje, 13. Pristaniško mesto v grški Makedoniji, 14. Denarna enota, 15. Začetnici priimka in imena pisatelja romana »GOSPODIČNA«, 16. Razjeda železo, 17. Pokveka, 18. Ime lezo, 17. Pokveka, 18. Ime Ojdipove hčerke, 23. Priimek španskega pesnika iz 16. stoletja, 27. Slovesen obhod, 28. Imetje, 29. Okradena, 31. Oče, 39. Drevo življenja — iglavec, 40. Začimba, 42. Civilist, 44. Reka v Evropi, 45. Začetnici priimka in imena švedske film. igralke svetovnega slovesa, 46. Moško ime, 48. Zemljišče, ki je naravno ali umetno, zapisano s travo, 49. Začetnici imena in p.iimka slov. politika, 51. Srednjeveški potujoči pevec, 52. Sosedna država, 53. Veznik, 55, Najvišja karta, 58. Razčlenjevanje — razstavljanje, 61. Odžagan kos debla — hlod, 64. Prebivališča, 65. Ob tem času, 66. Zensko ime, 69. Ažio, 70. Danes zvečer, 72. Lekarnar, 74. Vrsta meča, 78. Oče, 81. Vrsta, 83. Spanje — sanje, 85. 22., 11. in 1. črka, 87. Nekako — okoli — skoraj, 88. Začetnici priimka in imena slov. pisatelja (OVČAR RUNO), 90. Začetnici imena in priimka belgijskega pesnika »SVETLE URE«, 91. Začetnici imena in priimka slov. oper. in koncertnega tenorista SNG. NAGRADE 1. nagrada 5000, 2. nagrada 4000, 3. nagrada 3000, 4. nagrada 2000, 5. nagrada 1000, 6. nagrada desetkrat po 500 starih dinarjev. Rešitve do 6. julija v nabiralnik. »GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Finspiler, Janez Herzog, Peter Marn, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tisk: CP »Gorenjski tisk« Kranj — Rokopisov ne vračamo. Mladi v uniformi in brez sodelujejo (Nadaljevanje s 3. str.) ko igrico in orkestrom. Ko pa smo ves program podrobno pregledali oziroma ugotavljali naš delež, se je zataknilo. V našem aktivu nimamo organizirane kultumo-umetni-ške dejavnosti in zato nimamo pripravljenega prav nič za razne nastope. Poleg tega bi bilo pri izvedbi takega programa veliko več težav in dela. Zato smo se odločili, da bo proslava v malo drugačni obliki kakor običajno, in sicer samo koncert zabavnega orkestra s pevci, ki stalno nastopajo. Mladinci-graničar j i so se obvezali, da bodo te preskrbeli oni, mi pa da dobimo dvorano in pripravimo, kar je potrebno. Tako je v petek 30. aprila zvečer nastopil v dvorani KUD-a »Svoboda« Moste-Polje v Titovem domu Veliki zabavni in plesni orkester Doma JLA (orkester je zmagovalec festivala zabavnih orkestrov JLA) pod vodstvom dirigenta Ladislava Leška, peli pa so Lidija Kodrič, Biljana Stepanski, Franc Babič in Pero Dimitrijevič. Pred začetkom koncerta je predsednik našega aktiva Lado Sluga v kratkem nagovoru poudaril sledeče: »Praznovanje letošnjega 1. maja sovpada s praznovanjem 25. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in z drugimi važnimi obletnicami, zato skušamo ta dan čim lepše praznovati. Vrsta svečanosti in slovesnih prireditev se je že in se bo še zvrstila tako na področju naše občine, kakor tudi po vsej republiki in državi. Mi se bomo splošnemu slavju pridružili z nocojšnjim koncertom, ter se tako v veselem razpoloženju, taki kot mladi smo, spomnili težkih, vendar slavnih dni naše bližnje preteklosti.« Zahvalil se je tudi mladincem JLA za sodelovanje in pozdravil vse navzoče, posebej pa še goste iz JLA, Saturnusa in sosednjih mladinskih aktivov. Nato je še vojak Grga Miličevič poudaril važnost sodelovanja vojske z mladino v proizvodnji in se zahvalil upravi našega podjetja in svojim starešinam za razumevanje in pomoč. Koncertu so prisostvovali mladinci naše tovarne in vojaki V. P. 3908, povabili pa smo tudi nekatere mladinske aktive v občini. Miloš Mikolič 11 2. 3 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2o 21 ne 22 8 □ 24 □ 25 26 • 27 28 29 • 3o 31 • 32 33 □ 34- □ 35 □ 36 n 57 38 39 4o 41 42 43 44: tiT~ 46 48 49 5o 51 52 53 54 55 56 □ 57 □ 59 1 1 6o 61 p 62 63 □ 64 65 66 67 □ 68 69 To e 71 72 □ 73 • 74 1 75 76 □ 77 78 □ 79 1 do 81 □ 52 83 84 ne 85 1 86 87 88 89 90 91 92 ! 93