Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2014 352(497.4 Šentjur) ŠENTJURSKE PRILOŽENI PRAZNIŠ ■PRILOGA]! r /teti ttOiaapd IPAVČEVI KULTURNI DNEVI 2014 Knjižnica Ponikva 3232 Ponikva IMEJTE JAJCA, PRIDITE PO SVOJA JAJCA! POKLON ZA ŽIVLJENJSKO DELO -FRANCIJU ŠUSTERJU jajca talne reje Ta kuponček zamenjajte za škatlo okusnih jajc l II) kom) iz talne reje Meje Šentjur v trgovini Raiffeisen pod kmetijsko šolo. Ponudba velja za prvih 200 oddanih kuponov oz. najdlje do 15. decembra 2014. Sentjurčanov Meješentji NEPREMIČNINSKI TRG roj r m Ti% L pC oštnina plačana pri pošti 3102 Celje, Zadobrova 69 $□0000 3211 Škofja vas mFmr 031 652 437 d.QQ Dostava PIC in ostale hrane do 6 KM BREZPLAČNO! Tel.: 03 74919 63, mobitel: 051 413 590 Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 o o lA) r- oc rr "3" r- celianmokge nov.ceTov.ce ROGAŠKE ŠENTJURSKE Še naprej nas radi berite in poslušajte ter veliko lepih novic, o njih najraje poročamo. Prijatelji z Radia Rogla, Celjana, Rogaških novic, Bistriških novic, V Novic, šentjurskih novic in portala Novice Vso srečo v 2015 želimo! L Nismo najcenejši, smo pa najugodnejši. Srečno 2015 - leto v katerem praznujemo desetletnico. Vabljeni! ASFALT /T\ ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Izpostavljeno novo VPRAŠANJE: ^ i id' Se že veselite prazničnega ■ decembra? M ' frllM^. .4 SPLETNA ANKETA no^Ce I NEPRESLISANO Spremljate resničnostne sove? www.sentjurskenovice.si Število sodelujočih-69 A. Božič pomeni vprašanje, kje bo bog vstopil v moje življenje in kje bom pomagal, da boga prinesem še komu drugemu. Pove torej, kako nekoga osrečiti in kako jjudem pomagati, da bodo doživeli pravo vsebino božiča. Alojz Kačičnik, župnik s Ponikve KDO JE NAREDIL NAJVEČ? O vprašanjem iz naslova uvodnika že tre-O tje leto Šentjurske novice nominirajo 10 kandidatov za razglasitev naj osebnosti Šentjurskih novic. Lani so bralci ta naslov podelili meni, čeprav menim, da si ga je marsikdo od ostalih nominirancev in drugih občanov krepko bolj zaslužil. To velja še toliko bolj, če je to odgovor na vprašanje ‘Kdo je naredil največ na Šentjurskem?’. T/ ljub tej dilemi je dodeljeni naziv bil X Vzame najprej veliko presenečenje, sicer pa prijetno spoznanje, da je moje udejstvovanje na različnih področjih pritegnilo pozornost predlagateljev za nominiranca, kakor tudi bralcev tega mesečnika. Z razglasitvijo sem dobil potrditev za svoj način življenja in delovanja, da uspevam vsaj nekatere svoje talente uspešno povezati s sokrajani in to predvsem s tistimi, ki so v osebni stiski, ljubijo kulturno dogajanje, zahajajo v prelep planinski svet, se odgovorno ukvarjajo s politiko za dobro sobivanja, ohranjajo staro tradicijo ... Vsak tak dogodek mi je tudi spodbuda za osebno rast in priložnost promovirati družbeno sprejemljivo obnašanje in promocija za vključevanje krajanov v odgovorno soustvarjanje skupnega okolja. T n kaj je in bo meni vodilo za oddani glas X sedanj im in bodočim nominirancem? Najprej, da je osebnost z velikim srcem, ki izstopa iz povprečja s svojim delovanjem ali načinom življenja. Brez njega se marsikaj dobrega ne bi zgodilo ali premaknilo, saj običajno taka oseba daje več, kot zahteva zase. Včasih se je med mnogimi nominiranci težko odločiti, tako kaže tudi letos. Sebi in vam želim, da izmed predlaganih izberemo najprimernejšo osebnost leta! ŠENTJUR V ŠTEVILKAH Povprečen Šentjurčai je mlajši od povprečnega Šimenca Velikost. Šentjurska občina je po površini na 23. mestuvdržaviv Avtomobili. Šentjurčani vozijo povprečno 9 let stara vozila. » Piše: Metka Pirc Pregled življenja v Občini Šentjur na najrazličnejših nivojih riše zanimivo sliko. Kot ugotavljajo v publikaciji Slovenske občine v številkah na Statističnem uradu RS, ima občina približno 19.000 prebivalcev, moških je nekaj manj kot žensk. Po številu prebivalcev seje Šentjlur uvrstil na 21. mesto med slovenskimi občinami, na kvadratnem kilometru površine pa je živelo povprečno 86 prebivalcev. To pomeni, da je bila gostota naseljenosti tu manjša od slovenskega povprečja, ki znaša 101 prebivalca na kvadratni kilometer. »Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 0,7. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 1,5 (v Sloveniji 1,6),« pojasnjujejo na Statističnem uradu. Več starejših žensk kot moških Povprečna starost Šentjurčana je znašala 41 let, kar je leto manj od povprečne starosti prebivalcev Slovenije. Število najstarejših v Šentjurju je tako kot v večini slovenskih občin večje od števila najmlajših: na 100 oseb, ki so mlajše od 14 let, sta prebivali 102 osebi, stari 65 let ali več. Spodbudno je dejstvo, da se po do sedaj znanih podatkih povprečna starost prebivalcev Šentjurja dviga počasneje kot v celotni Sloveniji. Med ženskami je več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let. Pri moških je slika ravno obrnjena. Nižja bruto plača Med Šentjurčani, ki so stari od 15 do 64 let, torej med delovno sposobnim prebivalstvom, je bilo v letu 2012 približno 59 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je več od slovenskega povprečja, ki znaša 57 odstotkov. Med brezposelnimi je več žensk kot moških. Kot še ugotavljajo na Statističnem uradu, je povprečna mesečna plača na osebo, ki je zaposlena pri pravnih subjektih, v bruto znesku 16 odstotkov nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 odstotkov. Vsaj trisobno stanovanje Kar se tiče stanovanj, je bilo ob zadnjem statističnem preverjanju v Šentjurju 396 stanovanj na 1.000 prebivalcev. 64 odstotkov teh stanovanj je imelo vsaj tri sobe ali več. Povprečna velikost šentjurskega stanovanja znaša 81 kvadratnih metrov. Statistika še kaže, da je imel skoraj vsak drugi prebivalec v občini osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev). Šentjurčani v povprečju vozijo 9 let stare avtomobile. V občini so v letu 2012, iz katerega izhajajo zadnji razpoložljivi podatki, zbrali 257 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 70 kilogramov manj kot v celotni Sloveniji. Skoraj polovica prebivalcev Šentjurja in Dobja statistično gledano živi v stanovanjih s tremi sobami ali več. DEJSTVA V Dobju povprečno še mlajši Občina Dobje je s svojimi 18 kvadratnimi kilometri po površini med najmanjšimi slovenskimi občinami in se uvršča na 204. mesto. Občina ima manj kot tisoč prebivalcev, tudi statistika gostote naseljenosti je tu manjša kot v celotni državi in znaša 56 prebivalcev na kvadratni kilometer. Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo v letu 2012 višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Povprečna starost prebivalca v Dobju je še nižja kot v Šentjurju in znaša 40,6 leta. Na Statističnem uradu pravijo, daje imel skoraj vsak drugi prebivalec v občini osebni avtomobil, ta je bil v povprečju star 10 let. ANKETA Šentjurčani radi pomagajo Po šentjurskih ulicah smo povprašali ljudi, kako bi tujcu opisali Šentjurčana. Povedali ste, da... » Spraševal: Matej Verdinek Lucija Jagodič, Šentjur: Je vesel, vedno za zabavo in rad pomaga sočloveku. Zdenka Kerš, Šentjur: Je gostoljuben, prijazen. Mislim, da s(m)o kar pripravljeni pomagati komurkoli, ki potrebuje pomoč. Egidij Selič, Šentjur: Je preprost, pošten, lep človek in ima dobre lastnosti. Tu ni pijancev, med tukajšnjimi ljudmi se zelo dobro počutim. Jure Škoberne, Šentjur: Šentjurčan je dobrovo-ljen, vedno pomaga v stiski. Je dober in prijazen človek. @ Novice ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. —^ urednistvo(g)sentjurskenovice.si Veseli december v Šentjurju Eden najodmevnejših dogodkov bo zagotovo koncert Ansambla Saša Avsenika in godalnega kvarteta, ki ga 10 dni pred Silvestrovim pripravljajo v Športni dvorani Hruševec. Tako je lani v Šentjurju na Mestnem trgu župan mag. Marko Diaci ob polnoči na Silvestrovo voščil obiskovalcem. Zabava. Zanjo bodo poskrbeli z različnimi koncerti, v Šentjur prihaja tudi Ansambel Saša Avsenika in godalni kvartet. » Piše: Matej Verdinek Vstopili smo v veseli december, ki bo, kot vsako leto, praznično obarvan, prav tako pa se bo veliko dogajalo. O silvestrovanju sicer še ni veliko znanega, saj o tem še vedno tečejo pogovori, je pa jasno to, da ga letos ne bo organiziral Pihalni orkester Šentjur. Več bo, po besedah tajnika Mestne skupnosti Šentjur, Gorazda Bebarja, znano v teh dneh. Za mlade in stare Praznično se bo z decembrskimi dogodki mesec začel že v prvih dneh, ko Knjižnica Šentjur pripravlja praznično delavnico za otroke. Prva nedelja v decembru bo Petkina nedelja, saj bo v Športni dvorani Hruševec, kjer bo poleg ansamblov Petka in Modrijani, še nekaj dobro poznanih slovenskih izvajalcev. Še pred koncem prve tretjine meseca bo Glasbena šola Šentjur v Ipavčevem kulturnem centru izpeljala božični koncert, poleg omenjenih dogodkov pa bo za decembrsko vzdušje poskrbljeno tudi v drugi polovici meseca. Na Ljudski univerzi Šentjur bodo organizirali praznično druženje ob koncu leta, kjer si bodo zbrani lab- Šentjurske novice tudi na pošti Bralce z veseljem obveščamo, da vas Šentjurske novice čakajo odslej tudi na prodajnih mestih na poštah. Šentjurske novice boste našli na poštah Dobje, Planina, Šentjur, Ponikva in Gorica pri Slivnici. ko ogledali predstavo o Razbojniku Guzeju, nastopili pa bodo tudi člani glasbenega študijskega krožka. V cerkvi svetega Martina na Ponikvi pripravljajo adventi koncert, Športna dvorana Hruševec pa bo gostila še en dogodek, tokrat božično-no-voletni koncert Ansambla Saša Av- senika in godalnega kvarteta. Nekaj dni za tem bo veselo še v cerkvi svetega Jurija v Šentjurju, kjer na božični dan pripravljajo božični koncert. Kako bi bilo lepo, ko bi nas v praznične dni pospremila še bela rjuha na travnikih in poljih, kajne? Franjo Malgaj. Šentjurčan, borec za severno mejo, po katerem so letos poimenovali Ipavčeve kulturne dni. Franci Žurej. Organizator že sedmega dogodka Po sveti Heleni - Martin na star način. Franci Šuster. Dobitnik letošnje plakete Šentjurske novic za življenjsko delo. Srečo Črep. Sredi novembra je zagreti športnik javnosti s pesniškim prvencem predstavil svojo duhovno plat. Martina Žavski. Nova vinska kraljica svete Helene. Dejan Mihevc. Trener KK Tajfun. Ekipa v novi sezoni v državnem prvenstvu še ni doživel poraza. Jože Kladnik. Gospodar kmetije Kladnik iz Kostrivnice. Ogenj je uničil pridelek za živino in gospodarsko poslopje, a se pogumno spopada s težavo. Pregled MESECA IPAVČEVI KULTURNI DNEVI 2014 Z zanimivimi kulturno-glasbenimi prireditvami so v dveh mesecih poskrbeli za pestro dogajanje v Šentjurju. Obiskanost dogodkov je bila množična. TRAGIČNO: OGENJ JE V TRENUTKU UNIČIL CELOLETNO DELO Kmetija Kladnik iz Kostrivnice pri Kalobju je zaradi ognjenih zubljev utrpela ogromno materialno škodo. Pomagajte! PEVCI S PLANINE PRAZNOVALI 45 LET Na odličnem koncerta z gosti so nekaterim podelili Gallusove značke za dolgoletno udejstvovanje v zboru. PRVA SEJA OBČINSKEGA SVET) Svetniki so v novi sestavi začeli z delom, imenovali pa so tudi člane komisij. NAPOVED - SILVESTROVANJE V ŠENTJURJU Pogovori so še v teku, vseeno pa smo uspeli izvedeti, da bi naj bilo silvestrovanje na isti lokaciji kot lani; na Mestnem trgu pred Občino. Menda lahko tudi letos pričakujemo županov govor ob polnoči. ČRNA TOČKA r Na Ponikvi je bilo pred dnevi moč opaziti, da so sredi sončnega popoldneva sijale obcestne svetilke. Tu in tam pa se je tudi že zgodilo, da se kakšen večer svetilke niso prižgale... Višji svetovalec za gospodarske zadeve na občini Šentjur, Jernej Tisel, je pojasnil, da na območju Ponikve že nekaj časa potekajo razna dela e8a, da luči bodisi še niso P°vezane bodisi ne deluje- 0 Pravilno. »V poletnem tudi jesenskem času, se močno pooblači, pa vPHva tudi na senzor, 1 luči prižge, ko nanj ne Pada več prednastavljena adostna količina dnevne vetlobe. s pomočjo sen-0lJa se, ne glede na letni no.« Lahko pa se senzor tudi pokvari. V takšnem primeru okvaro sporočijo Elektru Celje, ki skrbi za delovanje. (MV) Ena od prižganih obcestnih luči na Ponikvi. ŠTEVILKA TEDNA 690 TISOČ ZA TOLIKO LAHKO KUPITE ENO NAJDRAŽJIH NEPREMIČNIN NA ŠENTJURSKEM. @ Aktualno Pripravljeni. Od 15. novembra so predstavniki zimske službe v 24-urni pripravljenosti. » Piše: Nina Krobat Čeprav ob koncu naše redakcije konec novembra še nič ni kazalo na zimo, smo preverili, kako smo v občini Šentjur pripravljeni na nizke temperature in sneg. VOCzveč kot 20 delavci Za prevoznost šentjurskih državnih in občinskih cest bo tudi v prihajajoči zimi skrbelo podjetje VOC Celje. Skupaj na območju občine Šentjur skrbijo za vzdrževanje 70 kilometrov državnih in 150 kilometrov občinskih cest. DEJSTVA r Koliko za zimsko službo? Koliko bomo letos iz proračuna odšteli za zimsko vzdrževanje cest, v tem času še ni mogoče napovedati. Lani smo imeli razmeroma milo zimo, zato smo za izvajanje zimske službe iz proračuna namenili dobrih 600 tisoč evrov, medtem ko so znašali stroški zimske službe v predpretekli zelo ostri zimi kar 1,5 milijona evrov. »Naše dežurstvo v zimskem času od 15. novembra do 15. marca traja 24 ur na dan in takoj, ko nastopijo zimske razmere, se odpravimo v akcijo,« je za Šentjurske novice povedal Bogdan Kočevar, vodja vzdrževanja cest pri VOC Celje. Ob dovolj nizkih temperaturah najprej začnejo s posipanjem cest, s pluženjem pa, ko zapade od 8 do 10 centimetrov snega. Najprej se lotijo posipanja in pluženja najpomembnejših cest, glede na določene prioritetne razrede. V zimsko službo je na območju Šentjurja vključenih 12 cestarjev, 7 voznikov tovornih vozil, 5 vozni- kov traktorjev, 2 strojnika, na voljo je 7 tovornih vozil, 5 traktorjev in 2 rovokopača. »Količine posipne-ga materiala v cestnovzdrževalni bazi v Šentjurju zadostujejo za večdnevne potrebe, po porabi pa jih dopolnjujemo z materiali iz naših centralnih skladišč,« še dodaja Kočevar. Kaj pa druge ceste? Preko pogodbenih partnerjev Občina Šentjur izvaja zimsko službo na 161 kilometrih lokalnih cest in 230 kilometrih javnih poti, skupaj torej skrbijo za prevoznost 391 kilometrov cest. Za prevoznost javnih poti in manj prometnih cest skrbi Javno komunalno podjetje Šentjur, ki ima na različnih območjih tudi sklenjene pogodbe z več podizvajalci. »Za nekategorizirane ceste, ki jih je v Občini Šentjur v skupni dolžini odsekov preko 300 kilometrov, skrbijo posamezne krajevne skupnosti. Poudariti je treba, da se zimska služba izvaja v skladu s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest,« dodaja Polonca Mastnak, referentka za stike z javnostmi na Občini Šentjur. Šentjur že poplavno varnejši V Šentjurju nadaljujejo s protipoplavnimi ukrepi ob Voglajni s pritoki. Končali so še dve podfazi (BI in B2) tega obsežnega projekta, vredni skoraj poldmgi milijon evrov. V dobrem letu dni so na območju vodotoka Voglajne in sotočja s Pe-šnico poleg protipoplavnih nasipov in zidov, čiščenja struge, urejanja brežin in ostalih ureditev izgradili tudi most čez Voglajno, hkrati so obnovili še cesto. Trenutno protipoplavne nasipe in zidove gradijo ob Kozarici, kjer bodo tudi poveča- li pretočnost struge, v nadaljevanju pa sledi še več faz protipoplavnih ukrepov. »Upati je, da se bo s temi ukrepi bistveno izboljšala poplavna varnost v občini. Vsekakor je bil narejen pomemben korak pri varovanju premoženja ljudi in gospodarstva v industrijskih conah ter obrtni coni občine. Prav tako so izvedeni ukrepi pomembni zaradi boljše pretočnosti pritokov, poplavna varnost pa se bo povečala tudi gorvodno in dolvodno ob Voglajni,« so ob tem sporočili z Občine. (NK) V zadnjem letu dni so izgradili protipoplavne nasipe in zidove ter most čez Voglajno, očistili strugo in brežine, na novo urediti komunalne vode... foto obema šemiur 5TONEX ŠENTJUR Nenehno pazii danes®« Stonex. Šentjursko podjetje zaposluje 12 ljudi, vskupini Stonex-Mineral, ki posluje na štirih lokacijah, si kruh služi 78 zaposlenih. Te dni podjetje predeluje onesnaženo zemljo na območju stare Cinkarne v Celju. Tehnologijo predelave so razvili sami. » Piše: Sergeja Javornik Osnovna dejavnost podjetja Stonex je predelava, obdelava in montaža naravnega kamna. »V letu 2011 je Stonex prevzel podjetje Mineral, ki je poznano po eksploataciji edinega slovenskega granita (pohorski tonalit), za katerega je značilna edinstvena bela žila,« je povedala Špela Urleb iz podjetja. V Šentjurju je sedež podjetja Stonex. V Podpeči pri Brezovici je sedež podjetja Mineral in V prenovljenih slovenskih trških jedrih naletimo na Stonex. Med drugim nam naštejejo Celje, Ljubljano, Slovenske Konjice, Kranj, Semič, Kozje... Mestni trg z Robbovim vodnjakom v Ljubljani je obnovljen s pohorskim tonalitom. kamnolom črnega marmorja, ki trenutno ne obratuje. V kamnolomu Lesno Brdo pridobivajo sivi in rožnati marmor. V Cezlaku na Pohorju pridobivajo pohorski tonalit. Za dom in okolico Šentjursko podjetje ponuja različne izdelke iz naravnega kamna. »Spodbujamo uporabo slovenskih materialov. Želimo spodbuditi spoštovanje in pripadnost do slovenskih, lokalnih materialov in izdelkov. Seveda pa so v naši ponudbi tudi uvoženi materiali iz Italije, Indije, Brazilije, Turčije, afriških držav,« pove Špela Urleb. Imajo pestro ponudbo tlakov, stenskih oblog, notranje in zunanje kuhinjske pulte, kopalniška umivalna korita, okenske police, jedilne mize. Izdelki in storitve skupine Sto-nex - Mineral so na voljo na slovenskem, hrvaškem in srbskem tržišču. Kamen v sakralnih objektih, hotelih Podjetje Stonex je v preteklosti izvedlo vrsto obnov slovenskih kulturnih spomenikov. Eden prvih pomembnih projektov je izvedba del na objektu Spominskega parka Teharje, ki ga je Stonex izvedel v sodelovanju z akademikom in arhitektom Mušičem. Uredili so več sakralnih objektov, mestnih in trških jeder, med njimi Celje, Ljubljano, Slovenske Konjice, Kranj, Semič, Kozje. Njihovi izdelki so v več poslovnih stavbah, npr. v kompleksu Thermane Laško, v Hotelu Evropa in Hotelu Celeia. <#> * Špela Urleb: »Nenehno pazimo, da nezaspimo.« DEJSTVA Predelava onesnažene zemlje Stonex letos predeluje onesnaženo zemljo na območju stare Cinkarne v Celju. Predelava vključuje uporabo tehnologije stonetech, ki sojo v podjetju razvili sami, z lastnimi viri in lastno delovno silo. Postopek vključuje uporabo pepela z visoko vsebnostjo kovinskih oksidov. Obsežne študije so pokazale, da vmešavanje teh pepelov znatno zmanjšuje mobilnost težkih kovin v zemljinah. Uporaba pepela za predelavo zemeljskega izkopa, ki vsebuje nevarne snovi, je v več dokumentih razložena kot najučinkovitejša in najnaprednejša stopnja preprečevanja in zmanjševanja emisij in s tem manjšanja negativnih posledic na okolje. V oktobru so se predstavniki podjetja Stonex in zunanji sodelavci Inštituta za okolje in prostor udeležili mednarodne konference 'Innova-tive Solutions for revitalisation of degraded areas', kjer so predstavili Stonexovo tehnologijo. Ta seje ponovno izkazala za ekonomsko in tehnično najboljšo možno tehnologijo, strokovno BAT - best available technology. Svetniki zasedli svoja mesta in začeli z delom Občinski svet. Z ustanovno sejo je 26 novoizvoljenih članov tudi uradno zasedlo svoja mesta. » Piše: Nina K robat Prva ustanovna seja občinskega sveta Občine Šentjur na začetku novembra je minila v znamenju povolilnih formalnosti. Sejo je vodil najstarejši občinski svetnik, 76-letni Alojz Recko, svetnik šentjurske DeSUS. Predsednica občinske volilne komisije, mag. Zlatka Brečko, je nato predstavila rezultate minulih lokalnih volitev in vsem izvoljenim čestitala. Čaka jih trdo delo Svetniki so si v nadaljevanju potrdili mandate in se seznani- li z izvolitvijo župana. Župan mag. Marko Diaci jev svojem nagovoru poudaril, da jih v tem mandatu čaka težko delo. Tudi zato, ker se v naslednjem letu verjetno obetajo novi rezi na področju financiranja občin. Ne glede na to je poudaril, da gredo v novi mandat z optimizmom. Že v decembru naj bi svetniki obravnavali rebalans proračuna, ki bo po županovih besedah najvišji v zgodovini občine Šentjur. Poudaril je, da bodo sledili viziji in ciljem, opredeljenim v dolgoročnem razvojnem programu občine. Kar nekaj projektov je treba dokončati. Diaci je med drugim omenil dokončanje projekta vodooskrbe v porečju Sotle in vodovoda Dobje-Planina, pa protipoplavne ukrepe in kanalizacijo, tudi v prihodnje bodo nadaljevali z energetskimi obnovami javnih objektov. Prioriteta bo odprava posledic septembrske vodne ujme, predvsem sanacija 120 plazov, pri čemer bo morala pomagati tudi država. Dodal je še, da se bodo tudi v prihodnje prijavljali na razpise, saj drugače naložb ni mogoče izpeljati. Svetnike je ob koncu nagovora prosil za konstruktivno sodelovanje in jim položil na srce: »Prvenstvena stranka ali lista je vaša občina.« Prva komisija Na prvi seji so svetniki za konec imenovali še člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V njej bodo v tem mandatu: Jože Korže, Alojz Recko, Franc Korenjak, Srečko Krajnčan, Peter Jevši-nek in Mihaela Rožej, predsednik pa je Boštjan Pisanec. DEJSTVA Kdo so svetniki Županova lista - Gibanje za občino Šentjur: mag. Marko Diaci (zaradi izvolitve za župana ga bo nadomestil Klemen Grdina}, Sara Zupanc, Robert Polnar, Slavica Cokle, Boštjan Pisanec, Barbara Kvas Ocvirk, Stanko Kopin-šek, Anton Špan, Damjan Maček, Boris Belej SDS: Lovro Perčič, Aleksandra Šuster Močnik, Jože Korže, Zdravko Hribernik, Jasmina Planko SMC: Peter Jevšinek, Andreja Slomšek, Barbara Tiselj, Marko Vouk SLS: Mihaela Rožej, Jože Lavbič, Mira Jazbec DeSUS: Stanislav Artiček, Alojz Recko NSi: Franc Korenjak SD: Srečko Krajnčan Odbori, komisije in podžupan Že sredi novembra so se občinski svetniki vnovič zbrali in na drugi seji v novem mandatu med drugim potrdili mandat Kle-mnu Grdini. Ta je na svetniškem stolčku nadomestil župana. Svetniki so imenovali tudi člane Nadzornega odbora Občine Šentjur (mag. Mateja Berglez, Tilčka Kočar, Jurij Malovrh, Valenti- na Recko, Jožef Artnak, Franc Gračnar in Stanislav Zatler) ter potrdili imenovanja v odbore in komisije. Odboru za proračun, občinsko premoženje in gospodarske dejavnosti predseduje mag. Barbara Tiselj, odboru za urejanje prostora, varstvo okolja in stanovanjsko politiko Alojz Recko, odboru za družbene dejavnosti Mihaela Ro- žej, odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem Franc Korenjak, odboru za šport, kulturo in mladinsko politiko Srečko Krajnčan ter statutarno pravni komisiji Lovro Perčič. Poleg tega so poslanko Jelko Godec, ki je zaradi nezdružljivosti funkcij podala odstopno izjavo, razrešili z mesta članice sveta JZ OŠ Blaža Kocena Ponikva (nadomestila jo bo Kristina Korže) in JZ Celjske lekarne (nadomestila jo bo Mojca Inkret). Župan Diaci je med drugim obvestil svetnike, da bo tudi ta mandat funkcijo župana opravljal poklicno. Imenoval pa je tudi podžupana. Na tem mestu še naprej ostaja dosedanji podžupan Robert Polnar. (NK) Krajevne skupnosti @ PREDSTAVLJAMO Kdo vodi svete krajevnih skupnosti? 13 predsednikov. Na kratko predstavljamo vse, ki bodo naslednja štiri leta vodili svete krajevnih in mestne skupnosti na Šentjurskem. Kar osem predsednikov je novih. Cilji. Katere najpomembnejše naloge jih čakajo v tem mandatu? » Pripravila: Nina Krobat Dolga Gora Franc Arzenak, upokojenec, 58 let Svet Krajevne skupnosti Dolga Gora bo tudi v tem mandatu vodil Franc Arzenak. Je član KUD Trta Dolga Gora, član in predsednik gasilskega društva Dolga Gora ter predsednik vodovodnega odbora Dolga Gora. Predsednik te KS je bil že od ustanovitve, torej dva mandata. V prostem času se^ukvana s folkloro in pohodništvom. f CILJjX>Modernizacija 600-metrskega odsekalokalne ceste Vrbovšek-Hudolin, sanacija kritičnih točk na obstoječi lokalni cesti skozi vas, ureditev obvoznice pri železniški postaji.« Ponikva Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje, 61 let Igor Dosedla, inženir elektronike, je novi predsednik sveta Krajevne skupnosti Ponikva. Že okoli 20 let sodeluje v svetu krajevne skupnosti, sicer pa je aktiven na področju izobraževanja. Že dva mandata je član sveta zavoda Centra za socialno delo Šentjur in Državnega izpitnega centra. V prostem času potuje z avtodomom, se ukvarja s tenisom, kolesarjenjem in svo-jirokvmjki. ČCILJ^Racionalna poraba sredstev KS z namenom narediti bivanje prijaznejše za krajane. O prioritetah bo odločal svet KS.« Grobelno Miran Frece ml., razvojnik, 33 let Miran Frece mlajši je novi predsednik sveta Krajevne skupnosti Grobelno. Inženir elektrotehnike je trenutno zaposlen v podjetju Eurel kot razvojnik. Je predsednik Konjeniškega dmštva Šmarje pri Jelšah, izkušnje v lokalni politiki pa ima zadnja štiri leta, ko je deloval kot član sveta KS Grobelno. Ukvarja se z naravnim načinom kmetovanja, lesarstvom, permakulturo in konjenigtvom. ( CILJ^VPovečati obseg rekreativnih, kulturnih in družabnih dogodkov za vse krajane.« Kalobje Zdravko Hribernik, delavec, 47 let Zdravko Hribernik ostaja na mestu predsednika sveta Krajevne skupnosti Kalobje tudi v tem mandatu, ko znova deluje tudi v občinskem svetu. Sicer je zaposlen v podjetju Štore Steel kot delavec. Je član PGD Kalobje in Športnega društva Kalobje. Med svoje hobije prišteva pohodništvo in kole-sajjenjC ( CILJCvPrioriteta je sanacija plazov, da bi vsem zagotovili nemoten dostop do doma, pa gradnja nove šole s telovadnico, rekonstrukcija ceste Jezerce-Kalobje-Jakob, vodovod Kostrivnica—Vodice.« Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan, vodja skupine za svetovanje uporabnikom, 47 let Tudi v tem mandatu bo Krajevno skupnost Loka pri Žusmu vodil Srečko Krajnčan, prometni tehnik, absolvent na Visoki šoli za pomorstvo in promet, zaposlen na Telekomu Slovenije kot vodja skupine v službi za svetovanje uporabnikom. Je tudi občinski svetnik, član upravnega odbora Socialnih demokratov Šentjur, namestnik poveljnika PGD Loka pri Žusmu, predsednik tamkajšnjega športnega društva in mentor Folklornega društva Sveti Štefan. Rijjd-igm nogomet in dela v vinogradu. ŽCILJ^HRudarski projekt pridobitve nove koncesije za širitev kamnoloma Žusem ter eksploatacija in sanacija obstoječega. S tem si bomo zagotovili še naprej lastna sredstva, katera vlagamo v modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest.« Dramlje Vili Kramaršek, inženir radiologije, 48 let Vili Kramaršek je novi predsednik sveta Krajevne skupnosti Dramlje. Diplomirani kadrovnik je zaposlen kot inženir radiologije v Splošni bolnišnici Celje. Je član predsedstva sindikata sevalcev Slovenije, v lokalni politiki je že deloval kot član občin- ---------------► * skega odbora NSi Šentjur in predsednik KS Dramlje, trenutno pa je član SDS Šentjur. Ukvarja se s športom, najraje s smučanjem in nogometom. (CILJ: >Boljša prepoznavnost celotne KS, njen enakomeren razvoj ter celovita ureditev vaškega jedra v Dramljah.« Prevorje Damjan Maček, pomočnik vodje vzdrževanja, 39 let Damjan Maček tudi naslednja štiri leta ostaja predsednik sveta Krajevne skupnosti Prevorje. Inženir gradbeništva je zaposlen kot pomočnik vodje vzdrževanja v VOC Celje. V svetu Krajevne skupnosti Prevorje že več let deluje kot član, podpredsednik in predsednik, bilje tudi član odbora za šport, kulturo in mladinsko politiko. Sicer je aktiven v več domačih društvih, je namestnik predsednika PGD Prevorje, član nadzornega odbora Kulturnega in Športnega društva Prevorje, član Planinskega društva Prevorje in SDBP. V prostem času igra tenis in hodi napohode. MCILJ?\lzgradnja večnamenskega objekta na "Prevorju, stalne etnološke zbirke na Prevorju in prestavitev lokalne ceste Lopa-ca-Straška Gorca.« Slivnica pri Celju Janez Palčnik, radiološki inženir, 43 let Janez Palčnik je novi predsednik sveta Krajevne skupnosti Slivnica pri Celju. Inženir radiološke tehnologije je zaposlen kot radiološki inženir v Splošni bolnišnici Celje. Je član Planinskega društva Slivnica pri Celju s funkcijo markacista, član PGD Slivnica pri Celju, ključar podružnične cerkve sv. Urbana, v svetu KS pa je kot član že deloval v prejšnjem mandatu. V prostem času se ukvarja s pohodništvom, petjem v zboru, med hobije prišteva še literaturo in vrtičkarstvo. ( CILJ?>>Svet krajevne skupnosti identificirati Rot protagonista pestrega družbenega in družabnega življenja v kraju, ne samo kot infrastrukturnega in komunalnega servisa.« Mestna skupnost Šentjur Jure Raztočnik, samostojni podjetnik, 37 let Jure Raztočnik je prvič na čelu Mestne skupnosti Šentjur, kot član je že bil aktiven en mandat. Je predsednik Območne organizacije SD Šentjur, aktiven je tudi kot član sveta zavoda Vrtca Šentjur, kot član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem, v preteklosti je deloval kot član odbora za mladino. Po poklicu je gimnazijski maturant, ima svoje podjetje, ukvarja se s projektnim svetovanjem, v prostem času pa igra košarko, bere, hodi in vrtnari. /CILJ?\V tem mandatu želimo nadaljevati investicijski ciklus, hkrati pa želimo spodbuditi programe in projekte za prijetnejše bivanje.« Blagovna Anže Rezar, samostojni podjetnik, 30 let Anže Rezar je predsednik sveta Krajevne skupnosti Blagovna že drugi mandat. Inženir gradbeništva se v svojem podjetju ukvarja s projektiranjem, inženiringom, svetovanjem in storitvami v gradbeništvu. Rekreativno se ukvarja s športom, v prostem pa-se rad udeleži tudi ribolova. ( CILJjN>Ureditev šole na Blagovni.« (Energetska obnova in razširitev šole, obnova notranjosti, ureditev parkirišč pri šoli.) Planina pri Sevnici Anton Špan, hišnik, 57 let Anton Špan je novi predsednik sveta KS Planina pri Sevnici. Po poklicu je elektrotehnik, trenutno pa je zaposlen kot hišnik v Osnovni šoli Planina pri Sevnici. Je občinski svetnik, podpredsednik Zveze borcev za vrednote NOB Šentjur, v svetu KS Planina je že deloval kot član. V prostem ča£u-wdjgra šah. CciLJjN>V tem mandatu bom skušal doseči energetsko obnovo vrtca in zdravstvene postaje, obnovo čistilne naprave JZ Planina, novogradnjo gasilskega doma in modernizacijo lokalne ceste Planina-Šentvid.« Vrbno - Podgrad Mojca Tomažin, svetovalka na Finančni upravi, 38 let Mojca Tomažin, nova predsednica sveta Krajevne skupnosti Vrbno - Podgrad, je edina ženska na tej funkciji na Šentjurskem, ki šele vstopa v lokalno politiko. Ekonomistka, absolventka magistrskega študija javne uprave, je sicer zaposlena kot svetovalka na Finančni upravi Republike Slovenije. Je namestnica predsednice sveta staršev Osnovne šole Franja Malgaja in članica sveta zavoda te šole. Prosti čas najraje-greživi z družino. (CILJEV tem mandatu bomo člani sveta Krajevne skupnosti Vrbno - Podgrad poskušali čim bolj optimalno izkoristiti razpoložljiva sredstva za rešitev morebitnih problemov oziroma težav krajanov.« Šentjur - Rifnik Andrej Žmahar, samostojni podjetnik, 52 let Andrej Žmahar je novi predsednik sveta Krajevne skupnosti Šentjur - Rifnik. Je samostojni podjetnik, avtomehanik, ukvarja se tudi s kmetovanjem. Je član skupščine OOZ Šentjur, član Kmetijske zadruge. V svetu KS Šentjur - Rifnik je bil aktiven dva mandata, v prejšnjem je bil podpredsednik. V prostem času se ukvarja s pohodništvom, rad-se-tpdi udeleži kakšnega izleta. (CILJEN »Izgradnja večnamenskega objekfaKS Šentjur - Rifnik in izgradnja pločnika na relaciji Cesta Leona Dobro-tinška.« Intervju (5) ŠENTJURSKE NOVICE IZREKAJO POKLON ZA ŽIVLJENJSKO DELO »Takoj ko sem imel dovolj dolge prste, sem prijel za klarinet« Franci Šuster. Osreček, kot mu še danes pravijo, čeprav že dolga leta ne živi več v Osredku, ne potrebuje posebne predstavitve. Glasba mu je bila položena že v zibelko in je njegova tesna življenjska sopotnica že od malih nog. Takoj ko so mu dovolj zrasli prsti, je poprijel za svoj prvi inštrument, očetov klarinet, in odtlej ga ni več spustil iz rok. Franci je najprej ljudski godec, ki s hudomušno glasbo in dobro voljo že 55 let razveseljuje mladoporočence in svate. Zadnja leta pod okriljem zasedbe Šentjurski muzikanti skrbi, da stara slovenska pesem ne gre v pozabo. V šentjurskem pihalnem orkestru je nepogrešljiva njegova tuba, njegov glas v pevskem zboru skladateljev Ipavcev in zboru Sveti Jakob, njegova dobra volja pa povsod, kamor pride. Je neizbrisen del šentjurske glasbene scene, in to že več kot pol stoletja. Njegov prispevek k ohranjanju ljudske glasbe in šentjurski kulturi nasploh je neizmeren. Zato mu v uredništvu Šentjurskih novic podeljujemo naziv naj osebnost Šentjurskih novic za življenjsko delo. » Pogovarjala seje: Nina Krobat Posebne predstavitve ne potrebujete, saj vas v Šentjurju zagotovo vsi poznajo. Pa vendar: kaj je tisto, česar o vas morda še ne vemo? S Menda o meni že veste vse. (smeh) Morda to, da sem član štirih društev. Včasih me pohecajo, češ da imam devetkrat na teden vaje. Pa ni tako hudo. Že več kot štirideset let sem član Pihalnega orkestra Šentjur, kjer igram tubo, pojem v moškem pevskem zboru skladateljev Ipavcev in v mešanem pevskem zboru Sveti Jakob in seveda pri Šentjurskih muzikantih, kjer igram tudi klarinet. Ogromno časa gre za vse te dejavnosti. Vsaj štirikrat na teden imam vaje. Pred kratkim ste tretjič postali dedek. Prenašate svojo ljubezen do glasbe tudi na vnuke? • Res je, imam tri vnuke, mogoče upam še na kakšnega. Niso pa za zdaj preveč navdušeni za glasbo, so bolj za šport. Bomo videli, ko bodo starejši, če bo kdo šel po moji poti. Vrniva se v vaše otroštvo, ki je že bilo zaznamovano z glasbo. Kdo vasje navdušil za igranje in petje? • Rojen sem bil na kmetiji v Osredku. Glasba je bila vseskozi z mano, saj je bil moj oče muzikant, igral je pri pihalnem orkestru, bil je ljudski godec in igral na ohcetih. On je najbolj vplival name. Takoj ko sem imel dovolj dolge prste, sem prijel za klarinet. Oče mi je dal osnovo, pokazal mi je prijeme in note, drugače pa nimam niti ene ure glasbene šole. Sem čisti samouk. Lahko bi rekel, da mi je bil klarinet položen že v zibelko. Prvič sem nastopal pri petnajstih letih, ko sem bratrancu kot ljudski godec igral na ohceti. Danes, po 55 letih, je za vami že več kot tisoč ohceti. Tista prva je bila najbrž precej drugačna, kot so ohceti danes. Bila je tipična stara kmečka ohcet, ki je trajala dva dneva. Pa ni bilo težko, nič nisem bil utrujen. Danes so ohceti precej krajše, kar je zame lažje. Najdaljša, na kateri sem igral, je trajala kar šest dni. V Halozah je bilo, igrali smo vsak dan od šestih zjutraj do treh ponoči, ko smo za nekaj ur šli spat, nato pa zaigrali jutranjko. Bilo je naporno, a bili smo mladi in zdržali smo vse. Igrali smo pravzaprav po celi Sloveniji, od Koroške do Kozjanskega. Verjetno se je v vseh teh letih nabralo precej anekdot z ohceti. Kateri dogodek vam je najbolj ostal v spominu? • Včasih je bila navada, da se je hodilo z muzikanti v petek zvečer vabit svate na sobotno ohcet. Nekoč se je pripetilo, da smo, ko smo šli vabit svate, igrali pred napačno hišo. In smo igrali in igrali, pa nikjer nikogar, nakar le iz hiše pride ženska in pove, da moramo k sosedom. No, —► piti pa smo vseeno dobili, (smeh) Nikoli nismo nič računali, a je bilo prostovoljnih prispevkov vedno dovolj. Na eni ohceti sem lahko zaslužil tudi celo plačo. Domov sem prinesel kup zmečkanega denarja, ki smo ga nabrali, potem pa je sin zelo užival, ko je lahko ta zmečkani denar zlagal. Zraven smo vedno imeli skeče in šaljive igre. Oblekel sem se denimo v žensko ali dojenčka, polno smeha je bilo. Ste tudi ženo osvojili z glasbo? • Skoraj. Tudi žena je iz glasbene družine. K njihovi hiši v Celje sem prišel pod pretvezo, da potrebujem harmonikarja za 'špil' in sva z njenim bratom skupaj igrala na eni veselici. In tako se je začelo. Peli ste že v številnih sestavih. Kdaj ste začeli peti? • Že v osnovni šoli sem hodil k cerkvenemu pevskemu zboru na Kalobje, kjer je pel oče. Ko sem šel k vojakom, sem s petjem začasno prekinil, nato pa sem začel prepevati pri Ipavcih, kjer pojem že več kot 30 let. Prepeval sem dolga leta tudi v oktetu Mera. V Pihalnem orkestru igrate tubo. Kako ste s klarineta prešli na ta inštrument? • Nikogar ni bilo, ki bi igral tubo. Kapelnik je rekel, da se bova hitro naučila, in res sem po kakšnih 14 dnevih že pihal v tubo. Doma smo že pred tem imeli tubo in sem včasih pihal vanjo, potem pa se je bilo treba zares naučiti. In je šlo. Je pa to zelo velik inštrument, ima okoli osem kilogramov in precej težko je igrati in korakati obenem. Treba je imeti dobra pljuča. Večina vas najbolj pozna kot člana zasedbe Šentjurski muzikanti. Ste ustanovitelj te skupine. • Ko sem prišel iz vojske, leta 1965 je bilo, sva kot ljudska godca na ohcetih začela igrati s Francem Jaz-binškom. Jaz na klarinetu, on na harmoniki. To je bil zametek Šentjurskih muzikantov. Ko so naju drugi slišali, so naju pregovarjali, naj narediva skupino. Rekli so, da fino igrava, da najine pesmi gredo zelo dobro v uho. Najprej smo z Bohorčem posneli en CD, potem pa smo šli vsak svojo pot. Glasba Šentjurskih muzikantov je drugačna kot sodobna narodno-zabavna glasba. Tudi vaša besedila so drugačna; so ljudska, šaljiva, poučna. Kje dobite ideje za besedila, kje za melodije? • Igramo stare avstrijske in češke koračnice, pa seveda stare ljudske pesmi. Pesmi naših babic in dedkov. Nobeno besedilo ni naše, vse je staro. Moja stara mama je imela ogromen repertoar starih pesmi, vse, kar si želel, si slišal od nje. Pojemo pesmi, ki »Najdaljša ohcet, na kateri sem igral, je trajala kar šest dni.« se ohranjajo preko ustnega izročila od starejših ljudi. Spomnim se tiste Vsaki bor se maje, v kateri pojete, 'vsaka guma cvili, samo olaguma ne'. Je zadaj morda kakšna zgodba iz vaših šoferskih časov? • Lahko bi tako rekel, (smeh) Pomemben je vaš doprinos k ohranjanju stare ljudske glasbe. Pojete pesmi, ki so že pozabljene in jih ne slišiš več. Najdemo jih tudi na štirih CD-jih, ki ste jih izdali. • Res je. Ko vidiš, da ljudi ta glasba zanima, da znajo besedila in pojejo z nami, nas to vleče naprej. Ko smo gostovali pri izseljencih v Kanadi, so peli z nami. Izjemno lepo so nas sprejeli in presenetilo nas je, kako cenijo slovensko pesem. Zagotovo bomo izdali še kak CD, ampak nič se nam ne mudi. Morda naslednje leto. Šentjurski muzikanti niste zanimivi le zaradi glasbe, ampak tudi zaradi oblačil, ki spominjajo na stare čase. Kje vas oblačijo? • V gledališču smo našli kup starih oblek in jih odkupili, nekaj pa smo dali šivati pokojnemu krojaču Belini. Nosimo pumparice. Beno je vedno v fraku in polcilindru, je bolj gosposki, saj ima kitaro, drugi pa smo bolj kmečki. Tako so bili oblečeni včasih. Z oblačili popestrimo svoje nastope, v njih smo drugačni in ljudje lahko vidijo še kaj drugega kot narodne noše. Leta 2006 ste postali častni godci Slovenije. Kaj ta naziv pomeni? »Z oblačili popestrimo svoje nastope, v njih smo drugačni in ljudje lahko vidijo še kaj drugega kot narodne noše.« • To je lep naziv, s katerim so nam izkazali čast. Veliko nam pomeni. Tudi vi osebno ste prejeli več priznanj. Med drugim pisno priznanje Občine Šentjur in častno Gallusovo priznanje. • Seveda sem zelo zadovoljen, saj je to potrditev mojega dela. Lepo je, če si opažen, je pa res, daje precej dolgo trajalo, (smeh) K vašim priznanjem se zdaj prid- ružuje še eno. In sicer vam v uredništvu Šentjurskih novic podeljujemo nagrado za življenjsko delo. • Tega nisem pričakoval in sem prijetno presenečen. Izjemnega pomena je. Pa ste prepričani, da si jo zaslužim? Seveda. Naj vam čestitam. Hvala za vaš čas in vse lepe misli, ki ste jih delili z nami. • Hvala vam. 5b«™»s,= ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. □05X^33 urednistvo(g)sentjurskenovice.si Šentjurčani radi dajo kri V večnamenskem prostoru Hotela Žonta so imeli odvzemalci krvi obilo dela. Krvodajalstvo. Šentjurčani radi darujejo kri. Imamo tudi nekaj rekorderjev. » Piše: Matej Verdinek Rdeči križ Šentjur je to jesen organiziral tri krvodajalske akcije. Prva je bila v Šentvidu pri Planini, udeležilo se je je 96 krvodajalcev, drugo so organizirali za dijake in študente Šolskega centra Šentjur na Transfuzijskem centru bolnišnice Celje, kjer je kri darovalo 36 oseb. Tretja akcija je bila v Šentjurju. Slednje se je udeležilo 113 krvodajalcev. Vsak je dobil bon za toplo kosilo v Hotelu Žonta in plastenko vode. Med občani Šentjurja imamo tudi nekaj posebnih krvodajalcev. Med njimi je Miran Podkrižnik s Ponikve, ki je po podatkih Rdečega križa Šentjur do zdaj kri daroval 106-krat, Dušan Pisanec iz Bezovja je kri daroval 107-krat. Rekorder občine Šentjurje, zdaj že pokojni, Jože Žlender iz Dobrine, kri je daroval 132-krat. Dobro počutje in pomoč -1 i r~~l ii 1 1 LrS ^ »m! . t 1 1 .In Božo Rossi, Proseniško: Kri rad darujem, ker s tem nekaj naredim za nekoga drugega, obenem pa se tudi dobro počutim. Emilija Matuš, Šentjur: S tem, ko darujem kri, nudim pomoč sočloveku. Navsezadnje ne vemo, kdaj se bomo tudi mi znašli v situaciji, ko bomo potrebovali takšno pomoč od drugih. Robert Slomšek, Šentjur:Odločil sem se za to in prešlo mi je v navado. Če ne dam krvi, se mi zdi, da mi nekaj manjka. Veliko ljudi je bolnih po bolnicah in resje bolje dati kri, kot biti sam tam. 45 let moškega V Šentvidu pri Planini so v soboto, točno sredi novembra, praznovali petinštirideset let delovanja Moškega pevskega zbora Planina. Na prireditvi, ki je potekala v prepolni dvorani Kulturnega doma Šentvid pri Planini, so obiskovalci v uro in pol dolgem programu doživeli veliko glasbenih užitkov. Za živahen program so poleg slavljencev poskrbeli tudi pevci in pevke iz vokalne skupine Grič in klape Šmarnca, nastop pa se je končal s pesmijo Štajerskih 7, Želim vam lep dan, ki so jo zapeli vsi nastopajoči skupaj. Podelili so tudi Gallusova priznanja. Zlato je pripadlo Tonetu Tislu, več članov pa je prejelo srebrna priznanja. Častno Gallusovo priznanje je prejel Franc Špan, ki v zboru poje že skoraj od same ustanovitve, štirideset let. (MV) Moški pevski zbor Planina z vokalno skupino Grič in klapO ŠmarnCa. FOTO Rihard Stopinšek *tiŽ"aL°ZČČ?0'G* *■ "»Ha m sTn L ST0™ «=» ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si h- Franjo Malgaj je dobil tudi svoj logotip, katerega avtor je njegov pranečak Janko Štampfl iz Ljubljane. Logotip prikazuje doprsni portret Franja Malgaja z medaljo za hrabrost, ki jo je kot avstro-ogrski vojak prejel za pogumno bojevanje na tirolski fronti v boju za Monte Zebio v prvi svetovni vojni. V krogu je izpisano: 100. obletnica prve svetovne vojne, 120. obletnica rojstva Franja Malgaja. To sta tudi obletnici, ki so se ju spominjali na letošnjih Ipavčevih dnevih. IPAVČEVI KULTURNI DNEVI 2014 Malgaj potrkal na srca Sent jurčanov Pestro dogajanje. Zanj so v oktobru in novembru poskrbeli v sklopu Ipavčevih kulturnih dni in z različnimi dogodki krstili Ipavčev kulturni center. Logotip. Ob 120. obletnici rojstva pesnika in velikega borca za severno mejo, Franja Malgaja, so predstavili njegov logotip 'Malgaj trka' in razstavo. » Piše: Matej Verdinek Ipavčevi kulturni dnevi 2014, ki so jih letos poimenovali kar 'Malgaj trka', so bili posebni tudi zaradi novega ambienta, v katerem so pripravili večino dogodkov. Ipav- čev kulturni center (IKC) je še dodobra dišal po novem, ko so v drugi polovici oktobra tudi uradno začeli Ipavčeve kulturne dni. Od začetka... Prvič so o Ipavčevih kulturnih dnevih 2014 javno spregovorili natanko sredi oktobra, tri dni pred prvim dogodkom. V avli IKC so Judita Methans Šarlah, vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur, Darja Jan, predsednica domoljubnega društva Šentjur, in predsednik delovne skupine za izvedbo aktivnosti v spomin na Franja Malgaja, Marjan Gradišnik, predstavili dogajanje in javnost povabili na dogodke. Duh Benjamina Ipavca Prvi dogodek, s katerim so tudi uradno odprli dogajanje, je organizirala Knjižnica Šentjur v sodelovanju z Razvojno agencijo Kozjansko. Gostje večera so bili člani vokalne skupine Ingenium Ensemble iz Ljubljane, ki so se predstavili z glasbenim abonmajem Allegro Knjižnice Šentjur. V oktobru je sledila še koncertna izvedba prve slovenske ki je organiziral kon-j cert domoljubnih pesmi. Nastopili so tudi Moški pevski zbor skladateljev , Ipavcev Šentjur, Moški zbor Planina pri Sevnici, Godalni kvartet Glasbene1 šole skladateljev Ipavcev Šentjur in citrarka Tajda Krajnc iz Šentjurja. f RAZSTAVA LIKOVNIK DEL Skupinska slika z odprtja in predstavitve likovne razstave učencev osnovnih šol občin Šentjur in Dobje v Galeriji Zgornji trg. Pripravila sta jo OŠ Franja Malgaja Šentjur in JSKD Območna izpostava Šentjur. Foto Zoran Borovšak operete Benjamina Ipavca, katero so obudili z orkestrom Hiše kulture Celje in priznanimi opernimi solisti. Kljub temu da je bil to edini plačljivi dogodek, si ga je ogledala do zadnjega kotička polna dvorana ljudi. Glavna beseda učencem z OŠ Franja Malgaja Na osrednji prireditvi v prvi polovici novembra so v Ipavčevem kulturnem centru pripravili razstavo in spominsko prireditev v počastitev 120. obletnice rojstva Franja Malgaja in 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Otroci z Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur so imeli glavno besedo. Povezovalci programa, igralci in pevci ... prav vsi so bili otroci, ki obiskujejo omenjeno osnovno šolo. Poleg petja so pripravili tudi igrano zgodbo. V njej je imel glavno vlogo v Franja Malgaja preoblečen učenec, ki je zbranim doživeto predstavil Malgajevo doživljanje vojne po njegovih zapisih. Zvočni in svetlobni učinki v dvorani so obiskovalce ponesli nazaj v času. DEJSTVA Kdo je bil Franjo Malgaj? Franjo Malgaj, pesnik in borec za severno mejo, ki se je rodil na Šentjurskem. Znan je kot prvi slovenski častnik, ki je s svojo enoto prostovoljno odšel na Koroško, da bi Koroške Slovence priklopil matični domovini. Rodil seje 20. novembra 1894 v Hruševcu pri Šentjurju. Mesec pred dvajsetim rojstnim dnevom je bil vpoklican v vojsko. Kmalu je sodeloval v bojih v okolici Doberdoba in nenehno napredoval v vojski. Po njegovi zaslugi je Mežiška dolina, ki danes šteje okoli 26.500 prebivalcev, pripadla Jugoslaviji oziroma današnji matični domovini Sloveniji. Umrl je 6. maja 1919 pri štiriindvajsetih letih, v bojih na Tolstem Vrhu pri Guštanju (danes Ravne na Koroškem). ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. »— urednistvo(5)sentjurskenovice.si — ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. urednistvo(a)sentjurskenovice.si NEPREMIČNINSKI TRG ANKETA Za eno najdrazjih his pri nas želijo 690 tisočakov Nepremičnine. Po mnenju nepre-mičninarjev cene pri nas trenutno niso prenapihnjene. V zadnjem obdobju so na Šentjurskem padle tudi za tretjino. Cene hiš. Od 18 tisočakov za majhen vikend do 690 tisočakov za vilo v Dolah. » Piše: Nina K robat Kaj se dogaja na našem trgu nepremičnin? Ponudba pri nas je sicer velika, povpraševanje pa majhno, kažejo podatki nepremičninskih agentov, ki prodajajo nepremične na širšem Šentjurskem. Zdi se, da dogajanje na šentjurskem trgu nepremičnin v tem času ni ravno živahno. Za tretjino nižje cene Na ravni države strokovnjaki iz Geodetske uprave RS zaznavajo trend padanja cen stanovanjskih hiš, medtem ko se padec cen rabljenih stanovanj, ki je bil značilen za zadnja tri leta, zdaj ustavlja. Zmeren trend padanja cen kažejo tudi poslovne nepremične, nihanje cen zazidljivih zemljišč pa je preve- Ena najcenejših hišk v ponudbi portala nepremicnine.net na našem območju je 36 kvadratov velik vikend nad Slivniškim jezerom. Skupaj s hektarjem zemljišča se prodaja za 18 tisoč evrov. Fotonepremicnlne.net Ena najdražjih hiš na Šentjurskem, ki je v ponui' D0|tala nepremicnine.net, je 530 kvadratnih metrov velika vila v Dolah. Zanjo želijo 690 tiSOČakOV. Foto nepremicnine.net liko, da bi lahko njihov trend zanesljivo ocenili. Cene kmetijskih zemljišč že nekaj let kažejo trend rahlega naraščanja, cene gozdnih zemljišč niso kazale bistvenih sprememb, kar pomeni, da vplivov posledic žledoloma niso zaznali. Cene nepremičnin na širšem Šentjurskem so v zadnjem obdobju padle tudi za slabo tretjino, ugotavlja nepremičninska posrednica v celjskem podjetju Atrij, Karmen Dokler. Podob- no ugotavlja tudi Primož Jazbec z nepremičninskega portala nepremicnine.net. »Naše mnenje je, da cene na Šentjurskem niso prenapihnjene. Največji problem v Sloveniji je trenutno ta, da je dostop do posojil veliko težji kot v preteklosti in to je tudi pri normalnih cenah nepremičnin največji vzrok, da ne pride do nakupa. So pa cene nepremičnin v manjših krajih ponekod že bistveno nižje, kot je cena same gradnje,« trdi Jaz- bec. Manjša stanovanja in vikendi Karmen Dokler opaža, da na Šentjurskem potencialni kupci najbolj povprašujejo po stanovanjih, velikih do 60 kvadratnih metrov. Zanje so pripravljeni odšteti nekje do 55 tisoč evrov. Pa tudi za bivalne vikende je precej zanimanja. Toda prodajo se le tiste nepremičnine, ki imajo konkurenčne cene, dodaja. Težko se prodajo tudi starejše hiše, tiste v slabem stanju, stanovanja v višjih nadstropjih in hiše, ki nimajo dobre lokacije. Dragih nepremičnin na Šentjurskem skoraj ni mogoče prodati oziroma jih je zelo težko, ugotavljajo posredniki. Za primer vzemimo vilo v Dolah (na fotografiji). Že vrsto let se neuspešno prodaja, čeprav j e prvotna cena - okoli milijon evrov so zanjo na začetku zahtevali lastniki - padla že za dobrih 300 tisoč evrov, na 690 tisočakov. Bolj gredo v tem času v promet manjša stanovanja in bivalni vikendi. Med ponudbo počitniških in bivalnih hiš na portalu nepremicnine.net smo kot najcenejšega našli manjši počitniški objekt na idilični lokaciji nad Slivniškim jezerom, ki se skupaj s hektarjem zemljišča prodaja za le 18 tisoč evrov. Toda pozor, gre za 36 kvadratnih metrov velik leseni vikend, ki nima električnega priključka. DEJSTVA r Koliko za kvadrat? V povprečju kvadratni meter stanovanja v savinjski regiji stane nekaj več kot tisoč evrov. Seveda so odstopanja glede na starost, ohranjenost in opremo. Na Šentjurskem so cene obnovljenih stanovanj lahko za 100 ali več evrov nižje, pravi nepremičninska posrednica Karmen Dokler, medtem ko je cena 40 let stare hiše okoli 700 evrov za kvadratni meter. Oglaševane cene pa navadno niso zadnje - praviloma se še lahko znižajo za 5 do 10 odstotkov. Če se prodajalcu mudi, pa je ta 'popust' lahko še neprimerno večji. Prihodnost: solastništvo? Posledica tega, da si redki lahko privoščijo nakup hiše ali stanovanja, so lahko tudi nove oblike lastništva nepremičnin. V konjiški agenciji Nepremičnine Vila denimo ugotavljajo, da seje na trgu v zadnjem času povečala ponudba dvostanovanjskih hiš, ki so bile izgrajene kot enostano-vanjske. Starejši namreč marsikje ne morejo več kriti stroškov in vzdrževati nepremičnine, ki je v celoti sploh ne koristijo. Tako lahko del svoje prevelike hiše prodajo in ostanejo v njej. Morda pa se tukaj skriva priložnost - v Sloveniji je ogromno velikih, na pol praznih hiš in obenem ogromno mladih, ki nikakor ne uspejo zaživeti na svojem ... Kuhano vino ali čaj? Kuhano vino, pravijo, pozimi ogreje. Si ga vi privoščite raje kot čaj? » Spraševal: Matej Verdinek Ivan Brezovec, Šentjur: Čaj mi je ljubši, kuhano vino pa pijem res bolj poredko, ker mi čaj bolj odgovarja. Marija Kladnik, Dobje: Čaj mi je ljubši, kuhano vino pa pijem redko, saj nimam te navade. Florijana Golob, Šentjur: Raje imam kakšen domač zeliščni čaj, ki si ga sama naberem doma. Vina ne pijem niti navadnega niti kuhanega. Boštjan Bahč, Dobje: Pozimi imam raje kuhano vino. Sicer čez leto rad spijem tudi kakšen mešani čaj. Klavnica CELJSKEMESNINE Storitveno klanje bikov in telic samo Naročila na tel. štev. 03 42 55 201 03 42 55 200 klanje krav 70€ klanje telet do (8 mesecev) 30€ Dostava na dom 20c Organiziran prevoz mesa na dom izvajamo ob četrtkih. Odvoz v lastnem vozilu po dogovoru. Več informacij boste dobili ob naročilu. Pridružujemo si pravico do sprememb in načina dostave mesa. Cene veljajo do 31.12.2014 ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje___________________________ Tega se zavedamo, ko ostarimo Gerard Chandry: »Po tem življenju ne ostane to, kar smo zbrali, temveč tisto, kar smo dali.« Tega bi se morali bolj zavedati vsi ljudje in na svetu bi bilo gotovo mnogo lepše in življenje vseh ljudi več vredno. Fanika Opalič, koordinatorka projekta Starejši za starejše Društvo upokojencev Šentjur je naš drugi dom. Smo velika družina, radi živimo in ustvarjamo. Med seboj si pomagamo, pomagamo tistim, ki sami ne zmorejo več. Vse delamo prostovoljno, v obojestransko zadovoljstvo. Mislim, da je naše društvo med najboljšimi v Sloveniji. Jožica Ratej, poverjenica za Ponikvo Delam kot prostovoljka. Obveščam 180 članov društva na Ponikvi o vsem, kar se v Društvu upokojencev Šentjur dogaja. Štirinajst let sem že poverjenica in uživam pri svojem delu. Moram reči, da naše društvo zelo dobro deluje, boljše skoraj ne bi moglo. Ponosni smo nanj. Pohvaliti moram našega predsednika, saj brez njega ne bi bili tako uspešni. Vzorno društvo upokojencev Šentjurski upokojenci so septembra letos bili na izletu v Zagrebu. Foto Fanika oPaue Dejavnosti Društva upokojencev Šentjur. Med najboljšimi v Sloveniji. »Društvo upokojencev Šentjur je bilo ustanovljeno osmega oktobra 1950. Že nekaj let združuje okrog tisoč članov. Od leta 1974 je bilo največje DU v celjski regiji. Pred desetimi leti pa so začeli v nekaterih krajih organizirati samostojna društva. Tako so nastala DU Blagovna, DU Dobje, DU Planina pri Sevnici, DU Grobelno, DU Slivnica pri Celju in DU Dramlje,« pove Stanislav Zupanc, ki društvo kot predsednik vodi že tretji mandat, to je od leta 2005. Pred njim so od njegove ustanovitve v vlogi predsednika delovali Anton Lesjak, Miloš Šalej, Ernest Rečnik, Ivo Skočič in Stanislav Šumej. Delajo po zastavljenem programu »Poslanstvo DU je druženje starejših ljudi z namenom, da po prenehanju delovne obveznosti po službah ostanejo še naprej aktivni v raznih dejavnostih, ki jim jih DU nudi,« pravi predsednik Zupanc. Pri tem pa je najpomembnejše draženje, saj včlanjeni vanj premagujejo osamljenost v tretjem življenjskem obdobju. DU Šentjur deluje v šestih komisijah: šport in rekreacija, izletništvo, socialno-zdra-vstvena komisija, kultura in izobraževanje, informiranje in projekt Starejši za starejše. Komisija za izletništvo in prireditve organizira osem enodnevnih izletov in enega tridnevnega v tujino ter letovanja na morju in v toplicah. Projekt Starejši za starejše Pri tem projektu sodeluje 20 prostovoljk. Vanj so vključeni vsi prebivalci, stari več kot 69 let, ne samo člani DU. Prostovoljke jih najprej anketirajo in ugotovijo, kdo pomoč potrebuje. Manj zahtevnim pomagajo kar same, za zahtevnejše pa se povežejo z ustreznimi službami, kot so center za socialno delo, Karitas, RK in patronažna služba. Status humanitarne organizacije Od okoli 540 DU v Sloveniji imajo status humanitarne organizacije samo štiri DU. Med njimi je DU Šentjur, ki je hkrati tudi edino DU na celjskem območju s tem statusom. Prejeli so ga na osnovi projekta Starejši za starejše. Odločbo o statusu jim je izdalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Slovenije. Devet desetletij Cecilije Zupanc Zibel ji je tekla v vasici Cerovec pri Dramljah kot drugi od petih hčera. Otroštvo je preživljala s štirimi sestrami. Materi je od malih nog pomagala pri gospodinjstvu. Osnovno šolo je obiskovala v Šentjurju. Ko je odložila šolsko torbo, je odšla služit v Bukovžlak. Komaj 18 let stara seje poročila. Možje bil po poklicu tesar. Cecilija je rodila pet otrok, a sta dva kmalu umrla. V službo ni šla več, ampak je doma gospodinjila in skrbela za otroke, »Zelo hudo je bilo v stari Jugoslaviji in med vojno. Ni bilo kruha. Mož je delal za partizane. Bil je kurir,« pove Cecilija. Po vojni sta si z možem zgradila hišico v Primožu in hodila je delat k sosedom, saj sta imela le malo svoje zemlje. Zlate poroke nista doživela, kajti mož je pred 30 leti umrl. Ko so otroci odrasli, je imela manj skrbi z gospodinjstvom in odkrila je čarobno moč knjig. Rada je brala kriminalke, družinske zgodbe in tudi časopise ter sledila politiki. Vsa leta pa je za otroke veliko pletla, šivala in obdelovala svoj vrtiček. Še vedno kaj malega prebere in rada gleda televizijo. Zdaj zanjo lepo skrbi hči Greta. Takšnih devetdesetletnic, kot je Cecilija Zupanc, v bližnji in daljni okolici ni veliko. ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Mladi Del ekipe študentov ob svojem dirkalniku. Na sliki tudi Jernej Kolar (ob dirkalniku levo spodaj). S formulo po svetu dirkalnika do tistih, ki se ukvarjajo s področjem stika z javnostjo, in drugih. Na tekmovanju so ekipe študentov ocenjene na podlagi konstruiranja, kakovosti izdelave, vodenja stroškov, cene izdelka in predstavitve poslovne taktike. V drugem delu tekmovanja pa se ocenjuje merjenje moči in vozne lastnosti dirkalnika na stezi. Najboljši rezultat, ki so ga dosegli to leto, prihaja iz Velike Britanije z dirkališča v Silverstoneu. S svojimi inženirskimi rešitvami so bili 7. v kategoriji ocenjevanja inženirskega dizajna, dosegli pa so tudi 23. mesto od enaindevetdesetih ekip v skupnem seštevku vseh kategorij ocenjevanja. Leto prej so v Nemčiji, na dirkališču v Hockenheimu, po končni razvrstitvi od petinsedemdesetih ekip zasedli 19. mesto. Pravijo, da v prihodnje na najbolj priznanem tekmovanju v Nemčiji ciljajo na prvo deseterico. Šentjurčani s formulo. Štirje mladi, ki izdelujejo lastne dirkalnike. Jernej Kolar s Ponikve, Edi Pasarič in Sanja Selič iz Hruševca ter Peter Košir iz Primoža pri Šentjurju. To so mladi Šentjurčani, ki zelo uspešno delujejo v skupini na projektu, s katerim potujejo in se predstavljajo širom Evrope. Gre za projekt Formula Študent, v katerem sodelujejo študentje z različnih fakultet v Mariboru. V sklopu projekta, s katerim pridobivajo praktična znanja, mora skupina izdelati dirkalnik v sklopu študijskega leta, med poletnim časom pa z njim tekmujejo po Evropi. Projekt deluje kot podjetje, saj imajo člani razdeljene naloge. Tako imajo ekipo, v kateri delujejo posamezniki na različnih področjih, od izdelave Drameljski osnovnošolci poznajo sladkorno bolezen Osem drameljskih osnovno- Mojca Mastnak. Tri najboljše tek-šolcev se je novembra razveselilo movalke, Tina Ulbing, Anja Rupnik rezultatov s šolskega tekmova- in Sandra Vranjek, so se konec no-nja v znanju o sladkorni bolezni, vembra preizkusile še v državnem Bronasto priznanje so prejeli Žan tekmovanju, katero je potekalo v Cmok, Tina Ulbing, Kaja Cin- Velenju. Vsi podrobni rezultati tek-gesar, Nastja Ilič, Anja Rupnik, movanja so na spletni strani Zveze Urh Drobinc, Sandra Vranjek in društev diabetikov Slovenije. Osnovnošolci Dobja na televiziji Učenci osnovne šole Dobje so se tudi letos udeležili šolskega za-bavno-glasbenega festivala Korajža velja. Ravnateljica šole, Suzana Plemenitaš, je za Šentjurske novice povedala, da je tudi letos, tako kot vsako leto, nastopilo veliko pevk in pevcev. Organizator, Studio H, je letos na finalno prireditev v Ljubljani povabil kar štiri 'korajžnike'. Fi- nalisti se bodo tako predstavili na televizijskih ekranih kot prave zvezde. Prva, ki je nastop v oddaji Dobro jutro, katere snemanje poteka na televiziji Slovenija, že izkusila, je devetošolka Nina Lesjak. V prihodnjih tednih in mesecih se bo predstavila še Reneja Sara Centrih ter duet iz sedmega razreda, Anej Gradič in Lan Leskovšek. Štirje 'korajžniki' (od leve proti desni): Anej Gradič, Reneja Sara Centrih, Nina Lesjak in Lan Leskovšek. Pred izbiro poklica V Osnovni šoli Hruševec pri Šentjurju so sredi novembra pripravili prireditev z imenom Pred izbiro poklica. Na prireditvi so bile prisotne šentjurske in celjske srednje šole ter srednje šole iz Portoroža, Maribora, Velenja in Ljubljane. Slednje so predstavile programe, ki jih v Celju in Šentjurju ni. Na prireditvi so bili prisotni tudi poklicni svetovalci z zavoda za zaposlovanje in nekateri šentjurski obrtniki. Namen prireditve, ki so jo pripravili za učence 7., 8., in 9., razreda, je bila predstavitev izobraževalnih programov in trenutnega trga dela. Za zabavo med dogajanjem so poskrbeli z glasbenimi vložki učencev, nastopila pa je tudi Adri-jana Kamnik s Koroške, ki je znana po zelo uspešnih nastopih v oddaji Slovenija ima talent, v kateri se je s pevskim talentom že prebila v finale. Zanimanje mladih je bilo veliko. Telovadnica OŠ Hruševec je bila skoraj premajhna za vse. Reportaža SAMOVŽIG KRME w ■nekaiiminutahpgeni lun i c i itsa^g tce lo le trie t»a( - I e š O Novembra je požar uničil hlev družine iz Kostrivnice pri Kalobju. Tudi vso letošnjo krmo za živino. Če imate kmetijo in nekaj krme viška, bodo gospodar in njegovih 19 krav zelo hvaležni. » Piše: Nina Krobat Začetek novembra, kmetija Kladnik, Kostrivnica pri Kalobju. Pol pet zjutraj. Zunaj je še tema, ko gospodarja Jožeta in njegova brata Zdravka in Zvonka Kladnika prebudi čuden zvok. Eden od bratov stopi ven, da bi ugotovil, kaj se dogaja. Zunaj pa grozljiv prizor: 20-metrski plameni se iz gospodarskega poslopja stegujejo k višku. Uničujoči ogenj je zajel hlev, ki stoji le nekaj metrov stran od stanovanjske hiše. Cela dolina je bila osvetljena, v dobre pol ure je pogorelo vse, kar je bilo v hlevu. Gasila vsa vas Ko je gospodar Jože opazil, kaj se dogaja, je hitro ukrepal. Najprej so umaknili avtomobila, ki sta bila parkirana pred hlevom, poklicali so gasilce, medtem so na pomoč že priskočili sosedje. Domači so s sosedi sami začeli gasiti požar z vodo iz bližnjega hidranta. »Cela vas nam je prišla pomagat. Tako složni smo. Res imamo dobre sosede,« se nekaj dni zatem vročega jutra za Šentjurske novice spominja gospodar Jože. Že čez nekaj minut so pridrveli gasilci, okoli 60 se jih je spopadlo z ognjem, in le njihovi hitri intervenciji se Kladnikov! lahko zahvalijo, da ognjeni zublji niso zajeli še hiše. Rolete so že začele goreti. Gasilci s Kalobja, Šentjurja, Slivnice, Dobja in Planine so požar ukrotili, na mestu, kjer je stalo gospodarsko poslopje, pa je poleg črnih zidov ostalo le pogorišče. Sreča v nesreči Gospodarju Jožetu je zgorela vsa krma, ki jo je čez celo leto pripravljal za zimski čas. Okrog 30 nakladalk so vzeli plameni. »Celo leto delaš, kosiš, grabiš, in to na roke na tem strmem terenu, potem pa v nekaj minutah ostaneš brez vsega,« pravi Jože, ki pa je vendarle imel Od hleva ni ostalo veliko. tudi nekaj sreče v vsej nesreči. Njegovih 19 živali, krave dojilje in teliček, so k sreči tisto jutro še bile na pašniku. Del leta živali preživijo zunaj, saj se na kmetiji ukvarjajo z ekološko rejo živali. Ravno v prvih novembrskih dneh so krave znova nameravali namestiti v hlev, pa j ih j e prehitel požar. Druga sreča v nesreči je, da so ravno tisto noč traktor slučajno parkirali izven hleva, sicer bi pogorel tudi ta. Drugo mehanizacijo večinoma hranijo v drugem gospodarskem poslopju, tako da niso ostali brez vseh strojev. Je pa v požaru poleg krme zgorelo nekaj orodja, avtomobilska prikolica, puhalnik, starejša mlatilnica ... Nastalo naj bi okoli 40 tisoč evrov škode. Krme bo zmanjkalo Gospodar Jože bo zdaj moral postaviti nov hlev. K sreči je bil zavarovan in Jože upa na sko- rajšnjo odškodnino. Za zdaj so postavili zasilni nadstrešek, da so živali s paše lahko namestili pod streho. Tri krave so pod streho vzeli sosedje, štiri so v svinjskem hlevu. Saj bo šlo, pravi Jože, postavili se bodo na noge, toda s krmo, ki je gospodarju ostala od lani in ni bila v hlevu, ne bo mogel preživeti zime. Čez nekaj tednov bo hrane za živino zmanjkalo. In tukaj trkamo na srca dobrih ljudi: če imate nekaj viška krme in ste jo pripravljeni podariti, bodo gospodar in njegove živali zelo hvaležni. Vzrok: samovžig krme Do požara naj bi po prvih podatkih preiskovalcev prišlo zaradi samovžiga krme. »Ne vem, kako pride do tega. Pazili smo, da je bila krma suha. V hlevu ni nič smrdelo, nobenega znaka ni bilo, da se bo vžgalo. Mi je pa eden od S hitro pomočjo sovaščanov in okoliških gasilcev so ogenj ukrotili in preprečili še večjo škodo. Potrebujejo krmo >1 Trkamo na srca dobrih ljudi: če imate nekaj viška jrl krme in ste jo pripravljeni odstopiti, bodo gospo- 'd* dar in njegove živali zelo hvaležni. Jožeta Kladnika lahko pokličete na številko: 031 840 659. -------------------------------- HMffmaiM DEJSTVA policistov povedal, da lahko do samovžiga krme pride tudi po dveh, treh mesecih,« pove Jože, ki pred tem dogodkom o samovžigu krme ni vedel prav dosti. Samovžig krme nastane kljub temu, da zunanjega vira vžiga ni. Do vžiga pride zaradi kopičenja toplote v notranjosti sena, odvajanja toplote namreč ni. Dvig temperature povzročajo bakterije, poleg tega se v senu v kemičnih reakcijah razvijajo plini, ki se lahko pri dovolj visoki tem- peraturi vžgejo. Prej se (samo) vžge vlažno seno. Shranjena krma naj ima zato manj kot 20 odstotkov vlage, višina kopice pa naj bo minimalno od 2 do 3 metre. Sicer pa gasilci še svetujejo, da bodimo v hlevu pozorni tudi na neobičajni vonj. Jože bo, ko bo prihodnje leto seno pospravljal v novi hlev, bolj previden. »Bog ve, kaj bi bilo, če se tistega jutra ne bi pravočasno zbudili. Lahko bi ostali brez vsega. Kaj češ, treba je živeti in delati naprej. Ni druge.« Po požaru so uredili zasilno zatočišče za živali. Nekaj krme je gospodarju ostalo še od lani. Čez nekaj tednov je bo zmanjkalo. Pesniški prvenec Sreča Črepa Minuta čez polnoč. Ogromno ljudi je želelo prisostvovati izdaji prvenca avtorja, ki se je pred leti ljudem priljubil med službovanjem v zdravstvenem domu, kakor tudi drugod. » Piše: Bogdan Rahten Gustavov salon Ipavčeve hiše je bil 14. novembra natrpan do zadnje pedi, kljub temu pa je izvajanje avtorja in gostov minilo brez vsake motnje. Srečo je pred šestimi leti prestal operacijo tumorja na možganih, kar je zagretemu športniku spremenilo tok življenja, še zdaleč pa mu ni vzelo volje, kvečjemu na- sprotno. Posvetil seje razvoju svoje duhovne plati, s čimer so nastale tudi pesmi, ki jih je predstavil preko pogovora z Marijano Novak. Brali sta jih še Polonca Jazbinšek in Martina Klobčar, ki mu kot partnerica v zadnjih letih tudi trdno stoji ob strani. Večerje prinesel polno čustev, tudi od tistih, od katerih jih običajno nismo vajeni. Minuta čez polnoč pomeni voljo, s katero je Srečo premaknil čas fizičnega slovesa Za to, da seje Srečo ojunačil izdati zbirko je zaslužno prigovarjanje šentjurskega literata Rada Palirja, spremno besedo h knjigi, ki jo krasijo tudi fotoutrinki, ki jih je avtor zaznal v naravi, pa je napisala Eva Kovač. %-i* Črep je še dolgo po koncu literarnega večera pisal posvetila v izvode knjig, ki jih je vsem obiskovalcem kar poklonil. Poklon Sreču! PONOSNI NA ŠENTJUR Ipavčev kulturni center Prenova. V devetih mesecih do prostornejšega doma kulture, ki navdušuje s funkcionalnostjo. » Piše: Matej Verdinek Ipavčev kulturni center je ena naj novejših pridobitev našega mesta, ki jo Šentjurčani s ponosom pokažemo obiskovalcem in radi obiskujemo. Z njim je poudarjena odlična osrednja lokacija nekdanjega kulturnega doma. S popolno rekonstrukcijo je ta pridobil 244 kvadratnih metrov novih prireditvenih prostorov. Kaj vse ponuja? V vhodni avli je prostor za konference, predstavitve, sprejeme, razstave, pogostitve, prav tako je v avli bife, ki se lahko uporablja ob prireditvah. V veliki dvorani, ki je opremljena s sodobno tehniko, tako rekoč skoraj ni prireditve, kije ne bi mogli izpeljati. Na voljo je tudi nova mala prireditvena dvorana v zgornjem nadstropju, ki je namenjena konferencam, sprejemom, plesnim dejavnostim - vajam, uporablja pa se tudi kot garderoba pri večjih prireditvah. Novost je zunanji dvoriščni prostor, ki ga bo prav tako mogoče uporabljati za razne dogodke, predvsem v poletnem času. Moderna tehnologija Velik poudarek je na ureditvi sodobne scenske tehnike, ki je DEJSTVA r V preteklost Glede na primerjavo razglednic in nekaterih zapisov občina ocenjuje, daje bil takratni katoliško-prosvetni dom zgrajen leta 1914. Do leta 1940 je bil sedež Orlov. V njem je bila dvorana z odrom in garderobo za igralce. Konrad Gologranc iz Celja je leta 1949 izdelal načrt o dozidavi in prezidavi katoliškega doma v zadružni dom. V dvorani je bilo skupno 230 sedežev. Ime kulturni dom je pridobil med leti 1973 in 1981. r * 1 na . » !i@P: • « /a j 1 Tako izgloda prenovljeni Ipavčev kulturni center danes. primerna za vse vrste koncertov, pri katerih gledalci sedijo, in gledaliških iger. Tehnika zajema 75-kanalno napravo, ki omogoča krmiljenje 75 luči istočasno. Na odru je še 16 LED barvnih luči, ki omogočajo prikaz celotnega spektra barv. Za popestritev j e tam še 6 premikajočih luči, ki omogočajo različne snope barv in naprava za meglo. Tehnika omogoča tudi zvočno in video povezavo do kontrolne sobe in osrednjega projektorja v dvorani. Za zvok uporabljajo 64-kanalno mešalno mizo, visoko kvalitetne zvočnike in ojačevalce zvoka ter 6 monitor zvočnikov za nastopajoče. Poleg vsega imajo še šest brezžičnih mikrofonov in nekaj mikrofonov za pevce in instrumentaliste. Za vstop in kontrolo vstopa uporabljajo brezkontaktne kartice. To pomeni, da uporabniki nimajo ključev, da bi lahko v-stopili v center. Vsak vstop se zabeleži. V dvorani je tudi wi-H omrežje, kar pomeni, da lahko brskate po spletu in dogajanje iz centra delite z ostalimi na spletu. Prenova Prenova zelo dotrajanega objekta, ki že dolgo ni več omogočal kakovostne izvedbe kulturnih in drugih prireditev, je bila res nujna. Končana je Mala dvorana v zgornjem nadstropju Prostor, kjer upravljajo z zvokom in Ipavčevega centra. lučmi na odru in v dvorani. bila v devetih mesecih. Občina Remont d.d., znaša dobrih 2,3 Šentjurje zanjo pridobila denar milijona evrov. (dobrih 1,7 milijona evrov) iz Pod načrte prenove se je Evropskega sklada za regional- podpisalo podjetje Studio ni razvoj. Skupna vrednost pre- LIST. Obe podjetji imata sedež nove, ki jo je izvedlo podjetje v Celju. Zadružni dom v Šentjurju, leta 1960. PEŠCI V PROMETU Prideloval drogo Vezovje, 17. november - Šentjurski policisti so opravili hišno preiskavo vikend hiše, ki jo je za pridelavo konoplje uporabljal 42-letni moški, doma iz Šentjurja. V prostorih je zagotovil prezra-čevanje in primerno razsvetljavo z merilniki temperature, vlage in ostalimi pripomočki za goje-nje. Pri preiskavi so policisti našli 98 lončkov s sadikami prepovedane droge in več vršičkov posušene konoplje. Hišno preiskavo so opravili še Posušeni vršički konoplje v vikend hiši v Vezovju. Lončki s sadikami prepovedane droge. v stanovanju njegovega stalnega Policisti so štiri dni prej v prepovedano drogo ko-nop-prebivali-šča na območju Laške- Gorici pri Slivnici v postopku Ijo. Drogo so mu zasegli, jo ga ter v stanovanju na območju imeli osebo, ki je imela pri poslali na analizo in v prime-Sevnice, kjer je trenutno biva. sebi okoli 100 gramov posu- ru pozitivnega rezultata te-42-letnika bodo policisti kazen- šenih rastlinskih delcev, za stov last-nika čaka kazenska sko ovadili. katere obstaja sum, da gre za ovadba. ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. urednistvofglsentjurskenovice.si Kronika Pustite luč! Policisti predlagajo občanom, da pozimi pri odhodu od doma v stanovanju pustijo prižgano kakšno luč. To lahko nepridiprave odvrne od vloma. » Piše Matej Verdinek. MINI KRIMI Huje ranjen v nesreči Hotunje, 1. november - Na ozkem delu ceste, kjer normalno srečanje dveh vozil ni mogoče, sta se srečala osebno vozilo in štirikolesnik. Ker noben od voznikov ni uspel pravočasno ustaviti, je prišlo do trčenja, voznik štirikolesnika pa je bil pri tem huje ranjen. tega sprehoda psa plačal globo. Medvrstniško nasilje Šentjur, 12. november-Na policijski postaji seje zglasil mladoletnik in naznanil, da sta ga vrstnika iz srednje šole v Celju pretepala ter izsiljevala za denar. Policisti bodo po vseh zbranih obvestilih podali kazensko ovadbo. Zagorela hlev in stanovanjska hiša Kostrivnica, 5. november-Zgodaj zjutraj so bili policisti obveščeni, da je zagorelo na gospodarskem poslopju, požar pa seje prenesel tudi na gospodarski objekt v bližini. Pri ogledu kraja požara so ugotovili, da je prišlo do samovžiga sena. Požarje povzročil za okoli 40.000 evrov materialne škode. Dobje, 6. november - Zaradi napake na električni napeljavi je prišlo do požara na stanovanjski hiši. Pri požara je nastala materialna škoda v višini okoli 15.000 evrov. Spuščen pes Šentjur, 6. november - Policisti so bili obveščeni, da se po Šentjurju v bližini šole prosto in brez nagobčnika sprehaja pes pasme rotweiler, ki bi lahko predstavljal nevarnost za ljudi. Po-licisti so psa izsledili, prav tako so ugotovili, kdo je njegov lastnik, ki bo zaradi Tatvine nafte Šentjur, 15. november - Neznanci so iz parkiranega tovornega vozila ukradli 250 litrov nafte. V gozdu na Bohorju pa so prav tako iz parkiranega vozila isti dan ukradli okoli 150 litrov nafte. Policisti informacije o storilcih še iščejo. Tudi to se zgodi Šentjur, 15. november - Ob pol dveh zjutraj so policisti intervenirali v Šentjurju, ker je lastnik opazil, da neznanec vlamlja v njegovo vozilo. Ugotovljeno je bilo, da je storilec pregloboko po -gledal v kozarec, zato ni vedel, kje in kakšno je njegovo vozilo, z veliko težavo pa se je le spomnil, kje stanuje. Iste dne so policisti prejeli prijavo o tatvini osebnega avtomobila. V postopku so ugotovili, da vozilo ni bilo ukradeno, temveč je lastnik pozabil, kje ga je parkiral. Vozilo gaje čakala na parki-rišču. /t jMžšim dranJžam želimo ušpešno, m z' \van20P2 zdravo Jedo, m pridaj a! lini - d..im im ....mi w..z— ja' aren ^GJ2Vcuiuiemoje_za zaupanie^cfo^ecfai, H IP -zini ju 2 i j_ i 772/eh < VCILKANIZACIJA AVTOPRALNICA AVTO OPTIKA JD SERVIS AVTO KUM mmi SERVIS VOZIL DIAGNOSTIKA VOZIL A X X. HRfiMBfi PNEtiMfiTIK RfiVNfiNJE fiLU PLfiTISC 2 DEJAN MULEJ s.p. | M: 03 7491710 | XX mulej.dejan@siol.net Ulica Tončke Čečeve 17,3230 Šentjur MULEJ CAF-F-t ""{-M' Kovač nadaljuje z obnovami cerkva Zasebnik iz Planinske vasi je obnovil cerkev in župnišče v Šentvidu pri Planini. » Piše: Bogdan Rahten fjJ š\ Ivana Uduč in Mirko Kovač Cerkev v Šentvidu pri Planini, v kateri sta zvestobo zaobljubila Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška. Območje Šentvida je bilo do druge svetovne vojne relativno precej bolj pomembno kot dandanašnji. V spomin na staro slavo je podjetnik Mirko Kovač s soprogo Natašo s sredstvi podjetja Asfalt Kovač obnovil zvonik in še nekaj pritiklin cerkvenega poslopja. To je bilo prvič omenjeno pred natančno 600 leti, desetletje kasneje pa sta si v njej zvestobo zaobljubila Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška, kar bi lahko bilo krasno izhodišče za kakšen turistični »piškotek«. Na novo odkrit krstilni kamen. Državno himno je na saksofon odigral kar šentviški župnik dr. Vlado Zupančič. Krstilni kamen V nedrih obokane stavbe so izpostavili tudi menda vsaj pol tisočletja star krstilni kamen, ki so ga odkrili pri obnovitvenih delih. Izklesali naj bi ga bili v bližnjih Jeušah. Kovač si je ob tem zaželel, da bi mladi poskrbeli, da bi bil kamen čim večkrat v uporabi. V cerkvenem obzidju je sedaj viden tudi grobni kamen v spomin na župnika Bakalavra, ki v tistem „črvišču“ počiva od leta 1701. Že tretja obnova Kovačeva sta v zadnjem času poskrbela za osvežen videz zvonikov na cerkvah sv. Miklavža v Planinski vasi in sv. Marjete na Planini pri Sevnici. Obnovo naj bi kmalu dočakal še zvonik sv. Križa nad planinskim križevim potem. Kmalu tudi orgle Ob slavju, ki se je godilo na martinovo soboto, je državno himno na saksofon odigral kar šentviški župnik dr. Vlado Zupančič. V kulturnem programu so nastopili nepogrešljiva Ivanka Uduč, pevci MePZ Zarja in otroci. Kakšne pol ure je govoril tudi Mirko Kovač, kije ošvrknil neprisotne Občinarje, se zazrl v zgodovino kraja in na postopek same obnove. Izvedeti je bilo moč tudi, da bodo v cerkvi že ob božiču zadonele nove orgle. Iz naših krajev (27) LOVSKA DRUŽINA ŠENTJUR Lovci smo podaljšana roka naravne selekcije Člani Lovske družine Šentjur ob 60-letnici. Srnjad. Zelo dobro prilagojena živalska vrsta. Danes je je stokrat več kot pred 100 leti. » Piše: Matej Verdinek Lovska družina Šentjur, ki bo septembra 2016 praznovala 70 let delovanja, je po besedah Mirana Hernausa, člana upravnega odbora lovske družine Šentjur, ki je zadolžen za lovsko kulturo in izobraževanje, ena večjih in ekonomsko močnejših lovskih organizacij v Sloveniji. Kljub temu za divjačino iztržijo na letni ravni le okoli šest tisoč evrov, od česar morajo približno 1.000 evrov plačati za koncesijo državi, ostalo pa porabijo za delovanje društva in povračilo škode, ki jo divjad povzroči kmetom. Hernaus pravi, da se zaradi vpliva urbanizacije in sodobnega kmetovanja okolje mnogih živalskih vrst nezadržno krči in s tem tudi številčnost teh vrst. »To so predvsem poljska divjad - fazani, jerebice in zajci, so pa v porastu divji prašiči in srnjad, saj jim očitno globalno segrevanje in ostali vplivi na okolje še odgovarjajo. Tako se seveda pojavlja več škode na pridelkih. Najbolj problematična vrsta je divji prašič.« Premalo mladih lovcev Trenutno Lovsko družino Šentjur tvori 45 članov z opravljenim lovskim izpitom in dva pripravnika. Število članov lovskih društev iz leta v leto upada. »Priliv mladih lovcev je premajhen. Včasih je bila povprečna starost članov od 30 do 40 let, danes pa je že okoli 60 let. Vsako leto sodelujemo na Jurjevanju in raznih prireditvah, da bi navdu- šili mlade, da se podajo v naše vrste, a še vedno je priliv manjši, kot je odliv.« Hernaus opozarja, da se v primeru stalnega dvigovanja povprečne starosti lovcev lahko kmalu pojavi problem usklajevanja številčnosti živalskih vrst z zmožnostjo okolja. Povožene sme niso za hrano ljudi Kako lovci vedo, katero žival lahko ali morajo ustreliti? »Lovske organizacije niso lastniki divjadi, njihov lastnik je država. Država je številčni in strukturni načrtovalec, to delo za njo opravlja Zavod za gozdove. Lovske organizacije nato po njihovem načrtu opravljajo odstrele živali.« Po opravljenem odstrelu pregledajo vsako žival, če je primerna za prehrano. »Imam izpit za preglednika divjačine, zato pred sprejemom v hladilnico presodim, če je žival primerna za hrano ljudem. Vsako žival, ki jo ustrelimo, opremimo z dokumentacijo o tem, kdo jo je ustrelil, kje in kdaj ter koliko je tehtala. Če je zdrava, jo lahko odkupi kdorkoli. Nikoli pa ne smemo oddati živali, ki smo jo našli mrtvo, vidno bolno ali pa jo je zadelo vozilo. Zato tudi ne drži, ko kdo reče: ‘Poglej, povožena srna, lovci bodo imeli kosilo.’« Srninih mladičkov šene dotikamo Miran Hernaus je poudaril, da se srninih mladičkov nikoli ne smemo dotikati. »Mladiči približno 30 dni po skotitvi nimajo nobenega vonja, zato ga niti plenilci ne zaznajo. Nujno pa je vedeti, da mladiči niso nikoli zapuščeni. Vedno je v bližini srna, ki se pa boji človeka in se umakne na varno razdaljo. Mladičev naravni obrambni mehanizem je tak, da se pritaji in negibno čaka. Zato se mladičkov, če jih srečate kje v naravi, ne dotikajte, saj jih v takem primeru srna zapusti, ker se nagonsko boji vonja človeka.« DEJSTVA Lovska ali ne? Zanimivih prigod se Hernaus spomni veliko: »Lovski kolega je na Blagovni streljal po fazanu, ki je letel pred vzpetino. Fazana je zadel, ta je padel, iz grma pa se je prikotalil še mrtev zajec. Ugotovili smo, da je z enim strelom ustrelil žival, ki je letela, in žival, ki je ždela na tleh.« PODARJAMO VAM RECEPT ZA NAJBOLJŠO ŠTAJERSKO POTICO Nadina potica SESTAVINE ZA 1. POTICO (4 KG): Testo: 1 kg moke (taboljše moke) Vi 1 mleka 6 rumenjakov, 2 beljaka Vanilj Limonina lupinica Žlička soli Kocka kvasa 1 del olja belega ali olivnega 2 veliki žlici sladkorja Zamesimo gladko testo, če je pretrdo dodamo mleko. Nadev: • 80 dag zmletih orehov • 30 dag sladkorja • 10 dag čokolade • 1 del ruma • Vi 1 domače smetane • 4 beljaki • 25 dag rozin • Ščepec cimeta PRIPRAVA V rum in beljake namočimo rozine, zavremo mleko in dodamo orehe, sladkor, malo cimeta, smetano, premešamo ohlajeno. Ko testo vzide, ga tanko razvaljamo, namažemo nadev, pekač namažemo z maslom, zvijemo in damo v pečico za 1 uro na 180 stopinj Celzija. Pečeno obrnemo na pult in pustimo 15 minut s pekačem vred. £P5 TLICARNA IN DARILNI BUT NMŠfi Nataša /Hribernik s.p.; GSM: 031 302 666 - Pokop tlišče Celje ; Telefon: 03 746 13 80 - Drofei ikova 15, Šentjur; Telefon: 05 995 99 64 - Kea Šentjur s.p , Sl’ gttf1'1^"' ,; itc v - 5rt» in : ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. ■ Ureja Matej Verdinek Zadnja štiri leta sem silvestroval na Mestnem trgu v Šentjurju, saj smo s Pihalnim orkestrom Šentjur organizirali silvestrovanje na prostem. Letos bom najverjetneje novo leto praznoval kar doma. Vladimir Belina, predsednik ___________________Pihalnega orkestra Šentjur: Nuša Derendaje ob jubileju Slavka Avsenika zapela s šentjursko skupino . Sekstakord. ŠENTJURSKIH 5 Zima naj bo mrzla Franci Žjurej. Direktor kavarne Center v Šentjurju in organizator dogodka Po Sveti Heleni Martin na star način. Rad ima trenutke z družino. Kaj vam pomeni prireditev Po Sveti Heleni Martin na star način? Zame je praznik. Kot je praznik za vse tiste, ki se združimo, od mojih domačih do drugih, ko jo pripravljamo. To je dan, ko združimo moči in se družimo. Mila ali mrzla zima? Zakaj? Rad imam mrzlo zimo, da ni vse umazano od blata. Rad tudi smučam, saj je to krasen šport. Česa se v decembru najbolj veselite? Dedka Mraza ©. Na kaj se spomnite ob besedi božič? Spomni me na lep praznik, ob katerem smo skupaj z družino. Takrat nihče ne posveča časa stranskim dejavnostim. Si kdaj zadate kakšno novoletno obljubo? Ja, da bi bilo vsako leto še boljše, kot je bilo prejšnje ©. Nova vinska str bo kraljica Martina z Javorja Slavku Avseniku str 3i tudi šentjurski poklon! ........................... (30) Družabno ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. urednistvo@sentjur5kenovice.5i [103033 5,™k= šentjurske NOVICE, DECEMBER 2014. (j[03/O33 urednistvo@sentjurskenovice.5i Družabno (31) Okraski, piškoti, čaj, cimet... božič! Tukaj je praznični mesec december. Božič je eden izmed najbolj čarobnih trenutkov tega meseca. Kako in s kom ga bodo preživeli znani Šentjurčani ter katero božično pesem imajo najraje? » Spraševal: Matej Verdinek Marjan Gradišnik, ravnatelj Osnovne šole Franja Malgaja: BOŽIČNI VEČER: Zbere se vsa družina, babice, starši, otroci. Zanimivo pa je že čez dan, ko se krasi smreka. BOŽIČ: Umiri človeka, kar mi je najpomembneje v teh časih, ko vsi nekam hitimo. BOŽIČNA SKLADBA: Doma imam zgoščenko z več božičnimi skladbami, ki so mi všeč, zato ne bi izpostavljal samo ene. A #• :-v V Lara Žmaher, vodja Mladinskega centra Šentjur: BOŽIČNI VEČER: Ponavadi ga preživim z najbližjimi. Imamo večerjo, potem pa igramo kakšne družabne igre. BOŽIČ: Všeč mi je vse to, kar prinese decembrsko vzdušje. Vse je tako lepo okrašeno. BOŽIČNA SKLADBA: Veliko božičnih pesmi mi je všeč, najljubše pa ne morem izpostaviti. Alojz Kačičnik, župnik s Ponikve: k BOŽIČNI VEČER: Poudarek bo predvsem na bogoslužnih opravilih. BOŽIČ: Pomeni vprašanje, kje bo bog vstopil v moje življenje in kje bom pomagal, da boga prinesem še komu drugemu. Pove torej, kako nekoga osrečiti in kako ljudem pomagati, da bodo doživeli pravo vsebino božiča. BOŽIČNA SKLADBA: Zelo rad imam zborovske pesmi. Sicer sta mi všeč pesmi Božična noč in Pastirci hitite, najljubša pa mi je Sveta noč. Dejan Mulej, direktor Vulkanizacije Mulej: BOŽIČNI VEČER: Doma bom z družino, imeli bomo večerjo, nato pa gremo na polnočnice. BOŽIČ: Je družinski praznik, ko si z družino. BOŽIČNA SKLADBA: Najljubša mi je Merry Christmas. | Tomaž Drobne, vodja Hotela Žonta: BOŽIČNI VEČER: Doma bom z družino. Verjetno bom sam nekaj skuhal, povabil še nekaj sosedov in prijateljev, tako da se bomo imeli super. BOŽIČ: Glede na to, da sem gostinec, mi pomeni zelo veliko, saj je to edini dan, ko sem dela prost. BOŽIČNA SKLADBA: Rad imam vse božične, najljubša pa mi je skladba Let it snow v originalni različici. Tanja Gobec, predsednica Zavoda ETNO-EKO: BOŽIČNI VEČER: Preživela ga bom sama. BOŽIČ: V zadnjih letih mi pomeni bolj malo, saj se je stvar medijsko in trgovsko preveč izrodila. Jaz si sama druge dneve naredim lepe. BOŽIČNA SKLADBA: Nimam nobene najljubše. Ludvik Petrič, komandir Policijske postaje Šentjur: BOŽIČNI VEČER: Skupaj bomo z družino, otroci pa so tudi že večji, zato zraven pridejo še njihovi najbližji. BOŽIČ: Je tradicija, družaben dogodek v krogu družine. Sicer bom doma, a kot dežurni policist. Vendar mislim, da bo v osnovi hr mirno. ' BOŽIČNA SKLADBA: Vse božične skladbe je lepo slišati, če le niso v prevelikem obsegu. Slavku Avseniku tudi šentjurski poklon Legenda slovenske narodno-zabav-ne glasbe Slavko Avsenik je praznoval 85 let. V televizijski oddaji 'Slovenski pozdrav', ki je ena najbolj gledanih na nacionalni televiziji, so se mu pred dnevi poklonili tudi člani šentjurske zasedbe Sekstakord. Predstavili so se s posebnim aranžmajem Avsenikovega valčka Na svidenje, ki ga je za Nušo Derendo in Sekstakord aranžiral pevec omenjene skupine, Matic Plemenitaš. Nova vinska kraljica Martina z Javorja Sedmo martinovanje na hribčku med Bukovjem in Javorjem, na Sveti Heleni, je drugo nedeljo v novembru prineslo novo vinsko kraljico. Letos je to postala 21-letoa Martina Žavski iz Javorja. Prihaja iz kmečke družine in je študentka, smer inženir živilstva. Na ta dan je praznovala god, zato je od vinogradnikov prejela tudi darilo. Vinogradnika sta v spremstvu bivših vinskih kraljic pripeljala mlado vino iz cerkve na prireditveni prostor. Na degustaciji mosta in mladega vina se je zbralo mnogo dobrovoljnih ljudi. ^vina v cerkvi Svete Helene. Maševal je tamkajšnj, žuonik, Marko Šramel. Milan Generalič (levo) ob svojem lesenem kipu Marije in Jezusa z Draganom Podovacem in Martinom Čatrom. Šentjurčana ob 100-letnici slikarja Generaliča Člana šentjurskih likovnikov, Dragan Podovac in Martin Čater, sta se sredi oktobra v Hlebinah na Hrvaškem udeležila kultumo-umetniškega dogodka ob stoletnici rojstva svetovno znanega slikarja in umetnika Ivana Generaliča. Obenem so tam obeležili tudi 10 let smrti njegovega sina Josipa. Obeh so se spomnili v dveurnem kulturnem programu, dogodek pa so predvajali tudi na hrvaški televiziji. Šentjurčana sta imela priložnost, da sta osebno spoznala sorodnika Ivana Generaliča, umetnika Milana Generaliča. .Tl*., Šentjurska zasedba Sekstakord se je z Nušo Derendo poklonila Slavku Avseniku. Foto Žiga Culiberg, RTV SLO PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Ritnik 17, 3230 Šentjur m (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Vrtnarimo »In veš, da nekje pod snegom, v globokem snu zemlje, dihajo posejane čebulice tulipanov in narcis in čakajo pomladnega prebujenja. Ko bo prvi metulj vzvalovil svežino pomladnega dne in se bo krogotok življenja znova zavrtel.« Tako govori pesem o vrtu Bine Štampe Žmavc. Piše Bojana Jevšenak. NASVETI ZA VRT GOSPE VERONIKE Cas počitka za naravo in ljudi Zanimivo in uporabno. Tako kot se izmenjujejo in krožijo letni časi, krožimo tudi vrtnarji na svojih vrtičkih - od pomladi preko poletja do jeseni. Kmalu bomo sklenili še en krog in se vrnili na izhodišče, od koder bomo lahko začeli znova... Na vrtu imamo še vedno... Čeprav je v decembru rast večinoma v mirovanju, je mogoče ob skrbnem časovnem in prostorskem načrtovanju pridelati zelenjavo, ki jo lahko koristimo tudi sredi zime. Na zelenjavnih gredicah še vedno lahko nabiramo tiste najbolj trdožive vrtnine, kot so peteršilj, por, listni in brstični ohrovt, motovilec, zimska solata, radič, pastinak, nekatera zelišča, ... Pred nastopom res hudega mraza te rastline lahko zavarujemo z zastirko iz smrekovih vej, kar nam bo olajšalo nabiranje tudi pod morebitno snežno odejo. Sveže izkopan por je okusnejši Med vrtnine, ki odlično prenašajo mraz, uvrščamo tudi por, ki je sicer nekoliko zahtevnejši od svoje sorodnice čebule. Čez zimo ga lahko hranimo v preprosti zasipnici, vendar je sveže izkopan veliko okusnejši od tistega, ki ga prezimujemo v kleti. Zato je koristno, če ga na prostem zaščitimo pred mrazom in snegom. Por bi zimo preživel tudi brez zaščite, vendar mu bolj kot nizke temperature škodujejo suhi, mrzli dnevi, ko se listi in stebla močno izsušijo. Pred takimi podnebnimi razmerami lahko por zavamjemo s smrekovimi vejami ali koruznico. Ne bleščeče, pa vendar čudovito okrasje Če so hotele naše babice pozimi dom okrasiti s svežim cvetjem in polepšati praznične decembrske dni, so se znašle tako, da so na dan sv. Barbare (4. december) v naravi narezale vejice spomladi cvetočih grmovnic ali dreves in jih prinesle domov. Na toplem v vazi so tako narezane vejice (češnja, forzicija,...) zacvetele še pred koncem leta. Skupaj z različnim zimzelenim okrasjem z domačega vrta so prinesle v dom unikatno lepoto in posebno praznično vzdušje. Maronija na primer s svojimi bleščečimi temno zelenimi nazobčanimi listi in rdečkastimi odtenki kar kliče, da odrežemo vejico ali dve. Narava je že sama po sebi tako lepa, da ne potrebuje razkošja in kičastih dodatkov, zato združimo darove narave z našo domišljijo in uživajmo v nastalih kreacijah. »Potrudimo se, da bo sveža repa bolj pogosto na naših krožnikih, pozimi pa solatam dodajmo vitaminsko bogate, mlade repne cime,« svetuje gospa Veronika, ki sveže pridelano repo kisa, shranjuje v zasipnici, nekaj pa je tudi sili, da odžene mlado listje, ki ga imenujemo nat. Bolj kot nizke temperature poru škodujejo suhi, mrzli dnevi, ki lahko izsušijo liste in stebla. Pozimi lahko solatam dodamo vitaminsko bogate mlade repne cime. Maronija s svojimi bleščečimi temno zelenimi nazobčanimi listi in rdečkastimi odtenki kar kliče, da odrežemo vejico ali dve. Zdravilna skrinjica Tik pred vrati je praznični čas, v katerem še posebej želimo svojim najbližjim pokazati, da jih imamo radi in jih presenetiti s čim lepim. Ni treba velikih daril; lahko je le preprost, lično zavit zeliščni čaj iz doma nabranih in naravno posušenih zelišč. Ob dolgih zimskih večerih se lahko predamo uživanju ob branju dobre knjige v družbi skodelice prijetno toplega in aromatičnega zeliščnega ali sadnega čaja. Nabiranje čajnih zelišč, sadežev, korenin in raznih plodov v naravi je tisočletja stara aktivnost, ki se ji ljudje zopet vedno bolj posvečamo. Nobena vrsta kupljenega čaja nima tako polnega okusa kot čaj iz rastlin, ki smo jih sami nabrali in posušili ter seveda iz njih pravilno pripravili čaj. Izbira zelišč, ki se v čajnih mešanicah lepo dopolnjujejo, je ustvarjalno delo, ki zahteva nekoliko znanja in izkušenj. Dobra čajna mešanica je sestavljena iz osnovne rastline, ki daje glavni, izbrani okus in zeliščni in sadni čaji predstavlja približno polovični delež, iz polnilne rastline, ki čaj povezuje, okrasne rastline, ki ima nalogo obarvanja in aromatične rastline, ki naredi čaj dišeč. Čajna mešanica slastnega sadnega čaja je tako lahko sestavljena na primer iz enakih delov šipka, borovnic, rdečega ribeza in koščkov jabolka. Nekoliko prazničnega pridiha lahko vnesemo v čaj s strokom vanilije. Sestavine prelijemo z vročo vodo in pustimo stati vsaj 10 minut. Čaj je še okusnejši, če ga razredčimo z malo jabolčnega soka. Naj v naših kuhinjah in srcih zadiši po lju- Mešanica zeliščnega ali sadnega čaja v kozarčku je bežni, zdravju in sreči! lahko tudi lepo in izvirno darilo. Vrtnarimo (33) Industrijska konoplja - skoraj pozabljeni zaklad Pridelava industrijske konoplje ni kriminalno dejanje. Kako kakovostna je konoplja (Cannabis Sativa L.), postopek in zakonsko ureditev pridelave, njene blagodejne učinke na človeka, živali in naravo ter še veliko več, je v prostorih Mladinskega centra Šentjur pojasnila terenska kmetijska svetovalka pri KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, izpostava Žalec, Maja Klemen Cokan. Ločiti moramo med indijsko in industrijsko konopljo, ki se med drugim razlikujeta po vsebnosti THC - tetrahidrokanabinola. THC je snov, ki nas ‘zadene’, a nas hkrati lahko tudi ozdravi številnih bolezni. Medtem ko industrijska konoplja vsebuje pod 0,2 % THC-ja, vsebuje indijska konoplja do 10 % ali več THC-ja. Pridelava industrijske konoplje ni kriminalno dejanje Predsodek, da je industrijska konoplja nevarna rastlina, ki povzroča odvisnost ali celo smrt in zaradi katere lahko gremo v zapor, je povsem odveč. V Sloveniji imamo od leta 2011 Pravilnik o pridelavi industrijske konoplje in maka, ki natančno predpisuje, katera semena je dovoljeno sejati, da med rastjo ni preseženo 0,2 % THC-ja. Evropska unija namreč ne dovoljuje sejanja lastnih semen. Vsestranska uporabnost Industrijska konoplja je rastiina tisočerih možnosti. Lahko se uporablja za pridelovanje semena za stiskanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, kot prehrana za živali, za pridobivanje vlaken, za izdelavo zidakov iz pezdirja, kot gorivo,... Za zdaj v Sloveniji uporabljamo predvsem seme za hladno stiskanje olja in v drage prehranske namene (moka), različne oblike uporabe listov in stebel pa so še v razvoju. Industrijska konoplja je vir kakovostnih, lahko prebavljivih beljakovin (vsebuje jih do 40 %), najpomembnejših aminokislin in večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Njeno olje je še zlasti obogateno z maščobami omega 6 in omega 3, ki so pomembne za dobro delovanje srca, ožilja in možganov, krepitev odpornosti organizma, hormonsko ravnovesje v telesu, ... Konopljino seme je najboljši naravni vir vitaminov skupin A, B, C in E ter številnih mineralov, zato je odlična izbira za vse, ki želijo izboljšati svoje prehrambene navade. Kmetu omogoča dodaten zaslužek »Industrijska konoplja se odlično vklaplja v kolobar in je rastlina, ki ne prenaša fitofarmacevtskih sredstev ter hitro raste,« pove Klemen Cokanova, ki ima bogate izkušnje tako s sonaravnim kmetovanjem kakor tudi z lastno pridelavo ene najstarejših industrijskih rastlin na svetu. V Sloveniji je dovoljeno gojenje konoplje ali vrtnega maka na strnjeni površini, Predavateljica Maja Klemen Cokan je udeležence obogatila s svojim znanjem in izkušnjami ter odgovorila na mnoga vprašanja. Nekoč so kmetje že sejali konopljo - vlakna so uporabili za oblačila in vrvi, semena za hrano, Konopljina vlakna so preizkušena tudiv stebla pa kot kurivo. gradbeništvu. Maja Klemen Cokan spodbuja kmete, da bi namesto koruze posejali več konoplje. ki ni manjša od 0,1 hektara. Obseg pridelave pri nas zadnjih nekaj let narašča; leta 2011 je bilo s konopljo zasejanih le 46 hektarjev, leta 2014 pa že približno 500 hektarjev polj. Seme stane toliko kot seme koruze, vendar konoplje ni potrebno niti škropiti niti gnojiti. Zanimivost V17. in 18. stoletju so se konopljina vlakna in platno izkazali kot daleč najbolj trpežen in odporen material v boju s slano vodo. Iz njih so bila izdelana jadra, ribiške mreže, vrvi, oblačila mornarjev, knjige, zemljevidi,... PA POHRU5TLJAJMO r Sadni kruh Razveselite tudi vi svoje naj dražje in jim v decembru ob čaju ali kavi ponudite dišeč in sočen praznični sadni kruh. Za pripravo potrebujemo: 1—1,5 kg suhega sadja (fige, slive, orehi, marelice, rozine, •..), ki ga čez noč namočimo v 4 dl ruma. Za testo potrebujemo: 30 dag sladkorja, 40 dag ržene moke, 40 dag krušne ali bele moke, Vi kocke kvasa, 2 kavni žlički soli, 3,5 dl vode. Zamesimo trdo testo, ki naj pol ure počiva na toplem. Nato primešamo sadje in po polurnem počitku testo potlačimo v ozek, namaščen pekač. Pečemo pri temperaturi 180-200 stopinj Celzija dobro uro. Nekaj rezin sadnega kruha lahko damo v nahrbtnik in jo mahnemo na praznični pohod. Pa dober tek! Na tržnici Bližajoče praznike napoveduje tudi ponudba na tržnici Šentjurska tržnica, ki se ob sobotah spremeni v živahen prostor zdravih nakupov, bo v decembru obogatila svoje stojnice z zdravo in pestro praznično ponudbo domačih pridelkov in izdelkov. » Piše: Bojana Jevšenak Da so najboljša znanja in nasveti tisti, ki se ne spreminjajo in veljajo ne glede na tehnološke spremembe in časovno obdobje, dokazujejo prodajalci n a tržnici, ki s pridom uporabljajo in prenašajo naprej dobre prakse, ki so jih že v preteklosti naši predniki spoznali za koristne in uporabne. Ena takih praks je praznično okraševanje domov. Zimzeleno okrasje za praznične dni Nekoč so si ljudje v prazničnem času svoje bivalno okolje okrasili s tistim, kar so našli v naravi. Tudi dandanes si lahko s kančkom spretnosti in malo domiselnosti pričaramo veselo in sproščeno praznično vzdušje, tako da prostore polepšamo z zimzelenimi lepoticami, kijih lahko naberemo v gozdu ali še bolje kar na domačem vrtu. Na voljo imamo: veje šipka, mahonijo, bršljan, belo omelo, 'jelenčke', bodiko ali božje drevce, lovori-kovec, jelko, tiso, smreko, mah, cipreso, brin in druge. Poznate 'jelenčke? 'Jelenčki' so hvaležna zimzelena običajno v gozdu rastoča rastlina, na kateri se v pozno jesenskem času razvijejo veliki, lepi, bleščeči se plodovi v obliki živo rdečih jagod. Na zelenem ozadju zanimivo oblikovanih listov so te rdeče bunkice zelo lepo vidne in zato kot nalašč za praznično dekorativno popestritev. Listi 'jelenčkov' so voljni in nimajo trnov, zato iz njih lahko pletemo vence ali kombiniramo v zimske aranžmaje. Kot rastoča rastlina lahko s svojo stalno prisotnostjo ter odtenki vednozelene in živo rdeče barve obogati tudi okolico naših domov. Brez korenčka ni krepčilne goveje juhe Korenček, ki se prodaja na tržnici, se ne sveti in ni podoben tistemu iz risanke, je pa okusen, zdrav in brez dodatkov. Marta Tovornik na svoji njivi pridela rdeče in rumeno korenje, katerega uspešno skladišči in tako z njim oskrbuje kupce vso zimo. »Rdeče in rumeno korenje sta nepogrešljivi sestavini za okusno in krepčilno govejo juho,« pove zagovornica klasičnega nedeljskega kosila, Marta Tovornik. Naj vam tekne dobra domača goveja juha in naj vam čim prej uspe ujeti ritem prazničnega dogajanja, so želje prodajalcev šentjurske tržnice. CENE CELJE tržnica CELJE svinjski sejem ŠENTJUR tržnica Radič in solata (kg) 3,00 2,00 Ni ponudbe Fižol v zrnju (kg) 5,00 do 7,00 5,00 7,00 Orehova jedrca (kg) 9,90 do 13,00 9,90 10,00 Rdeča pesa (kg) 1,50 do 2,00 5,00 Ni ponudbe V decembru bo mogoče na tržnici kupiti tudi domače praznične pekovske izdelke. Rdeče in rumeno korenje sta nepogrešljiva v okusni in krepčilni goveji juhi. Lovorikovec, mahonija in ‘jelenčki' - druščina zimzelenega prazničnega okrasja. e™ RSA 1 Gregor Krajnc, gorski kolesar, najboljši v slovenskem pokalu za sezono 2014 v svoji kategoriji Šport ■ » Strani ureja Boadan Rahter KOŠARKA Hit sezone: šentjurski Tajfun Košarkarski klub Tajfun. Kdo bi si po lanski kalvariji mislil, da bodo šentjurski košarkarji prepričljivo na vrhu prvenstvene lestvice. prebudili in hitro postavili stvari na svoje mesto. 8. 11. - Tajfun : Portorož 77:68; Zimic 17, Clark III 12 (6 podaj), Bratož in M. Sebič 11, ... Oslabljeni gostje so nastopili brez prvega strelca Alena Hodžiča, Sašo Ožbolt pa je igral na lastno željo. Izkušena primorska ekipa (Jure Močnik, Stipe Modrič, Vjeko Prihodnje leto bodo tajfunovci zaznamovali tudi s koledarjem. V državnem prvenstvu še niso doživeli poraza, pa tudi spodrsljaj v pokalnem tekmovanju je bil daleč od usodnega. Ob Sotli bi sicer lahko storili več, vendar je včasih bolje tudi pravočasno izgubiti. Sedaj se morajo igralci in strokovni štab ukvarjati s povsem drugačnim pritiskom - biti vodilna ekipa. O šentjurskem klubu poročajo tudi nacionalni mediji, ki to praviloma počnejo redko, prošnje za intervjuje se namreč kar vrstijo. Mnogi kibici s tribun si želijo le, da bi obstoječa ekipa ostala čim dlje skupaj. Pregled tekem 29. 10. - Zlatorog Laško : Tajfun 77:86; Sebič S. 24 (indeks 31), Drobnjak 16, Lelič 13, ... Še v 38. minuti sta bili ekipi le točko narazen. Po trojki Stanka Sebiča, ki je bil tudi najkoristnejši igralec kola v ligi, so gostje zadevali proste mete, gostiteljev pa roke niso tako ubogale. 4.11. (pokal) - Tajfun : Terme Olimia Podčetrtek 107:64; Držič 28, Drobnjak 19, Lelič 18, Williams 10, Zimič 10, ... Gostje so se prvi polčas dobro upirali, po nešportni potezi enega od njih pa so se tajfunovci Petrovič) je še tri minute pred koncem zaostajala za 4 točke, a je šentjurski stroj bil dobro namazan za zaključek tekme. 12.11. (pokal) - Terme Olimia Podčetrtek : Tajfun 77:76; Bratož 12, Lelič 10, ... Zaradi visoke zmage in ob odsotnosti obolelega trenerja Mihevca tajfunovci niso prikazali zadovoljive igre, kar so drugoligaši iz sosednje občine izkoristili. 15. 11,- Šenčur Gorenjska gradbena družba : Tajfun 57:78; Lelič 21, Bratož 15, ... V kraju podobnega imena so gostje dokazali, da niso po naključju na vrhu lestvice. 22. 11. - Tajfun : Hopsi Polzela 81:59; Bratož (9 skokov, 5 ukr. žog) in Lelič (5 podaj) po 21, Zimič (4 blokade) 12,... 25. 11. (pokal) - Tajfun : Elektra Šoštanj 97:62; Držič in Lelič 19, Clark 17, Bratož 13, ... Tajfunovci so z 18 trojkami postavili klubski rekord in se praktično uvrstili v 5. krog. Morda bo tekma organizirana v novi dvorani na Planini. 29. 11. - Tajfun : Maribor Nova KBM - tekma je bila odigrana po zaključeni redakciji. Košarkarji pozirali Člani prve ekipe so izkusili tudi, kako naporno je nekajurno poziranje pred kamerami. Za namene promocije so ga opravili v prostorih generalnega pokrovitelja Tajfun d.o.o. na Planini pri Sevnici. Med njimi je bil tudi košarkar, ki bo v prihodnje okrepil zasedbo Dejana Mihevca. Razpored: Lestvica: L Tajfun 7 (zmag)/0 (porazov), 2. Grosbasket 5/1, 3.-5. Krka, Rogaška in Zlatorog 4/2,6. Helios Suns 3/3,7. Hopsi 2/4,8.-10. Portorož, Šenčur GGD, Maribor NKBM 2/5,11. Elektra Šoštanj 0/6. Razpored: 2.12. - Krka : Tajfun 9.12. (pokal) - Elektra Šoštanj: Tajfun 20.12. - Grosbasket: Tajfun KOŠARKA Igrajo tudi gradbeniki in inštalaterji V rekreativni košarkarski ligi Brglez, com na Polzeli bosta v tej sezoni v 13-članski konkurenci nastopali dve šentjurski ekipi, in sicer Instalacije Verhovšek ter Gradnje Tojnko. Na seznamu ekipe inštalaterjev, ki jih vodi Roman Verhovšek, so; David Črešnar, Robert Dremšak, Tim Erjavec, Blaž Gobec, Miha Golob, Urban Kolar, Boštjan Korošec, Tomaž Korošec, Žiga Pevec, Miroslav Petrovič, Rok Pirih, Luka Romih, Jan Šentjurc in Peter Vodopivc. Na prvi tekmi so s 57:56 ugnali Košarkarsko šolo Žalec. Odločilni zadetek je tik pred iztekom igralnega časa prispeval Jan Šentjurc, ki je bil tudi prvi strelec ekipe s 16 točkami. NOGOMET Na zimovanje v varnih vodah NK Fosilum Šentjur. Po zelo uspešnem oktobru so šentjurski nogometaši lahko zadovoljni tudi z novembrskim izkupičkom. Šentjurski trener ima ‘kratko klop'. Varovanci Bojana Majala so v 13 tekmah petkrat zmagali in ob enem neodločenem izidu zbrali 16 točk in se s tem približali sredini lestvice. Po njegovem mnenju izkupiček glede na vse okoliščine ni slab, žal mu je le za izgubljeno priložnost v tekmi s Korotanom. Sedaj čaka nogometaše zimski premor, ko bodo morali pripravljenost vzdrževati predvsem sami. V klubu pa se trudijo, da bi jim vseeno uredili kakšen termin v kateri od telovadnic, kar v preteklosti ni bila praksa. Zaradi skromnega igralskega kadra si trener želi pritegniti še kakšnega igralca, na drugi strani pa je mogoče, da bo kdo od obstoječega kadra prenehal z udejstvovanjem. Mlajše selekcije že nekaj časa vadijo med štirimi stenami, po tradiciji pa bodo nekaj sredstev tudi letos skušali zbrati z izdajo enolistnega koledarja. Mladinska ekipa je sicer po jesenskem tekmovanju v MNZ Celje na 4. mestu med 7 ekipami. Starejši dečki so v 10-članski ligi na 6. mestu, mlajši dečki pa na 9. Lestvica # Klub 1. Maribor B 2. Drava Ptuj 3. Podvinci 4. Šampion 5. Koroška Dravograd 6. Radlje 7. Fužinar 8. Šmarje pri J. 9. Korotan Prevalje 10. Fosilum Šentjur 11. Mons Claudius 12. AjDAS Lenart 13. Malečnik 14. AHA Emmi Bistrica *# - uvrstitev, T - tekme, Z - zmage, N Pregled tekem 31. 10.: Fosilum Šentjur : Podvinci 1:1 (1:0); 1:0-Mario Jularič 6.'. Šentjurčani so proti visokoplasiranim gostom začeli agresivno in kmalu povedli. V začetku drugega polčasa je Denis Kladnik najprej zgrešil iz zelo ugodnega položaja, nato pa prejel rdeči karton. Ob številčni prednosti so napadalni gostje izenačili. 8. 11.: Fosilum Šentjur : AHA Emmi Bistrica 6:0 (3:0); 1:0 - Sebastjan Tuhtar 8.', 2:0 - Mak Karabego-vič 14.', 3:0 - Miha Belak 26.' (11 m), 4:0 - Miha Belak 51.'(11 m), 5:0 - Jernej Lampret 80.', 6:0 - Davor Gradič 85.'. Bistričani so pred gostovanjem v Šentjurju dosegli dve zmagi, a so bili ob Pešnici povsem podrejeni. Šentjurčani so odigrali najboljšo tekmo jeseni in bi lahko dosegli še več zadetkov. 15. 11.: Šampion : Fosilum Šentjur 3:0 (0:0). V Celju v postavi zaradi kartonov ni bilo Gračnerja in Tuhtar-ja, poleg tega pa je igralcem težave povzročala umetna podlaga. Po izenačenem polčasu so v nadaljevanju želeli iti na zmago, a so imeli tudi gostitelji svojo računico. 22. 11.: Malečnik : Fosilum Šentjur 1:2 (1:1), 1:1 - Jernej Lampet 25.', 1:2 - Jernej Lampret 50.'. Zadnje jesensko srečanje je bila prava šok tekma. Ob odsotnem kapetanu Mihi Belaku so gostje v 15. minuti ostali brez poškodovanega Ivanoviča. Minuto za tem ni bil dosojen prekršek nad vratarjem Šentjurčanov, takoj zatem pa je sodnik dosodil 11-metrovko in izključil Maka Karabegoviča. Igralec tekme je bil Jernej Lampret, ki bi lahko dosegel še kakšen zadetek več. T Z N P G T 13 12 0 1 50:17 36 13 9 2 2 42:17 29 13 8 2 3 27:15 26 13 7 0 6 35:28 21 13 5 4 4 22:17 19 13 5 3 5 28:24 18 13 4 6 3 23:20 18 13 5 2 6 24:21 17 13 5 1 7 22:24 16 13 5 1 7 19:29 16 13 5 1 7 16:36 16 13 5 0 8 15:25 15 13 3 0 10 20:43 9 13 2 0 11 9:36 6 neodločeno, P-porazi, G-goli, T- točke GORSKO KOLESARSTVO r Šentjurčana s pokaloma V Kranju je Odbor za gorsko Prvi je osvojil naslov najbolj-kolesarstvo in BMX Kolesar- šega z vsemi možnimi točkami, ske zveze Slovenije podelil drugi pa je zasedel tretje mesto, nagrade najboljšim v sloven- Krajnc bo v naslednji sezoni skem pokalu za sezono 2014. V tekmoval tudi v cestnem kole-kategoriji do 23 let sta prizna- sarstvu, sam pa ocenjuje, da mu nji prejela Šentjurčana Gregor bodo izkušnje prav prišle tudi Krajnc in Urban Ferenčak, pri olimpijskem krosu. Uspešna kolesarja tekmujeta za kamniški Calcit. Slavje hruševskih deklet. Hruševčani najboljši v košarki, malgajevci v rokometu Občinskega tekmovanja v košarki za starejše deklice so se udeležile štiri ekipe. Hru-ševčanke so na matični šoli v finalu ugnale Dramelj čanke, korenovke pa so bile v tekmi za tretje mesto uspešnejše od malgajevk. Za ženstvo OŠ H ruševec Šentjur, ki ga je vodila učiteljica Claudia Rabuza, so igrale: Tamara Arzenšek, Petra Godec, Eva Gradič, Anja Keše, Nika Kolar, Živa Kumer, Anja D. Ložar, Špela Mastnak Zajc, Eva Marš, Tjaša Pinter, Nastja Pušnik in Anja Zalar. Na Ponikvi so izpeljali tekmovanje v rokometu za starejše dečke, kjer so prav tako sodelovale štiri šole. Najbolj uspešni so bili malgajevci, ki so v tekmi za 1. mesto ugnali Hruševčane. V malem finalu so Dramelj čani premagali gostitelje. PLANINSTVO ATLETIKA Mladi planinci na državno prvenstvo Planinsko društvo Slivnica pri Mansutti, Nika Škornik, Ka-Celju tradicionalno dobro dela s ja Tovornik) in Svizci junior podmladkom. V začetku novem- (Anja Furdi, Ana Hostnik. Vid bra sta na regijskem tekmovanju Palčnik, Jure Tonjko). Prvi so v planinskem znanju Mladina in zasedli četrto, drugi pa drugo mes-gore nastopili dve njihovi eki- to in se uvrstili na državno tekmo-pi, Pingvini (Gregor in Peter vanje, ki bo januarja v Idriji. SviZCi junior gredo V alpsko mesto leta 2011. Foto Neža Mastnak. STRELSTVO____________________ Pomerili so se vojni veterani Skupinska slika z novembrskega strelskega tekmovanja vojnih veteranov društva Sever Celje in Veteranskega društva Šmarje pri Jelšah. Tekmovanje je organiziralo Strelsko društvo Loka pri Žusmu. Amon na evropsko prvenstvo Ambrož Amon bo sredi decembra v Bolgariji nastopil na evropskem prvenstvu v krosu, kar je zanj lepo priznanje, saj je še mlajši mladinec. Skupaj z mladinci bo nastopil na šestkilometrski progi. Na pregledni tekmi v Boštanju je med mladinci za tri leta starejšim zmagovalcem zasedel drugo mesto. Iz Atletskega kluba Šentjur so doslej na evropskih prvenstvih nastopili: Mojca Centrih, Klemen Laurenčak in Nataša Oset. Istodnevno s pregledno tekmo je bilo v Posavju tekmovanje sevniškega pokala v rekreativnih tekih. Mladi šentjurski tekači so nastopili na kilometrski progi. Martin Artnak je med cicibani do 8 let zasedel 3. mesto. V kategoriji do 10 let je bil 3. Anej Tanšek, 4. pa Žiga Kolar. Pri dekletih do 12 let je bila s 4. mestom blizu stopničk Eva Kolar. V isti starostni kategoriji je bil pri fantih drugi Blaž Pavlič. Šarita na najvišji stopnički, Maja desno. Šarita prva v Ljubljani V okvim Ljubljanskega maratona je bila najhitrejša Šarita Završek, na 3. bilo organizirano tudi državno prven- mesto pa je pritekla Maja Polak. Med stvo v cestnem teku za osnovne in sre- mlajšimi dijaki je na 4.100 m Ambrož dnje šole. V teku učenk na 2.000 m je Amon osvojil naslov podprvaka. Po krosu še prvenstvo v dolgih tekih Po letošnji uspešni organizaciji dr- v dolgih tekih za vse kategorije. Pri-žavnega prvenstva v krosu je Atletska reditev bo na sporedu aprila 2015, in zveza Slovenije šentjurskemu klubu sicer na tartanu šentjurskega športnega zaupala izvedbo prvenstva Slovenije parka. PLANINSTVO ŠAH Šahovske notičke Pri Šahovskem društvu kolih je v vodstvu Dušan Šentjur se vrstijo tekme od- Brinovec iz žalskega kluba, prtega klubskega prvenstva, Nejc Amon je kot najboljši ki ga igrajo po švicarskem član domačega kluba trenu-sistemu in igralnim časom 60 tno tretji. Na sporedu je sicer minut + 30 sekund. Po treh 9 kol. Potopisa pritegnila občinstvo Za slivniškimi planinci sta tudi dva Konec meseca so dvorano kulturno-dobro obiskana potopisna dogodka, gasilskega doma v Gorici pri Slivnici V začetku novembra sta svoje popo- napolnili še obiskovalci, ki so prisluh-tovanje po ameriških narodnih parkih nili najuspešnejšemu slovenskemu al-predstavila domačina Nina Gradič pinističnemu pam, Mariji in Andreju Planko in njen soprog Matej Planko. Štremflju. ŠENTJURSKE novice Mali it« l*| ^ <1)036200252 HVHvVH urcdnistvo@sentjurskenovicc.si Živali Prašiče za zakol, domače reje (od 150 do 200 kg) prodam. Po dogovoru možne tudi polovice. Telefon 041 546 725. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179 780. Prašiča za zakol, težkega cca 200 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano, prodam. Zakol možen pri prodajalcu. Telefon 051871343. Prodam kunce za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 041 869 815. Bikca simentalca prodam. Telefon 041 270 334. Prašiče, mesnate pasme, težke od 80 do 150 kg, ugodno prodam. Po dogovoru očistim. Telefon 041 978 309, okolica Ptuja. Prašiče, težke od 35-45 kg po ceni 2,20 EUR/kg, 45-60 kg po 2 EUR/kg, 60-80 kg po 1,80 EUR/kg in od 80-110 kg po 1,6 EUR/kg, prodam. Možna dostava. Telefon 040 698 498. Prašiče, težke 120-140 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 070 891 200. V bližini Zreč prodam teličko simentalko in pujske za nadaljnjo rejo. Telefon 041 318 131. 10 dni staro teličko, simentalko, prodam. Telefon 070 824 237 (Zreče). Kupim kravo simentalko, staro do 5 let, pripuščeno v prvi polovici brejosti, navajeno ročne molže. Telefon 03 58 14 846. Kupim krave in telice za zakol, ter suhe za dopitanje. Telefon 031 423 297. Opremljeno garsonjero v centru Slovenskih Konjic oddam v najem. Vseljivo takoj. Telefon 051 660 171. Enosobno stanovanje v Zrečah, popolnoma opremljeno, takoj vseljivo, oddam v najem. Telefon 070 753 732. Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Prodam prašiča, 220 kg, krmljenega z domačo hrano. Cena po dogovoru. Telefon 03 5821 738. Nepremičnine NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo in kupimo stanovanja in hiše, gradbene parcele, kmetije in druge nepremičnine. Nudimo brezplačno pravno svetovanje. Sestavimo pogodbo in uredimo dokumentacijo na vseh uradih po ugodni ceni. Uradne ure v pisarni: Slovenske Konjice Liptovska ul. 17; od 9-ih do 12-ih; Celje Celeiapark od 12-ih do 16-ih; telefon: 040 20 99 60 in 040 20 99 20. Internetna stran: nepremicnine-mojdom.si, e-pošta: info@nepremicnine-mojdom.si. Vinograd blizu Slovenskih Konjic oddam v najem. Telefon 041 464 259. V bližini Loč oddam opremljeno stanovanje, velikosti 55 m2. Telefon 041 696 867. V Rog. Slatini (Ratanska vas) takoj oddam prijetno 1-sobno stanovanje, v velikosti 32 m2 z opremljeno kuhinjo in neopremljeno sobo. Telefon 041 332 232. V Rog. Slatini prodam mehanično delavnico z večjim ograjenim parkirnim prostorom. Telefon 041 330 582. V Rogatcu (Trg) oddam stanovanja -dva opremljeni 2-sobni in eno 3-sobno, delno opremljeno. Telefon 031 251 502 in 041 890 031. V središču Šmarja pri Jelšah, Aškerčev trg 24, oddam poslovni prostor v velikosti 29 m2. Telefon 051425 471. V centru Celja oddam enosobno delno opremljeno stanovanje s parkingom. Vseljivo takoj, možnost prodaje. Telefon 031 654 003. Pisarno s skladiščeni oddam v najem, lokacija: Celje - vzhod, ob glavni cesti. Telefon 031 728 130. Prodam 2,5-sobno stanovanje Na zelenici v Celju, prvo nadstropje, 54 m2, vzhodna lega, cena: 59.900 EUR. Telefon 040 637 031. Trosilec hlevskega gnoja, manjši s pokončnimi valji, prodam. Telefon 02 80 19 755. Traktor, lahko Deutz, Zetor, Ursus, IMT, Univerzal ali Štore, kupim. Telefon 041 680 684. Delo Iščemo kuharja z 5 let delovnimi izkušnjami, lahko s svojim s.p.-jem. Pisne prošnje pošljite na naslov: Gostilna pri Martinu, Martin Skrbinek s.p., Kolodvorska ulica 25, 2310 Slovenska Bistrica ali na gostilna.martin@gmail. com. Telefon 070 850 130. Iščem delo - poučevanje angleščine za osnovne in srednje šole. Telefon 031 629 162. Iščem delo (pomoč starejšim in invalidnim pri vsakdanjih opravilih). Telefon 041 780 672. Razno Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm), ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Suha bukova drva prodam, dostava na Domače piščance proste reje prodam. Telefon 051241 851. Prodam prašiča za koline, težkega 170 kg, krmljenega z domačo hrano (Tržišče, Rogaška Slatina). Telefon 03 58 14 485. Prodam prašiča, težkega približno 250 kg, krmljenega z domačo hrano. Telefon 041 392 272 in 03 58 08 142. Odkupujem pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 673 009. Prodam prašiča, krmljenega samo s kuhano hrano. Cena 2 EUR/kg. Telefon 031 806 191. Prodam telico simentalko, težko 600 kg. Telefon 031 345 707. Prodam prašiča, težkega 230 kg, krmljenega s kuhano hrano, okolica Rog. Slatine. Telefon 040 827 678. Kupim telice in krave za zakol. Plačilo takoj. Telefon 031 832 520. Prodam prašiče, od 30 do 280 kg, ter izločene svinje. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311 476. Gostinski lokal v Zrečah oddam v najem. Telefon 041 668 245. Več stanovanj v Zrečah oddani v najem. Telefon 041 666 788. Opremljeno enosobno stanovanje, velikosti 55 m2 v Žičah oddam. Telefon 041504154. V Podčetrtku - Aqualuni - ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po njej. Telefon 041 355 756. Opremljeno enosobno stanovanje v centru Slovenskih Konjic, v izmeri 37 m2 oddam v najem. Vseljivo z mesecem januarjem. Telefon 041 762 213. Ugodno prodam bogato opremljena APP na Rogli. 3-sobni APP 65 m2 za 49.000 EUR in 4-sobni APP 75 m2 za 59.000 EUR, po dogovoru možnost najema z nakupom za 10 ali 15 let. Telefon 031 777 383. Prodam gradbeno parcelo na lepi lokaciji - Vrhole pri Laporju (22 arov gradbene in 30 arov sadovnjaka, skupaj ali posamezno.) Telefon 041 512 475. Opremljeno stanovanje v Vitanju oddam v najem. Telefon 041 748 905. Manjšo kmetijo, 5,6 ha kmetijskega in stavbnega zemljišča s starejšo hišo in gospodarskim poslopjem, komunalno opremljeno v okolici Loč, prodam. Telefon 031 710 354. Vinograd z zidanico v Klokočovniku pri Ločah prodam. Telefon 041 957 745, vsak dan po 19 uri. Prodam dvosobno stanovanje z balkonom v centru Laškega, 63 m2, v 5-stanovanjski hiši na nepoplavnem območju. Cena: 43.000 EUR. Telefon 040 736 708. Vozila, deli 4 rabljene zimske gume M+S 195/65/15 col s platišči za mercedez benz C-180 zelo ugodno prodam. Telefon 031 729 941. prevoženih 190.000 km, registriran do avgusta 2015, lepo ohranjen, prodam. Cena 2.300 EUR. Telefon 040 162 767. Kupim osebno ali dostavno vozilo od letnika 2000 naprej. Lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Gotovina takoj. Telefon 031 374 578. Hyundai lantra, 1.6, letnik 1997, cena 180 EUR, prodam. Telefon 031 360 320. Stroji, naprave Prodam motorno škropilnico STIHL SG 017 in bočno koso za traktor Tomo Vinkovič. Telefon 041 869 815. dom. Telefon 031 240 163. Železniške proge (švelerje), rabljene, prodam. Možna dostava. Telefon 041 893 305. Diatonično harmoniko Vidovič B, ES, AS, dobro ohranjeno, s kovčkom prodam. Telefon 031 729 941. Mlado belo mešano vino prodam. Telefon 040 762 730. Opaž, ladijski pod, bruno in smrekove obrezline ugodno prodam, možna dostava. Telefon 041 637 202. Suha bukova drva, metrska ali rezana, prodam. Prav tako prodam domači česen. Ugodno. Telefon 031 319 528, Žiče. Cepana bukova drva po 50 EUR/m, mešana drva po 40 EUR/m in hlodovino prodam. Telefon 040 243 648. Ugodno prodam lepo ohranjeno komplet spalnico in regal. Telefon 041 915 368. Prodam laški rizling, beli pinot in mešano vino. Ugodna cena. Telefon 02 818 35 02. Suha bukova drva prodam. Možen razrez. Telefon 031 312 534, Poljčane. Krmni krompir ugodno prodam. Telefon 040 633 185. Krzneno jakno številka 46 prodam po simbolični ceni. Telefon 03 575 62 67. Orehe in slivovko prodam. Telefon 03 5756 188 ali 031 390 623. Sobno plinsko peč za 60 EUR in ploščo Gorenje 2x plin in 2x elektrika za 40 EUR, prodam. Telefon 070 891 153. Prodam prašiča, težkega 180-190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, možen nakup polovice in kolin pri prodajalcu. Zaželen predhodni ogled. Prodam fižol sivček. Telefon 031 530 755. Prodam play station 4, nov, nerabljen, črne barve, z igricami need speed, fifa 14. Prodam akustično kitaro znamke Tenson z vsemi pripomočki. Telefon 031 503 661, med 14. in 18. uro. Prodam 1000-litrsko cisterno, primerno za vodo, deževnico ..., in plastični sod za sadje. Možna dostava. Telefon 041 444 487. Ugodno prodam luščeno koruzo, pšenico, ajdo, tritikalo in zdrobljenec (Šrot). Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 027 930 581. Prodam domači med in kakovosten letošnji matični mleček. Telefon 041 554 505. Prodani drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Prodam kuhinjsko kredenco in jedilni kot - masivni les, za 80 EUR. Telefon 041 285 638. Dobre ljudi prosim, če mi lahko podarijo kuhinjske elemente, sem iz Laškega. Telefon 070 453 441 ali 5739 085. Vorvverk sesalec, šivalni stroj Bagat, LCD TV Sharp, d: 50 cm, LCD TV d: 107 cm, akustično in električno kitaro, LCD-monitor, prenosnik, DVD-predvajalnik, videorekorder, CD-radio, hladilnik, avtomatik Tomos, žensko krzneno jakno, ojačevalec Sony, citre 1812, prodam. Telefon 051 424 303. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za trajna, poštena razmerja za različne starosti, po vsej državi. Ima veliko osamljenih ljudi, še posebej mladih fantov, ki se želijo poročiti. Informacije: 031 505 495, 03 57 26 319, 031 836 378, Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold. 43-letni preprost, iskren, delaven fant želi po tej poti spoznati preprosto, iskreno dekle ali mamico za resno zvezo. Telefon 041 273 982. Z A G O TAV L J A M O v a m HI T R O in PREPROSTO SPOZNAVANJE samskih ljudi iz vse Slovenije. Zaživite v LJUBEZNI in UJEMAJOČEM PARTNERSTU. NOVO! Poslovalnica tudi v Ljubljani. Agencija Zdravilni dotik. Majda Šiftar s.p., Gederovska 14, 9000 M. Sobota. PE L J: Beethovnova 5, 1000 Ljubljana.Tel: 02 521 14 28, 041 285 615 (MS) in 031464 300 (LJ), www. zdravilnidotik.si zdravilni.dotik@amis. net Moj mojster »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVANs.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Romantiki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tun-covec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. Bukovi lesni briketi premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www.inter-tik.si. NERJAVEČI DIMNIKI -SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160,03 571 80 80. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobro-tinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http ://dom-prenova. si/ VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih topljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11, 3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@nu-meno.si. KRATKOROČNI KREDITI Kratkoročni krediti za podjetja in samostojne podjetnike do 50.000 EUR! Za več informacij nas pokličite na številko: 041 963 286. Eurofin skupina d.o.o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo. com, tel: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komarnikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@siol.net. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Naše storitve: nerjaveči dimniki, povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi, montaža kovinskih izdelkov. Kontakt: 041 736 160, 03 571 80 80. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p., Zbelovska gora 44, 3215 Loče Odkup vseh vrst vozil, v kakršnemkoli stanju, prodaja delov. Kontakt: 041 33 18 33, 051 33 58 27 Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03 428 16 61 (40) Prosti čas ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2014. 5=™k= urednistvo@sentjurskenovice.si DlXIXjQ33 LOŠČ, LOŠČILO ŽENSKO IME EKONO- MIST ŠIK NEKDANJI MARIBOR. TABLOID IGRALKA MOORE K AVTOR: MARJAN ZORJAN KRMA ZA KONJE BANČNI PREDAL OMLATEN SNOP ŽITA NAS ZELIŠČAR (SIMON) 4 MESTO NA NOTRANJSKEM P O 3 NEKDANJA AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA (CHRIS) £ V KARLI ARHAR SRBSKA IGRALKA MARKOVIČ OD VOLJE NEODVISEN ODZIV MIŠIC K L E SREDIŠČE VRTENJA 0 PRED- STOJNIK SAMOS- TANA (0 ? /v ENODUŠJE E k/ u \J S iv o 3 NADALJEVANJE IN KONEC GESLA h ft iv L LOPOV, RAZBOJNIK NAJVEČJA TURŠKA GORA NAŠ SKLADATELJ (EMIL) k 3 !\ H j o VRBA IVA (NAREČNO) NOVI SVET Dr JANEZ JANŠA 4 IVAN LENDL TANEK KOVINSKI IZDELEK V DEL VELIKE BRITANIJE K h K NERES- NICA L i\ MADŽARSKI PLEMIČ (FRANJO) M K h v k Ph ŽLAHTEN PLIN (Xe) POTO- VALNI NAČRT SAMICA OVČARJA fV k DEKA (NAREČNO) C C IVAN CANKAR - - > • , jasnovidka Suzana" 090 43 33 'V Veseli december s seboj prinaša tudi vesele trgovce in manj vesele denarnice. Srnjad, brezposelnost, korupcija ... Vse to je v Sloveniji v porastu. Razlika je le v tem, da srnjad ne povzroča tolikšne škode in trpljenja pri ljudeh, kot ostalo. Rešitev javne uprave naj se začne pri učenju od bencinskih servisov. Tam lahko na istem okencu oddaš pismo, kupiš burek, zadeneš jack pot in spiješ enega za na pot. Pihalno društvo Šentjurje zdaj, ko je staro 80 let, očitno že prestaro, da bi zmoglo napore ob pripravi na silvestrovanje v Šentjurju. Če bi bil odziv ljudi v medsebojni komunikaciji tako dober, kakor je pri darovanju krvi, bi bil na svetu dolgčas, saj se ne bi nič dogajalo. Vsi javni uslužbenci so vljudno vabljeni na začasno menjavo službe z zasebniki. Morda bodo končno spoznali, da sta regres in božičnica prav posebno razkošje. Šentjurčanka je že nakupila klinčke in sladkor. Letošnje domače vino bo zelo primerno za kuhančka. Za kaj drugega pa bolj težko. r Zadnja leta obstajata pri nas dve različni i 1 polnoletnosti. Tista, s katero dobiš volilno ■ pravico, in tista, ko se osamosvojiš. Vmes i pa je dolgih petnajst let domače hotelske , i oskrbe. i Mi gremo, gremo ... Foto Matej Verdinek Pozimi je naš Miki rad na toplem, tudi lovi doma. >■««« Novo leto Novo leto je najboljše za to, da ugotoviš, kdo te ima shranjenega v imeniku in kdo ne. Nastja z Dolge Gore Facebook Objavi punca stanje na spletnem omrežju Facebook: - Eni morate v šolo, eni smo pa na kavici. Pa ji mama spodaj komentira: - Ene čaka kosilo, ko pridejo iz šole, ene pa batine. Milovan iz Šentjurja Pogreb v Jeruzalemu Sta šla zakonca v sveto deželo Jeruzalem, kjer je žena nenadoma umrla. Mimo je prišel katoliški duhovnik, ki je možu ponudil dve možnosti: 1. Ženo lahko pokopljete tukaj, v sveti zemlji, za 200 EUR. 2. Lahko jo odpeljete do- mov, kar bi s prevozom in v-semi papirji stalo 3.000 EUR. Možakar takoj: - Kar spakirajte mi jo za domov, jaz vam bom pa plačal. Duhovnik: - Čudi me gospod, da ste se odločili za to možnost. Ali ne bi bilo lepše in ceneje, če bi bila pokopana v sveti zemlji ? Možakar boječe: - Enkrat davno, vi to veste, je en človek umrl in je bil pokopan prav tu. Po treh dneh je vstal od mrtvih... Darinka s Proseniškega Posoda Mala sestrica reče svoji večji sestri: - Zakaj pa odrežeš košček hrenovke, preden jo daš kuhati? Sestra ji odgovori: - Ne vem, mama tako dela, vprašaj njo- Mala sestrica gre k mami in jo vpraša isto, ona pa VICI NAŠIH BRALCEV ji odgovori: - Vprašaj babico, ona je tako delala.Gre mala sestrica do babice in jo vpraša, pa ji ta odgovori, da je tako delala prababica in da naj njo vpraša. Mala sestrica se odpravi do prababice in ji zastavi isto vprašanje, ona pa ji začudeno odgovori: - Kaj? Še zdaj niso posode zamenjali?! Slavka s Ponikve Jabolko in vata Kaj moraš vzeti s sabo v puščavo? Jabolko in vato. Zakaj? V puščavi te prične loviti lev. Vržeš jabolko v zrak in ker jabolko ne pade daleč od drevesa, splezaš na drevo. Ko si na drevesu, začneš drobiti vato na tla. Lev misli, da sneži, zato zmrzne. Ko vidiš, da je lev zamrznjen, se ti odvali kamen od srca in pade levu na glavo, da se mu pokažejo vse zvezde. Nato poiščeš severnico in greš domov. Oto iz Dramelj Nesreča v sreči Nesreča v sreči je, ko dobiš službo po letu dni pisanja prošenj, pa ti prvi dan novi sodelavci povejo, da že pol leta niso dobili plače. Marko iz Hruševca Do zadnjega Janez je odšel na fronto in po nekaj tednih poklical ženo: - Ljubica, veselo nov co ti moram povedati. - Kakšno pa? - Prvega bom že doma. - Lepo, kako pa to veš? se razveseli žena. - Poveljnik je rekel, da se bomo borili do zadnjega! Mirko s Tratne Jezik Pri pregledu pacientke, doktor pravi: - Vaše srce, pljuča, utrip srca in pritisk so v redu. No, sedaj pa še poglejmo tisto simpatično majhno stvar, ki vas ženska spravi v vse vrste problemov. Ženska se nemudoma začne slačiti. - Ne ne, kar oblecite se nazaj. Samo pokažite mi jezik! odvrne doktor. Nino s Primoža Pivo Sedita mož in žena na terasi, mož pije pivo, žena pa sok. Reče mož: - Ljubim te. Žena ironično nazaj: - A to govoriš ti ali govori pivo iz tebe? - To govorim jaz pivu, prizna mož. Alojz iz Slatine Ljubimec Mož se z letališča s taksijem vrača domov s službenega potovanja. Polnoč je že mimo. Ker že dolgo sumi, da ga žena vara, ponudi taksistu 100 evrov, če gre z njim v hišo za pričo, da ga žena va- ra. Tiho sta se splazila do spalnice, mož prižge luč, odkrije posteljo in zagleda v njej ženo z ljubimcem. Izza pasu potegne pištolo in jo nastavi ljubimcu na čelo. Žena vzklikne: - Ne streljaj, lagala sem ti, da sem denar podedovala. ON je plačal tvojo corvetto, ki sem ti jo podarila, ON je plačal jahto, ON je plačal letno karto za nogometne tekme, ON je plačal vikend ob jezeru. Celo mesečne kredite plačuje ON. Mož spusti pištolo, pogleda taksista in ga vpraša: - Kaj bi ti naredil?-Hitro bi ga pokril z odejo, da se ne prehladi! odvrne taksist. Anja s Planine Požar Poveljnik gasilcev vstopi v prostor, kjer gasilci preživljajo dežurstvo. Nasmehne se vsem, počasi stopi do avtomata za kavo in jo počasi srka. Ko ga gasilci presenečeno in vprašujoče gledajo, kaj naj to pomeni, poveljnik reče: - Fantje, prav počasi se zmigajte, davčna uprava gori. Dragica z Grobelnega .»S.E . Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 6. januarja 2015. Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Uredništvo: Nina Krobat, Matej Verdinek, Bojana Jevšenak, Bogdan Rah-ten, Sergeja Javornik, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Miša iz medenjakov, žive jaslice, božične pesmi .■ y* Z. Jli-A s it a it 31 ’ s p ■ M Ugi . j ■ 73. "...e- 1 —"kelt 100 okrašenih stojnic na božičnem trgu in praznične izložbe trgovinic okrog njega. V uradu za božic bomo skupaj poiskali majhne srebrne in zlate zvončke in druge božične zvoke našega otroštva. Mariazelt v božični obleki. Ugotovi tudi ti, kateri zvonček zvoni na Kadiu Rogla l Božični avtobus Radia Rogla in Zrni s tirne agencije Pohorje tours odpelje na tretjo adventno nedeljo. TURISTIČNA Romihova ulica 75, Slov. Bistrica Žuljenje, to niso dnevi ki se minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. Praznična doživetja s Zuristicno agencijo Pohorje Zours. Salzburg in Ooerndorj, Mariazelt. 'Dunaj. Budimpešta, Pad J se hi. Miinehen in silvestrski 'Dubrovnik. Decembrski dan za spomin:. S Zuristicno agencijo Pohorje Zours. /i 7 viv. pohorje-tours. eom/ 7. rr«,i Sprostite se v živo sloverotika Celjski sejem, 12.-14. december 2014 ..$s>.* Zvezde za fante, junaki za dekleta, •ij ugodni nakupi igrač za odrasle... fr @aa Ve; e www.seiem-erotika.si NAŠE ZELJE ZA VAS Imejte »jajca« za svoje odločitev! Ne pozabite: jabolko na dan odžene 4ui uvmrsu o 11 uri. Lešnik je sadež modrosti, bodite modri tudi vi. KUPU SLOVENSKO KO POTREBUJETE VEČ KOT DVE JA JCI KO POTREBUJETE VEČ KOT DVE JABOLKI (in lešnike) Poslušaj Družina iSJuj domov SPRjnPORAVNM i^r že poplavno vameisi ffpioti^rtngu_ ,0>tiipodvpUvomtikohola www