,u ULLUIIILUH llbLLMlVH IUIMNI! OrOfMHLUM UfMJuJH >>LLHH« DLUUMULIIH UUKLIIUOIMLI)
II-10
15. Vil. 1963
/'fo, r
h kj I/
J3 OII
DOCif^HČi
O
Dobcrlet Miodrag
Na osnovi novo sprejete ustave se j upravni akti delovnih organizacij« Sta* postavlja v ospredje tudi potreba jtuti po 'vsebini, po svojem načinu nasta* po sprejetju novih temeljnih samo-| janja niso več prisilne državne norme, upravnih predpisov delovnih organi-}- ampak so družbene norme, ki nastajajo zacij, tojestatutovo I kot rezultat svobodnega'odgovarjanja
: svobodnih proizvajalcev* Po našem mi-Statut delovne organizacije je že I šljenju torej ni bistveno to, da sta-po besedilu začasne ustave sostavn| tuti in drugi samoupravni akti v for— del enotnega pravnega sistemao imalnem pogledu v končni konsekvenci po-Pomembnost statutov delovnih orga-j menijo tudi pravne norme; ker jih dr-nizacij, takorekoč njihov ustavni i žava sankcionira in ki v primeru po-izvor nam narekuje,da postavimo iz-j trebe tudi zagotavlja njihovo izvrši-delavo statotov na dnevni red0 |. tev, - ampak je njihovo bistvo v nji-Nadalje nam narekuje izdelavo sta j hovem samoupravnem izvoru« In to bistvc tutov, tudi stanje v kakršnem je | ta samoupravni izvor daj e samoupravni samoupravna zakonodaja delovnih or-f zakonodaji delovnih organizacij nji-ganizacij, zlasti nekatere slabost^hovo notranjo moč* ki se v glavnem odražajo v nasled-A njem j
1, Zaostajanje in nekompletnost interne aakonodaje
2« Formalizem v notranji zakonodaji in v odnosu do nje in
3« Neizvrševanje notranje zakonoda je«,
Predvsem je treba poudariti značaj statutov in drugih internih samoupravnih aktov kot družbene norme v nasprotju s pravnimi normami« Kot vemo sta država in pravo, tako glede, nastanka in delovanja vezana tesno drug na drugega, saj pomeni pravo v bistvu utelešenje države*
Uvedba delavskega samoupravljanja pomeni začetni odločilen korak v procesu odmiranja države® Odločilen korak zaradi tega, ker se jo ta pro ces začel prav na področju proizvodnih odnosov oziroma upravljanju gospodarstva0 T£ tem procesu pa imajo odločilno vlogo družbene norme, kakršne so statuti in drugi samo-
V	razpravah ob sprejemanju novih statutov in drugih samoupravnih aktov se odpira mnogo konkretnih vprašanj, od katerih sta najvažnejši dve in to:
l*/ obsežnost statutov in
2,/ število samoRpravnih aktov, ki naj obstajajo poleg statutov#
Na vsak način je treba pri sestavi statutov paziti na vse momente in elemente, zlasti pa paziti na naslednje:
la/ konkretnost samoupravljanja zakonodaje delovnih organizacij
2,/ Ažurnost v prilagajanju dinamičnosti družbenih procesoip in skrb za celotitost samoupravne zakonodaje
3«/ tako postavljena samoupravna zakonodaja, da bo garant socialistične zakonitosti in pravne varnosti v delovni organizaciji in
£,/ potreba odločilnega angažiranja
vseh subjektivnih sil, torej tako samoupravnih organov kot političnih prganizacij za dosledno in zakonito izvajanje sprejete interne samoupravne zakonodaje«
Lipnik Jože
PROIZVODNJA PO IZVRŠENI k, ")N; TRUKIJI TOVAENE
Poleg tega, da bodo v glavnem od-I pravljena vsa 'ozka grla v proizvodnji I kar je že bilo opisano v zadnji številki našega lista, pa bodo tudi po-I večane proizvodne kapacitete v obratu I smučii Že v letu 1965 se računa, da bi znašale kapacitete čez loo0ooo
■ parov smuči, skupna proizvodnja pa
I bi že leta 1966 znašala 2 milijarde ! din,
I v
Ce računamo, da je bilo od ustanovi—
I tve " ELAN-a" potrebnih 16 let, da j se je prvikrat v letu 1962 dosegla , proizvodnja v višini 1 milijarde din, j potem je še bolj razumljiv nagel pre I hod na drugo milijardoa Seveda pa tu , ne mOremo računati samo na to> da bo-| do naše pfcoiižVodne kapacitete pač ta— I ko visoke in bomb sposobni toliko I proizvajati, temveč moramo biti tudi I sposobni, da bomo toliko tudi prodali
j Ravno na podlagi temeljite analize I tržišča, ki je pokazala, da so možnosti v prihodnjih letih povečati I prodajo v izvoz in na domačem tržišču I se je v investicijskem programu ra-
■ čunalo tudi na povečanje kapacitet.
| ne pa samo na odpravo ozkih grl. Pri I tem pa ne smemo prezreti tudi dejst-I va, da so v splošnem - lesnem in ko-j vinskem obratu še premalo izkoriščene kapacitete, Ker naše podjetje naj-I več smuči izvaža,se v analizi nismo | omejili na jugoslovanske razmere,
[ temveč se je izvršila krajša študija'
I celothe svetovne proizvodnje in po-| trošnje#
J Za Jugoslavijo je že znano} da je po-I trošnja smuči zelo nizka in, da z | dvigom živijenskega standarda moramo i računati na stalno vsakoletno pove—
I Čanje potrošnje. Z izgradnjo zimsko
športnih centrov in naprav v Sloveniji j kakor tudi v ostalih republikah, kjer I pa ni tudi brez pomena vedno večje število osebnih avtomobilov pa se lahko j računa na še toliko večje potrošnjo smuči* V letu 1962 je naše podjetje prodalo 17oooo patov smuči in r&čunamo, \ da bo že leta 1965 prodaja znašala 3o,ooo parovo
Precej težje pa si je ustvariti sliko |
o	svetovni potrošnji in proizvodnji smučio Ob sodelovanju s službo anali- j ze tržišča pri Slovenijales-u in s pomočjo raznih tujih statističnih podatkov^ Člankov in razprav se je pod- l jetje ustvarilo vsaj minimalni pregled \
o	sveioyni proizvodnji in potrošnji smuči< Pri tom še je ugotovilo, da se smdčarski šport v Ameriki in Cail&di ze- |
lo	naglo razvija, da lastne industrije ’ tam praktično ni in, da so žata dane možnosti za povečanje prodaje* iiaše po ! djetje že ima močnega stalnega odjemalca za Canado in Ameriko, saj smo v le- j tu 1962 tja izvozili 3o,ooo parov snfuči j in, da lahko računamo v prihodnjih le- j tih na povečano prodajo do 5o*ooo parov i
Ne smemo pa tudi mimo evropskega trži- | šča* Največji kupec v zadnjih letih je bila Švica, nato Norveška in Zap* Jfemčija, v letu 1962 in 1963 pa smo začeli izvažati tudi v Italijo in Francijo0 V Evropi računamo na poveča- | no prodajo največ v Zap# Nemčiji kamur j smo zadnja leta šele ponovno začeli iz-| važati in pa v Italijo in Francijo, kjer si tržišče šele osvajamo*
Po izvršeni rekonstrukciji računamo, da| se bo i	I
1,0? MU i JONA $ IZVODA
l/ proizvodnja povohala za 95 ?° in .*
d-i b' sdSi:;,V> Z rrt id jarde d ".r.
o	—j
2/ isroE so bo povedi za 9o % in ’ to od 573-. oco dolarjev v letu 1962 na l-o72r.oco dolarjev v le— j tu 1966»
i
3/ proizvodnja smuči se bo povečala • na lo2tOOu parov v letu 1966, pri tem pa se računa tudi na plasti- j
čno smuči, ki ro trenutno še v j razvoju-:
I
4/ prodrla na domačem tržišču se bo j povečala, na 4co ni?ionov din predi investicij.o ad 7oo milionov din !
pa irv^estihij 1».
00
30 l- H!
ZARADI BOLEZNI V JUNIJU
Zaradi tačasne nezmožnosti za delo ( bolovanja ) je podjetje izplačalo za 371 dni 391*488,- din«
Vzroki nezmožnosti za delo s
Nesreča pri dolu 23 dni izpl, 39,299,* Nega družin,člana lo "	"	15»7o8,-
Ostale bolehni 339 "	"	336,481,-
Skupaj	372	dni	391,488,-
.
Izostanki in dajatve po oddelkih j
Pri celotni investiciji pa ne smemo j prezreti tudi obveznosti} ki si jo ! podjetje nalaga z najetjem posojil, J Roki vračila posojil so od 3 - 5 let^ take. da .bodo obveznosti za anuiteteJ od leta 1965 naprej znašale pribli- i žno 85 milijonov din letno, Da bomo j sposobni kriti prevzete obveznosti, | se bo moral sorazmerne povečati či~ i sti dohodek, za šklaie« Računamd, daj se bo čisti dohodek za sklade povečal od 2\ milijonov din v letu'1962 na j 113 milijonov din v letu 1966f seveda, če bodo družbene obveznosti in ceno j materialov ostalo ne :• zprprnen j ene 0 S ’ povečanjem proizvodnje za 95 %7 se j bi računalo na povečano produktivnost, kot na vpliv povečane mehanizacije« j :!	,	I
l02.,000j;-'-SMU:Či.. . - j
, j ...	i
Iz te gr kraiiSega pregleda je razvid-| nof da bo rekonstrukcija na eni st- j rani omogočila nagel razvoj pod je tj aj, na drugi strani pa nam nalaga obveznosti. ki jih bomo morali tudi realip zirati« Hi pa nazadnje nepomembno, | da se bc po rekonstrukciji povečal | tudi standard zapba.lenim v podjetju.! če boiro seveda sposobni program realizirati^
Telovadno orodje	80	dni	72,771,-
Smucarija	118	"	121,979,-
Kovinski oddel«	75	"	99,656,_
Razrez, sklad.lesa	1
komunala	60	"	46,o67,-
Uprava	39	"	51«ol5,-
372
391.488 din
V	mesecu juniju jd bilo izplačano 1o2s561,- din več kakor v mesecu maju.
•! .
■V/
Kolman warta
\ 1
V.	\\	•	‘	•	A	,	j	\
') - "’<> J ' . A ’	1i	. f / ■	■
J
m
/*v
Vf. . v ■)
i' y
NAŠE NOVO ORODJE NA EVROPSKEM ŠAMPIONATU
V	dneh 6. in 7. julija jo bil ^es -- , Beograd in z'njim vsa naša šjjortna j javnost osredotočena na dogodke v okrogli sejmski dvorani - na evropski; šampionat.
Pozornost so vzbudila imena najbolj-j ših evropskih telovadcev, Cerarja, j Saltiina in drugih* Po drugi strani pa tudi povsem novo telovadno orodje, proizvod naše tovarne, o čemer smo j že pisali v eni izmed zadnjih številki Naše smučine o
i
,	i
Mogoče bi bilo zanimivo pogledati najf-prej pripravo pri izdelavi tega orod-i ja v.samem podjetju« Zamisel naših konstruktorjev tov« Cefer Andreja in j Mevlja Branka, je bilo treba izvesti i v zelo kratkem roku* Angažirana je bila v precejšnji meri kovinska de- I lavnica in delavnica telovadnega orodj-ja. Kakor za vsako noviteto je bilo | tudi za sedanjo potrebno dosti napo- j rov, predvsem pa zainteresiranosti, | ki v začetku ni bila na višku.
!
I
Montažo orodja v sejemski dvorani v I Beogradu je izvršil naš delavec Mohorja Franci, toda ne vso,' ker prostor, ni ! bil za to še pripravljen«? 2ara^i tegaj je prišlo do nepravilnih sestav in nestrokovne montažo, kar je povzroči-
lo	nezadovoljstvo prirediteljev. N« pr pri bradlji so zamenjali dvižne osi, niso uporabljali specialnega monf tažnega orodja, ki je bil priložen kompletu, ampak so si pomagali kar s kladivom. Temu' sta sledila dva telegrama; "Sprave v defektu, ekipa nije stigla, " Medtem pa je bila že na poti naša servisna služba, ki je tako^ pred prihodom ostalih prirediteljev, | pripravila orodje za trening*
J
Kako je vse potekalo, pa nam najbolje/ pove kratek intervju s tov„ Cuferjem:1
/
'
tV
... ,
" S kakšnimi občutki ste vstopili v telovadno dvorano ? "
" Po dolgi vožnji s Combijem, smo se j brez počitka hoteli prepričati, če je telovadno orodje v redu pripravljeno. ; Ob prihodu nismo niti pričakovali ka-kšnih nevšečnosti. Že na prvi pogled pa smo opazili, da so imeli z orodjem opravka nestrokovnjaki, ljudje brez ' občutka do tehnike. Zavihali smo ro- j kave in v najkrajšem času spravili stvari v red - pripravili smo orodje I za trening. "	j
*
" Sli ste bili popolnoma prepričani o, vzdržljivosti, odpornosti in prožno- | 3ti orodja f "
i
I
" Ne„ Predvsem za drog. Kljub vsem teoretskim izračunom statike in preiz- i kušnjam doma, smo dvomili o vzdržlji-j vosti materiala in pritrditve žične j vrvi na glavo droga* Pomirili srno se ! šele ko je na našo prošnjo drog teme-, ljito preizkusil trener italijanske i reprezentance in se je pohvalno izrazil o elstičnosti in kvaliteti	I
Kaj pa ostala orodja
•? II
" ^ anje smo bili skoraj brez bojazni in skrbi o vzdržljivosti ."
" In tekmovanje ? "
" rvakor ste gotovo videli na televizijskih zaslonih, je potekalo v naj lepšem redu, sploh pa kar se tiče telovadnih napravo "
" In vaše delo med tekmovanjem ? 11
[n)	fnfj)
" Opremljali smo vse nastope in bili' v stalni pripravljenosti za takojšnjo akcijo, ki pa ni bila potrebna. Med vsakim nastopom smo izvršili ser/isni pregled orodij in ugotovili, da je sposobno in kos svoji nalogi®"
" Vaše mnenje o prirediteljih ? "
" Razumeli smo, da so imeli polne roke dela, vendar nam ni bilo vseeno, da so />( p nap popolnoma'p6zabiliv---pri propustnicah.( psto-pnini','op«Ure) pri rezervaciji stanovanja, značka! in drugje„ Vendar smo bili kljub temu nadvse zadovoljni, da smo z orodjen !|uspeli0"
■m ■ \
! I
-■■j
v/y-
f \	!	c
\ E" iVaj pa zanimanje ostale-
••4 ■ 1 ga sveta za novo telovad-
V. • ij no orodje ?"
m
.	-'J: ,!0 tem je še prerano
govoriti, vendar je prosil za ponudbo pripravljalni odbor za izvedbo prihodnjega evrop,- šanpionatn v Lisbo-ni» Prav tako so se zanimali Japonci, preko podpredsednika FIG—a za naše orodje za olimpiado v Tokiu,"
11	In Miro Cerar ? "
" Bil je( odličen, ka potrjuje njegovih 6 medalj,"
In naš pripis «
8 0 9 M < (
Prav gotovo nas je bilo precej takih* ki smo v velikem pričakovanji: rezultatov tekmovamja pri televiziji, bili v skrbeh predvsem za naše telovadno orodje« Ali bo vzdržalo, ali se bo ob-i neslo, ali bo opravičilo naše zaupanje vanj ? Zdaj ko je vse za nami, ko so se strokovnjaki pohvalno izrazili o njem, predvsem pa telovadci sami, zdaj ko je prestalo svoj temeljiti ogenjeni krst, smo zadovoljni-, To je pravi preporod !
K„ S{
STROKOVNIH IN DRUGIH KNJIG V KNJIŽNICI E L A N
štev* ■ Knjige
NAZIV
l
:‘Vf/ o L 4
(j ifi-ri
1	Anatomija drveta
2	Anatomska grada drveta
3 Alatni čelici
4 Atletika
5 Bojenje u tgradama i tapetar— ski radovi
i 1 '	i
45	Čelik i gvožde
118 Deutsche Ho 1 zbe arbeitungsma^-schinen
79 Die Regeln des Volleyball -Prellball und Faustballspiels
8o	Die Regeln des	BasketbalspieIs
78	Die R geln des	Federballtenis
6o	Dizelmaschine
7 Električne instalacije jake struje
8 Električni uredjajo na motor-< nim vozilima
9	Elektrotehnički priručnik
11	Električna mreža u pogonu
12	Elementi strojeva
81	Fussbaliregeln
lo Gradevine za telesno vežbanje 28	Glasnik 'zg. Jfcrceke poskuse
, ■ ■ ■
95	Glutinska lepila
13	Indrottsplatsers skottsel och
underhall
k : ■	’
( se nadaljuje)
USTANOVNI SESTANEK DRUŠTVA STROKOVNIH DELAVCEV V PODJETJU.
0	vprašanju ustanovitve DIT-a, oz,	I
društva strokovnih delavcev v podjet-l ju je bilo,govora že innogoj vendar	!
se še do danes ni to vprašanje premq,-i knilo iz mrtve točke« Datum 27.6,63* | vsekakor pomeni preokretriico v tem	J
vprašanju. Pripravljalni odbor je	f
sklical ustanovni sestanek društva strokovnih delavcev v podjetju in če j
problemov, ki naj jih društvo rešuje*
V	podjetju je mnogo nerešenih problemov in t>o prav ta oblika reševanja vsekakor koristna, posebno ter so v društva strokovnih delavcev v podjetju zajeti vsi, ki probleme več ali manj poznajo. Poiskati bo le treba najbolj utemeljeno tehnično -ekonomsko rešitev«
danes analiziramo rezultate sestanka,j	1
lahko ugotovimo, da je uspel, če bo— I** Vsa nejasna in aktualna strokovna vpra
mo izpeljali vse to, kar smo na se- t stanku postavljali, lahko pričakuje-j
mo v podjetju od društva zelo veliko«|
I
• ' 1 Diskusija se je razvijala po mnogih vprašanjih bodočega dela društva. , I Plan dela, ki je iznešen na: sestanki], je zelo obširen ter postavlja novo | izvoljeni odbor pred zelo zahtevno j naloge ori bodočem delu društva. Po- | leg samega programa dela, je bilo i. sprejetih več sklepov, oziroma več |
misli t	i
I
"I
—	naloga društva ni posegati v kompe-j tence posameznih sektorjev in od- j ločati o njihovih vprašanjih, am- I pak pomoč in sodelovanje ter v zve] zi s tem skristaliziranje misli pri posameznih problemih v podjetju* i Vodilni’ kader, predvsem tehnično vodstvo, pa naj rezultate in za- | ključke teh sestankov koristi na svojem delovnem področju.
šanja naj člani društva prenašajo na odbor društva, odbor pa naj ta vprar* šanja analizira in naj jih po najprimernejši obliki iznaša na rednih sestankih v diskusijo in reševanje*
Novoizvoljeni odbor Društva strokovni] .delavcev v podjetju, ki ga sestavljar-jo»
Ing, Robič Andrej, Weithauser Avgust, Šiško Rajmund, Vdgangek Anton, Renko Branko in olčman Anton, stoji tako pred zelo pomembno nalogo, speljati s pomočjo vsega članstva vpra>~ šanje aktivnega reševanja strokovnih problemov v podjetju in s tem dati svoj delež k afirmaciji in nadaljnem razvoju podjetja.
B + B
i.
i •' v'
I
Kr
- Novoizvoljeni odbor naj poišče naj-J',1 primernejši način finansiranja	j
drištva, Društvo ne sme pričakovati \ samo dotacij, konkretno od podjetjoj, ampak naj s svojim delom in rezul- - ) tati dokaže upravičenost' svojega ' obstoja in ustvari sr&dstva; ki	|	-
bodo potrebna za uspešno delo in I razvoj,
'r 'r‘ '
ti
P
t/*"'. ,
\-	T •	H //// /
r
T	1
- •‘•znešeno je bilo več misli, oziromal
- Zakaj mu ne pomagate ?
- Ja veste, mi smo druga ekonomska enota •
Mikič Alojz
Delo, ki ga opravlja naše društvo in poklicni gasilci je odgovorno delo, čeprav je nekaj članov našega kolektiva mišljenja, da delovno mesto gasilca ni potrebno* Taki celo pravijo, da gasilci ničesar ne doprinesejo skup-nostij da oni zanje delajo itd. Res jej; da niso vključeni direktno v proizvodnjo. Res pa je tudi, da je čuvanje naše skupne imovine zahtevno delo, nujno in potrebno opravilo. Tudi vojska varuje naše meje pred zunanjim sovražnikom, tudi ona ni produktivna, pa je vendar nujno potrebna, vsaj še v današnjem času. In kot cenimo vojsko^ tako je treba ceniti tudi druge, ki imajo podobne naloge, 'A'udi gasilce.
I V letošnjem polletju je bilo v Elanu j 7 začetnih požarov. Vsi so bili pra-; vočasno zadušeni, bodisi s strani člai ' nov kolektiva ali gasilcev. S tem je i Vila obvarovana večmilijonska škoda, j Tu gre zahvala predvsem tistim čla-i nom kolektiva, ki so-s svojo prisebno-J stjo priskočili na pomoč v najtežjih j trenutkih. Naloge gasilcev so zelo ob-I sitne, Ena izmed njih je pravilno na-J mešČanje požarnovarnostnih pripomoč-I kov tam kjerkoli obstoji nevarnost po-j žarov. Druga je zopet ta, da poučuje-| jo člane kolektiva, da v kritičnih tre j nutkih znajo prijeti in uporabljati I pripomočke za gašenje,
I	...Vi
I Kljub temu, da imamo gasilci v podje-I tju že mnogo sredstev in naprav, ki I jih nujno potrebujemo, obstojajo še po-f I mankljivosti v našem obrambnem sistemu ! proti požaru. Treba bo vložiti še mno-I go denarja, da bomo kompletni. Pred-
* ,	I'	'
, vsem pa bo najprvo potrebno nadomesti j ti lesjane barake, kot skladišče goto-
vih izdelkov, pisarne itd. z zida- I nimi.
.	i
Omembe vredne je dograditev za- j porniče za jez - rezeaHrar obilne j količine vode. Nadalje ražna predam 1. vanja in poučevanje članov kolek- j tiva, vključevanje novih članov v i gasilske vrste, kljub premajhnemu j interesu predvsem novosprejetih de- I lavcev. Od 60 novosprejetih v pod- j jetje , se je le en sam javil pro- | stovoljno k gasilski četi,
,'
Organizirali smo tudi izlet v Be- j netke, izvedli teSaj ;za prvo pomoč, j Sodelovali smo tudi pri tekmovanju I gasilskih društev v občinskem meri- j lu in zasedli 7 mesto afi drugo roe- | sto izmed industrijskih društev« Vrnili smo tudi obisk gasilcem v to-| varni pohištva Ndva Gorica«
'	'	••	I
I
I
Od 8 planiranih mokrih vaj in suHih,J smo jih do sedaj izvedli skoraj vsak, teden po dve.
,1
Delo gasilcev v Elanu je dokaj razgi** bano.	1
; V ■»' ' *
Vabimo k sodelovanju.	....	'	.. r
■	.	.	’	'	?	.	••	i
4	j
-ti.	'
■ ■ - j
i } [	*
■	Kv
.: 'i
Težko je biti fankcionar.
. \
UMNO LM$K£ /aU FR&S
V	zadnjih številkah našega lista i J e čufer P. obravnaval problematiko manipulacije in skladiščenja losa, kar je pred njim načel že tov. Prikmaier, Nimam namena spuščati se! v detalje iznesenih predlogov glede• načina skladiščenja, pač pa bi rad'! iznesel moje gledanje na problem, i katerega se je pisec dotaknil v zadnjem odstavku tega članka, Zagovarja namreč zračno sušenje desk, medtem, ko stojim na stališču^ da je mnogo boljše, enostavnejše, hitrejše in cenejše sušenje frizov,
•j
Deske, predvsem seveda jesenove, ki! jih prejme skladišče, so iz najra- j zličnejših krajev države, raznih i dolžin, širin, debelin in vlažnosti* Sortiranje po debelinah na dela te—! žav,- ker so običajno že pri nabavi j ločene, pač pa nastopi na skladišču j problem pri prebiranju desk, namen-1 genih za skladanje, odn,letvičenje,| po dolžinah in širinah. Če bi osvo-i jili Čuferjev predlog, da se skladat jo skupaj deske dolžine pod 2 m in i skupaj dolžine nad 2 m ne bi mojjli ps^prečiti, da deske zložene v ko- I pe štrlijo ene manj, druge bolj pre4 ko letvic, s katerimi so letvičene,i Del desk, ki sega preko letvic se seveda hitreje suši. Pri tem se kr-: či in, ker v sredini kope poteka sušenje mnogo Počasneje, so neizbe—| žne napetosti v lesu, ki povzročajo razpoke, ali vsaj koritenje in zvi-toperjenje. Frizi izžagani iz takih desk imajo po dolžini zelo različno vlago. Pri sušenju v sušilnici se ta ka razlika že pri samem ugotavljanju vlage kaj neugodno odraža, saj pos-i kusni odrezek, vzet iz bolj osuše- j nega dela friza ne more dati pravegaj rezultata, kakor tudi no, če je slu-! čajno vzet iz bolj vlažnega d$la, J
enakomerno široke, koničaste .in krive, vsled česar letvice ne ležijo po vsej dolžini na deski. Gornji sloj pritiska na letvico, jo ukrivi tam, kjer ni’ .odprta, deformira desko in lahko po- j polnoma zapre zraku prehod. Ne smemo I prezreti tudi dejstva, da se ožji del J deske v sami kopi hitreje osuši, kap- > kor široki*
i
Prav posebno nerentabilno bi bilo zra~! čno sušenje debelejših sortimentov, I pri katerih potiska, ^lisonjeL^izredno po-j časi,, pri^ -^.' /jAv\
tem so pa še razlike med zunanjo iff notranjo vlago precejšne f ko.zunanje plasti dosežejo n,pr, že 15 $ itaajo srednje še vedno lahko blizu 4o Posledica takega stanja so močne napetosti v lesu in s tem v vezi razne razpoke in celo zaskoritev, ( 0 tep bi vedeli kaj povedati delavci pri cepilki ),
Za pokrivanje zloženih desk je potre bnih mnogo montažnih streh, ki niso i poceni in katerih živijenska doba je prav kratka,
I
Tako torej izgleda zračno sušenje de»* j sk ! Poglejmo kako bi bilo s sušenjem ! frizov:	;
Deske, katere zlagamo v kope so ne— J Deske, ki prispejo na skladišče moramo■
O
'd
čimpreje razrezati v f.^izoo Pri večjih trenutnih dobavah je ojačati ra- j zreZ)'da leaij> desko čim manj časa I na skladišču,- Vsekakor je možno v pre-j cejšni meri si/kcesiv:xo nabavo vskladin ti s potrošnje frize/. Frizi inu jo do-! ločene dolžine, so ožji in laž j?, kot d4skc ter se dajo hitro in brezhibno	!
skladati v kopv in to t točni ir,meri,- j kakršno zahteTa zloža^ na vagone tu su-( silnice o čas? ki je potreben, da se j frizov nabere za tako kopo je pač is- j ti, če razrezujemo zračno osušene ali i neosušene deske n Cim je kopa gctOAra j se opremi s datumom in postavi v po- i krito lopo, kakršne nam dra že par letj v ELANU prav dobro clužitao Ser se | potrošnja losa stalno veča bo pač tre-j ba in to pred jesenjo, postaviti še | eno tako lopo morda porneje Še kateroj Izkušnje nam kažejo, da je v pomladan-j skem in poletnem času za zračno sušen—i je frizov potrebnih le 4 do 6 tednev,	j
v jeseni in slabi zimi pa seveda ne-	i
kaj več o
•	t
Iz ekonomskih razlogov so moramo Ogi- I bati nabave in sušenja debelejših frizov, ncpiff 4o nan, katero ne moremo 1 cepiti, kajti čeprav se frizi hitreje j osušijo, kot des'te, je čas sušenja I takih f: izov vendar precej daljši- Čim! daljši pa je čas sušenj at, ten veš je	|
. morajo biti zaloga«.
■,	'	l
, Ne smemo prezreti dejutva, da pri zra-j čnem sušenju frizov sušimo le uporabno^ netoP lesno maso, ne pa tudi odpadkes I ki Os'ban'ko v razred in katerih ni malo«
i	i
, Eazarr,j se, da bomo za evento potrebe produkcije- za katero ne odgovarjajo | standardni frizi, pustili na skladi— I Šču 'gotovo količino desk nerazrezanih j
r-a zračnem sušenju-, Bend ar bo teh v primerjavi © celoto le malo-,
I
V	zadnjem ea^~ smo dobili v sušilnico I '	«	I
večjo itolibino frizov, razrezanih iz |
desk, kaT,ere so so zračno suaile na |
našem skladišču preko 4 merečo0 Frize j
se ni več lovi Silo, pač pa jih je bilo |
treba ravno tako sortirati in zlagati \
v zložaje radi kombiniranja za zlaganje na vagonete sušilnice« Prepričan sem, da so manipulativni stroški vsekakor večji, pri tem pa izkoristek lesa slabši, kot bi bil, če bi se deske takoj razrezale« Ugotovljena je večja 'razlika med notranjo in zunanjo vlago ter med stanjem vlage po dolžini kot pri zračno, manj časa sušenih frizih«
Iz vsega navedenega bi se dalo sklepati, da ne bomo sušili zračno deske, temveč bomo dali prednost zračnemu sušenju fri* ZOVo
Rasinger Alojz
ŠE NEKAJ 0
NEKAJ NAJVARNEJŠIH DOLOČIL 0 VZDRŽEVANJU REDA IN ČISTOČE
Ao Splošna določila
I*, Vstop in koriščenje centralnih sanitarij bo dovoljen izključnp samo zaposlenim v podjetju«
2o Zaradi reda in discipline v sanitarnih prostorih bodo prostori garderob in umivalnic s prhami odprti samo v določenih razdobjih, to’ je pol ure pred delomf med malico in pol ure pred koncem dela oziroma izmene o Enako bodo prostori umivalnic in garderob na razpolago po določenem razporedu v dopoldanskem in popoldanskem času za zaposlene, ki niso na delu«
V	sobotah in pred prazniki bo v pra vilniku sanitarij določeno večje ča sovno razdobje za koriščenje centralnih sanitarij, to jo predvsem umivalnic s prhami o
Ostali prostori, to je stranišča in
obratna ambulant.,, z--, odue Ikon za aigiensko nego x'na, bodo na r azpolago zaposlenim v vsakem času-
3a Razpored koriščenja centralnih sanitarij bo izdelan v skladu s dejanskimi potrebami in objektivnimi gakicrji glade na koriščenje delovnega časa ir. 1 o zato vsako odstopanje od topa razporeda s strani posameznikov neutemeljeno in se bodo primeri kršitve smatra-* li za disciplinski prekršekj
...	,-f	j	.
:.a- t.... '
B,
it,,- —7. .
Red in vzdrževanje
V vseh prostorih sanitarij bo treba vedno vzdrževati r^d in čistočo in so zat° vri zaposleni dolžni upčrtava ti predvsem sledeča i.av_iilai
1« Vse garderobne omarice morajo bit vedno zaklenjenem ker podjetje v primeru eventualnih tatvin m nosi odgovornosti«
2« Prepoved? .m je outy.ati IrakerŠna*-koli zaščitna sredstva in ostali material poleg omarice* ped ali na omarici* Celotni inventar posameznika. mora biti .branjen v o— maricio Draži-ke bodo imele nalogo, da zaradi reda in čistočo v garderobn.ih prostorih odstranijo vse kar ni v garderobnih omaricah^
3« Stranišče je v"drže-rati vodno v čistem stan jr.vsako pose snažen;
in poškodbe stranišč, pisanje po stenah ali podobno bo zclc slabo kul tiar no spričevalo no le posameznika ampak za celoten kolektive
4j V umivalnicah je prepovedano umivanje nog v univalniku, enako je
v umivalnicah in v kabinah za tuširanje prepovedano puščati milo in druga čistilna sredstva3
5	s Pazit.L na zmerno trošenje vode in puščanje odprtih pip, špricanje po prostoru ali podobno je prepove-
d mo o
6, Prepovedano je tudi prihajanje zaposlenim iz moškega oddelka v ženski oddelek sanitarij in obratno*
7, Osebe, ki bodo koristile sanitarije izven delovnega časa se ne bodo smele zadržavati v delovnih prostorih
. podjetja*
C? Ostala določila
Vsako poškodbo na objektv^ali inventarju sanitarij bo moral povzročitelj plačati« V primeru, da se ne bo moglo ugotoviti krivca, bodo škodo pla*-čali vsi, ki koristijo prostor, oz, j objekt kjer je poškodba nastala«
i
I
!
Za red in čistočo v centralnih sanitarijah bo poleg koristnikov odgo- i verna čistilka, ki ima nalogo skrbeti za vzdrževanje reda in čistoče«
I
i
Za koriščenje ambulantnih prostorov . bo izdelan posebni Pravilnik o
obratni ambulantin	!
1
i
lJoleg ostalih določil bo v prosto# i rih sanitarij treba upoštevati še o-‘ stale higienske in sanitrane ukrepe j ter predpise, ki so osnova za vzdržer vanje reda in čistoče v sanitarnih I prostoriha
Zajc Bojan
V
'l (
1
Cvenkelj Franc, VK kiju- j čavničar, zaposlen na delovnem mestu obratovodja montaže, je dne 31« 3* 1963 po službeni dolžnosti kot član servisne službe na Krvavcu zaA vozil globoko v sneg, ter si pri padcu pretrgal kito v gležnju leve noge.
Vzrok : moker in težak sneg Je že v bolniškem staležu*
R e g o v e c Miha, KV ključavničar, zaposlen na delovnem mestu remontno ključavničarska dela, je dne lo*6*63« čistil na stružnici dvižne osi s posebno napravo za čiščenje* Pri tem delu se je pri napravi odtrgalo zaščitno usnje zaradi česar je ročica udarila poškodovanca na zgornji del nosne kosti*
Vzroks nevaren način dela pri posamezniku.
Izgubljeni 4 delovni dnevi.
\ i I
V
i
1 ) { )	~~s i' ‘ i. .	\ j r
b U	~\ L L	N!...
/ iz Priročnika/
KDO JE BOREC NOV
Preden preidemo na obravnavanje po- i sameznih področij, je potrebno, da ! na kratko in pregledno obrazložimo, i koga štejemo za borca NOV in na kogej. se konkretno naš "Priročnik" nanaša* Takoj moramo pojasniti, da pojmuje J Priročnik besedo "borec" v n a j — j širšem pomenu ter, da obravnavamo v Priročniku vsaj na s-j plošno tudi vprašanja nekaterih sku-t oseb, ki jih sicer ne moremo šteti zd borce, ki so pa vendar bile V dobi j NOV glede na našo borbo neposredno | (n pr, družinski člani padlih borcev^ in umrlih voj»vojnih invalidov) ali posredno ( žrtve fašističnega | nasilja) težko prizadete*
Vprašanje, komu pripada svojstvo "borca" se zdi na prvi pogled zelo { preprosto, pri globlji analizi pa sej pokaže kot zelo zapleteno ter v praH
ktični uporabi večkrat zelo kočljivo* Zlasti je odL*^ itev glede svojstva (statusa"borca" občutljiva v	'i,
kjer	j.
vseh primerih) vezuje zakoniti! na svojstvo borj-nekatere njegoH rije (sodelaveo! imetnik"^arti—
predpis
ca in na'^^' ve kate go	. ||
ude le ženec,'	•'
zan, spomin,znaka 1941" itd) določeno materialne ugodnosti, n,pr,štetje let enkratno in dvojno- v delovno dobo o-ziroma pokojnino, poseben pokojninski stalež, poseban dodatek k osebnim dohodkom ipd. Zato bomo poskusili v tem Priročniku pojem "borec" in njegovih kategorij razložiti kar se da precizno in razumljivo* Za osnovo rabijo nekateri pozitivni pravni predpisi, praksa organov, ki konkretno rešujejo te primere in stališča, ki so se z leti izoblikovala pri pristojnih organih
1 organizacij ZB,
Moramo pa takoj na začetku opozoriti, da pravni predpisi niso in tudi ne morejo precizno rešiti vse te pestre problematike, da se praksa raznih or- j ganov včasih mesebo-jno (tudi močno) razlikuje ter, da je v nekaterih vpra-j šanjih tudi bistveno di’ugačno gledanje! in postopek-nepr. v n&Ši republiki - \ v primeri u ostalimi območji v naši 1 državi,	,	j
J
Ta neenotnost je razumljiva, če imamo i pred očmiy.y da je bil p o 1 o ža j j za časa	v raznih pokrajni-iah j
naše drža \	ve zelo različen- v i
tem se. /VjS/r"* niso razlikovale sa-] i i ■ ,/ republike oziroma t "	’	/AT	<
mo
7
i
na- j tem-j
ke 1
bli-V	k
jih	;
%^L
gačenl italij '
1---1 rodnstna območja,
'J&	več	so bile razli-f
.J J, ,	•>	%	•
/ -. “*!,! ^ j tudi v isti repu-j
1	’	!	'	ki, v raznih kra-i
( v Sloveniji n.pijo bil bistveno firu- ! položaj na ozemlju jansko,nemško ali j sko okupacijo), I pretežno drugačno j
madžai ’
še več'''
'dl
so bile-^-
razmere t u d i i isto o k u p d, sko cono, npr ’ nemško okupacijo jerskem, Gorenj- j skem ali na Koroškem, ali pod itali- | jansko okupacijo na Dolenjskem, Notrari jskem in Primorskem, Popolnoma svojstven je bil spet položaj v Ljubljani, . | in še tu v raanih dobah okupacije zelcj različen, spet drugačen je bil v dru-J gih manjših krajih, vaseh iii celo j selj ih itd.
Poleg tega se je tudi situacija (po« j litična, vojaška, mednarodna) na splo-t šno in v posameznostih med NOV s t -i alnospreminjala, tako I da niti v enem pasovnem razdobju niti J na katerem koli najmanjšem območju ni bila popolnoma enaka*
Nadalje je treba upoštevati, da je bil odpor proti okupatorju ion njego- ' vim pomagačem totalen in vse stranski, da jo zajemal vse nat še narode in ogromno večino našega !
ljudstvac Zato se ni razvijal v kakih ustaljenih Šablonah, temveč je imel na tisoče najraalič-nejših načinov in oblik, kL so se stalno spreminjale in prepletale ( od akcij z orožjem (tudi te so bilo zolo pestre in so na splošno postopoma razvijale iz'začetnih prepostih podvigov majhnih skupin v prave vojaške operacije.regu-larrih vojaških enot, doloma pa glede na posebne pogoje kraja, časa in drugih razmer še zadržale prvoten preprost značaj ), od diverzij, ef-botaS zbiranja orožja, brana, denarja xn drugih prispevkov in podobno do najra zličnejših posamičnih ali množičnih mobilizacijskih, propagandnih, obveščevalnih, političnih, socialnih in drugih antifašističnih manifestacij oziroma demonstracij $ odpor pa je bil totalen in na splošno enako intenziven na necsvoOojbnem kakor na ( začasno ) osvoDojenem ozemlju ( tudi ta ozemlja so se stalno men__ javala), nikoli pa ni bil enak, temveč je imel v vsaki situaciji svoje posebnosti in karakteristike*
Vsa te najrazličnejše oblike in načini borbe so bili v celoti in v medsebojni organski povezanosti -nujen osnovni pogoj za končni uspeh osvobodilnegibanja in revolucije ter^žaio na splošno vsak izmed njih enako pomemben sja končni izid-s Vsak izmed teh načinov pa je imel še svoj poseben pomen glede 'na pogoje vsakokratne situacije, ki so jih narekovale takratno krajevne, časovne, politično, vojaško in druge razmere« ^e v luči vseh teh konkretnih okoliščin je moč prav* ilno presoditi važnost in pomen posamezno akcija; večji ali manjši prispevek posameznika v tej borbi«
Zato po pravilu ni mogoče že vnaprej ali kar na splošno trditi, da je bilo neko dcjlo, n,pre delo torenskoga aktivista ali odbornika NOO, malo pomembno samo zato, ker ga je opravljal na začasno osvobojenem ozemlju,, Prav lahko je prav triko, na videz lahko delo zahtevalo posebno iznajdljivost, in mnogo hrabrosti in požrtvovalnosti, če jo bil n,pr.
■ opravljeno spomlad:, leta 1943 med. | i belogardistično zapeljanim okoljem.) ko je stalno grozila'nevarnost; da j tp. ozemlje sovražnik ponovno zasede^ Saj je znano, kako krute? so ckupa- j torji, še tolj pa domači fžča^alci obračunavali predvsem z našir. terenskim akt ivom. Obratno pa ni mo— \ goče šteti za posebio vašno :.iprB delo odbornika NGO. ki jo spoi:la£l: 1945 na osvobojenem-ozemlju samo ! od časa do časa opravljal to funkcijo, sicer pa se je ukvarjal 5 svo~ ! jim poklicnim delomr
i
Ta preprosti primer naj samo neko-- ! liko pokaže, kako nevarno je lcokr-j šnokoli pospeševanja pri oceni kar:, kretnega dela iz dole NOV in kakr* < hujno je potrebno, da vsak primer j posebčj presojamo glede na vse po-j sebnosti takratno situacije .Zato je! tudi razumljivo, da lahko poziAiv- | ni predpisi le na splošnoi opredeljujejo svojstva raznih vT3t in kategorij borcev NO" ter da bi bila velika napaka, če bi iskali rešitev konkretnih primerov v suhi besedni razlagi zakonitih besedil
diio plan potovanja, ki ga je odobril i delavski cvet in upravni odobr0 Za to
službeno-potovanje sta bila določena tov, Kavčič Ivan šef nabavnega oddelka in tov« Žmitek Stanko inštruktor v oddelku za proizvodnjo čolnov9 Plan potovanja je bil naslednji " ELAN" Bet gunje na Ooronjskem - Ljubijana- Trst-
Mi?.an;- Lar.sanr.3 - preko Ganeva v Lyont. iz Lvona preko vzhodne Francije v Kolu ™ Diisseldorf na Dunaj in preko Celovca v Domovino0
Dne lc.© 2 s 1963;, sva namesto ob 4022 šele ob 9 uri in lo minut odpotovala z brzim vlakom iz zameglene in zaspane Ljubljane preko Barja mimo Postojne in Px/ke do naše obmejne postaje Sežana, '3o kratkem pregledu potnih listov po naših carinikih sva prispela na prvo italijansko cfcmejr.o železniško postajo Opčine - po italiansko Poggioreal&«\-udi italijanski cariniki niso	delali
i
• r, e '\
<•; /
n ui, in ,-\i c
f ) r ji t x
i J{ , ,	{	(!	(	•	.	•
j 'v.*.-,, ■ v.	0	O	£	^
' i,
( iz službenega potovanja )
Kocka je padla ! "ELAN" bo pričel izdelovati čolne in druge izdie leke iz steklenih vlaken* Torej tre_j ba je raziskati evropsko zapadno . i tržišče, kjer se dobijo kvalitetna \ steklena vlakna, ter druge potrebne surovine, ki so za izdelavo polnov potrebne/ Seveda je poleg kvalitetnih surovin treba najti tudi dobavitelja z najnižjimi cenami, 2e po raznih pismenih ponudbah se je nare-;
sitno s ti	zaniiiiali sq. se le, če imava
kaj več cigaroo s'seboj, ker ravno takrat je bil v altaliji večdnevni Strajk delavcev po tobačnih tovarnah in se jo tfiaai v Italiji težko dobilo tobačne izdelke-, Seveda je . bila dana takrat 'lep'; pr:-.' uka za "črno borziance" šve^jarjo tobakar
Po dalj San postanita je vlak odpeljal p-cti firstu> ?j .alu se je pokazalo globoke pod železniško pror;o Jadransko rr.;rjo lesketajočo se v toplem son-
Vlak je drvel, zavore bo cvilile, ker padec proga je prečejšen* Pod nami se je pokapal grad toiratfare in kmalu na-
io	ro je vlak ustavi! na žel-postaji Trst, ki je- moderno zgrajena in nudi potnik:v,, ki čaka na daljne zveze z vlakom vse potrebno,, da jo čakanje krajšo« Stopila sva na vhodna vrata kolodvora in napravila za spomin nekaj foto po-snetkovc Kupila sva.razglednice in jih naslovila v demovir.03 Cas je hitro minil in že sva so peljala s hitrim expre-snim električnim vlakom proti zapadu»
V	kupeju sva imela za sopotnika dva , duhovnika, ki sta se živahno razgo- ! varjala ( a e svojih problemih)*
To je bil prvi stik z Italijani; Po-| vsod srečuješ mnogo duhovnikov in nmji kar je jasnoj ker kot vemo je Itali-| ja tako zvana " krščanska država"«	i
Expres je drvel nekaj časa ob morju J mimo ladjedelnic v Tržiču in potem	|
zavil preko Soče , Taglamenta in Piaya in oreko drugih v ^eneško
S '
V-*'Vtv
o... /, -:
j
*
S
•V<	7
,1 i- .»'0-v
jjt
•O
v
■	>•>
' Vv-" \
nižino . Vse naštete reke izvirajo j severno ▼ alpah in napajajo plodno inj dobro obdelano omehjeno nižino,
Nehote so se zbudili na pogledu na severno ^adransko morje in omenjene reke na našo bistro Sočo na dve pre tekli svetovni vojni, v katerih je bil slovenski narod močno prizadet.
Na misel pride pesem "Soči" od našega pesnika goriškega slavčka Simona Gregorčiča, ko je v njej prereroško napovedal prvo svetovno vojno z besedami - krasna si bistra hči planin .... ti mi boš krvava tekla.,.," In res je v prvi svetovni vojni napaja^ la to reko kri slovenskih mož in fan-i tov, ki so od leta 1914 svetovne vojne je propadla avstro-ogerska država in z njo tudi Habsburžan in nato se je rodila Jugoslar-
vija, iudi med II. svetovno vojno so se horili ob Soči naši hrabri partizani, ki so večkrat prehajali daleč v notranjost beneške nižine v Rezijo, kjer. še sedaj živi slovenski živel. Se ena pesem gavori o preteklosti našega naroda ob slovenskem Jadranu«, To je pesem o Jadranskem morju, ki pravi s " Šumi, šumi morje Adrian-sko nekdaj bilo si Slovansko, ko po tebi hrastov hlod, vozil je slovanski rod  ......" Res tu bi morala teči dr-
žavna meja bolj proti zapadu, da bi k Jugoslaviji pripadal Trst s slovensko okolico, kjer prebiva šo mnogo, mnogo zavednih Slovencev.
Med temi mislim je pa vlak drvel po ravnini proti velikemu želeaniškemu Križišču Treviso, kjer sva morala prestopiti v expresni vlak za Benetke - . Milano-Torino, Pričelo se je nočiti in v Verono je vlak prispel v popolni temi. Kolodvor in mesto je že bilo Jtepo razsvetljeno. V Veroni sta živela nesmrtna ljubimca " Rorneo in Julija". To veliko ljubezen je za vedno prekrasno opisal v pesmi " Romeo in Julija" največji italijanski pesnik Petrarca. Ta pesnik je bil Vzornik našemu največjemu pesniku dr, Francetu Prešernu, ki je izlil svojo neutešeno ljubezen do Primičeve Julije v sonetih nesrečo, ki so biser slovenskega pesništva.
Sedaj se pa vrnimo nazaj k opisu potovanja. V vlak je prihajalo vedno več potnikov, ki so se vračali iz nedelj« skih izletov na svoje domove ,
Kavčič Ivan   «Xse nadaljuje)
ŠAH
V drugem kolu mednarodnega šahov-
padali~v~boi^sh ž ~Italijank ske8a turnirja za. pokal. Piatigor-4 - 1918. Ob koncu prve I ske«a je Gligoric premagal svetovnega prvaka -^etrosjana. Po tretjem kolu vodita sedaj Gligorič in Najdrof.
M - 0
Valjavec Prane
STANJE DELOVNA' SILE V ZAČETKU MESECA JUNIJA 1963 :
V	bednem delovnem raanerju je bilo zaposlenih :
moških
žensk
skupaj
253
233
48S
V	začasnem delovnem razmer j-i - pri ložnostnem delu:
moških
žensk
skupaj
2
2
4
Vajencev s moških 4
Stanje delovno sile zadnjega dne v mesecu juniju IS63
V	rednem delovnem r amer jut
moških
žensk
skupaj
259
239
498
V	začasnem delovnem razmerju- pri ložnostnem delus
moških
■	žensk
23
11
skupaj \ j4> Zaposlovanje delavcev?
V	mesecu juniju so se zaposlili!
'v
redne.a delovnem razmerju;
VILSAN S.’- ~ko - eloksiranje LAUTER Srt oko ~ mizarska ročna dela
VSEM TEM K0733« ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA ŽE LOMI MNOGO ZADOVOLJSTVA IN USPEHA PRI DELU !
I
E^StJAN Milka -	žaganj o na kro yni	Sagi
BRENCE MARIJA	elcksiranje	!
v-	I
BAJIČ Veljko - mizarska ročna dela DEBELJAK JELKA	- manipulantska	dola	i
BERCE Majda “ analitik tiECAT Jelka — montažna dela BLAŽIČ Valentin - skladiščni delavec >i DETTČEJC Prio - električarska dela AVSENIK Jože - nabavni referent za les PANTIČ Milenko -sedlarska ročna dela ! VAVPOTIČ Jože -- mizarska ročna dela ! PAVLIČ Pilomena-- mizarska ročna dela j
V začasnem delovnem razmerju - priložnostnem delu so se zaposlili:
Bi."jak Prane •'upokojenec na prevažanju lesnih odpadkov ter za.čas šolskih počitnic na raznih pomožnih delih v obratih in skladiščih sledeči učenci in dijaki raznih šol:
Kajaiž "'ar jan- Lindič Ivan, Ercar Jane2 Konc Jciicj Blažič Franci, Kokalj Rudi, Finžgar Jože, Piržgar Metoda, Pin-žgar blarijar Pristavec Zdenka, Lindič Ludvik. vidic Darjan, Dežman Janez,
Kose 1 j Jože; Mulej Jarezp Klinar Slavko, Mali &a\'ke, Gašperin Jože, Dvoršak J"že, K.rta Majde9 Lavrič Niko, Pintar PT-vgOf Pristov ^anez? ^ernadr Franci, Emoršj-č Marija, Miki.o Jožefa, Tavčar Anica, Vrečko ari iaf Šorl Helena«
V mesecu juniju so zapustili podjetje:
PAPJoil St - po sporazuau PEČAR J?že- samovoljna zapustitev dela PAIjGSKC Eavol - po sporazumu PC\\CNIX Janez - po sporazumu
ROJSTVA:
Rodile so :
ZUPAN I-Tat^Sa - deklico KOROČEC Julka - dečka PINTARIČ Marjeta •* deklico
Vsem majicam iskreno čestitamo i
POROČILI SO SE :
LIKOLliiR Milan KLINAR Janez
ČESTITAMO !
j PETO TEKMOVANJE ZA POKAL EVROPE V ' ORODNI TELOVADBI
Več tisoč gledalcev je z velikim navdušenjem pozdravilo uspeh, ki ga je v dvorani beograjskega sejmišča do-segel Miro Cerar« Ne tekmovanju za peti pokal " Evrope" je osvojil prvo mesto in že drugič zaporedoma zmagal na tem pomembnem tekmovanju. Po prvem ( i dhevu tekmovanja, k jo e je J yi " naš Miro imel gmolo na Braijlj-Iji ni kazalo, da ima Miro /j j še dosti upanja za prvo mesto, ,J-’oda ponovno je doka-zal, da je velik telo-/	■	vadeč, saj je drugi dan
^	zbral toliko točk, da jfe
v..	^	!	vse zamujeno nadoknadili
\ I	1	To ie tudi orvič. č\a i
'7
*
i
'•V.
[j 1 To jo tudi prvič, da jt j je nekomu uspelo osvo—
> j	jiii	evropski	pokal
j	“drugič«
Drugo mesto na tem tekmovanju je dosegel sovjetski telovadec Boris Šahlin, ki je vodil v skupni oceni do zadnje točke« Nato je Miro nastopil na konju z ročaji, Šahlin pa v parterju« Prednost mira na konju z ročaji je bila dovolj velika, da je amagal v končnem vrstnem redu in osvojil torfejo pred znanim mojstrom telovadbe Borisom Šahlinom, Bronasto medaljo je osvojil sovjetski tekmovalec Valerij Kerdemelidic Četrti jo bil Italijan Menichelli, peti Italijan Carminncci in sesti Bolgar Prodanov«
VALENČIČ ZMAGAL NA SEDMI ETAPI TAURA
Zmagovalec 7 etape Tour de L Aveni: je Jugoslovan Rudi Valenčič . Pariški tisk pise o Valenčičevi zmagi kot dogodku, ki je verjetno zasenčil vse tiso, kar se je doslej dogajalo na tej dirki, ki je zbrala vse naj-
boljše amaterje Evrope« Valenčič je tudi prvi jugoslovanski kole sir, ki je osvojil etapno zmago na Tour de L Avenir«
DKUGA HITROSTNA MOTO DIRKA ZA REPUBLIŠKO PRVENSTVO
Pred več kot lo ooo gledalci je bila druga dirka v Murski Soboti«
V	posameznih kategorijah so se razvrstili takolet
Do 5o ccm ; Štefe ( Kamnik), Do 125 cccm: Breznik (Ljubljana) do 175 cen
Bivic ( Trbovlje), ^o 25o ccm: Mrzel
( M, ^obota) Nad 25o ccm, Mrzel
( M. Sobota ). Prikolice do 12oo ccn
Salobir - Salobirjeva ( Celje)«
IX, VESLAŠKI TROBAJ JUGOSLAVIJA -ZAH. NEMČIJA - AVSTRIJA
Na Bledu je bil IX,mednarodni troboj med ekipami Jugoslavije, Zah, Nemčije in Avstrije. Troboj je na sporedu vsEiko leto, Doslej je Jugoslavija zmagala trikrat, Nemčija petkrat. Letos je ponovno zmagala Jugoslavija pred Avstrijo in Zah. Nemčijo, Zmago Jugoslaviji je letos priboril prav osmerec iz Bleda za katerega lahko rečemo, da je priboril Jugoslaviji dve zmagi in sicer troboja in osmerca,
ŠTUDENTOVSKA ŠAHOVSKA OLIMPIADA V BUDVI
Vprvem kolu olimpiade je Jugoslavija premagala Ktfro 4 : 0* In sicer Parma : Rodrignez 1 ; 0^ Minič s Garci~ a 1 s 0, Bukič t Cartos l : 0 in i/iorovič : Alvares 1 j 0.
Danes enkrat, temu je kriva vro- j čina, soparica, ki oloveka t.-.šči j k tlom, ga sili iz vertikalnega v I horizontalni položaj, ki mu Jem- i lje še tisto bore malo energije, ! kolikor je ostane po opravljenem šihtu { vsaj danes, ko to pišem "\ je tako j morda naju bo. dragi bralec tedaj, ko boš to čital, že zo-. pet zeblo ); pojdimo kar brez o- I bičajnega uVoda k našim nalogam:	j
1» Izberi deset remi - igralnih karti iste barve od 1 (as ) do lo in jih J zloži na kupček-, Nato vzemi zgornjo, I prvo karto ter jo položi poleg kup- ■!■ čka na mizo«, Druga karta pride pod I kupčok, tretja poleg prve, četrta zopet pod kupček, peta poleg tretje \ itd0 S polaganjem kart nadaljuj, do-! kler ni^aš vseh deset kart, ene po—! leg druge na mizi,*, V kakšnem vrst- I nem redu moraš zložit:’, karte v kup- j ček, da bodo pri zgorvj nevedsnem načinu polaganja, ležale na mizi vse I karte urejene v vrstnem redu od 1 do lo ?
2» Štirje dečki, težki 35; 4o, 45 in 5o kg sedejo na gugalnico tako, I da sta Ivan in Darjan na eni, ione in Matevž pa na drugi s brani grede c | Ker sta Ivan i .1 ^arjan pretežka se izmenjajo^ Na eno stran sedeta ^van in Tone, na drugo pa Darjan in Ma - | tevž in gugalnica je točno v ravno- I težjuo ione je za 5 kg težji od Ivana0 Koliko tehta vsak od navede— | nih dečkov ?	I
3o Kvadrat sestavljen iz 16 vžigalic, je treba razdeliti na 4 delo enake I površine a V ta namen moramo dodati še^
11	vžigalic, s katerimi razmejimo te štiri dele o	.	i
REŠITEV '&LOG IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE*
lo/ ^zletnik je bil oddaljen od ; postaje še 12 km, Ker je na uro prehodil 6 km, bi moral pešačiti še 2 uri, prišel bi pa pol ure pe- | pozno* Voznik .je teh 12 km prevozil j v eni uri in prispel še pol tire pred prihodom vlaka«	•	I
2,/ Ustrezne številke mosto črk so i za A - 7, B - 4, C - 8, D - 6f E — 3, P — 2, G — o in II — 1 * Ra— i
čun bo potem izgledal takole*
»
7	4-8	=66
4*	—
3	8 + 2	= 4 o
112-6	=	1	o	6
3«/ ^'ako razdeliš krog v dva enaka ! dela, od kateri^ pa ima vsak toliko| velik obod, kot cel krog je prika— i zano na skivo ob naslovu«
LEP POZDRAV IN PRIJETEN
Za okrogle« "Jej špinačo", pravita oče in mati štiriletni hčer-j kij "da boš velika, rdečelična in P \	*	•	H	"	?
\ *	'	*'.	močna!"	"Ne maram
•	I	i	w	i
a jTT **	pravi mala, "rajla i
"*’(	bi bila	moderna.
*»/ -	%	suha in bledolična!'!
• \ , 1 \	Lepotni	ideal našegd.
( \	časa so	visoka, vitlja
\	/ ' eterična bitja, ime I
s j nitni ploski obešal4
. V • „ /	niki za vrBte ob- !
\ ;	* ; lek. Vi pa ste i
,1 4 V V	!
11	h
|	!	okrogli in takrat, j
1	.ji,-	k° je bila -vaša po-*
\stava v modi, še ni-j
 - ste bili na svetu, j
!	Upam , da ne začne-
te vsakega pogovora j ’	z vzdihovanjem nad
/	. ^	nepotrebno težo in •
/	t-v ne opozarjate
nanjo tudi tiste, kil bi jo sicer prezrli.
Upa^ , da ne grenite bližjim življen--ja s shujševalnimi kurami, sami pa na! tihem kar naprej pokušate v kuhinji, , Upcup j, da ne nosite tiranskih steznikov, in upa^m ', da ste vedn o
zdravi in dobre volje.	i
I
Nihče ne nasprotuje zmerni telovadbi,I zmerno preračunani prehrani ali lepo-; tnim pripomočkom le tihi naj bodo in i naj puste svetu še kakšno majhno ilu-j zijo.
Tudi obleka lahko pomaga. Odpovejte j se ozkim,oprijetim oblekam, drapira- i nim modelom, prekratkim jopicam, na- | gubanim krilom, horizontalnim vzor- ' oem, velikemu karu, velikim rožam in j
živim prepisanim barvam« Pa tudi velikim žepom, širokom rokavom in širokim pasovom. Naučite .se raje optičnih prevarj vertikalnih šivov po ! vsej dolžini obleke, gumbov, ki za- j penjajo obleko tudi po Krilu, kril i ki so rezana v pole in nekoliko zvon I časta ali pa udobno ravna, koničastih i Ovratnih izrezov, ne preozkih in ne preširokih, tričetrtinskih rokavov in i ozkih pasov iz blaga, iz katerega je j sešita obleka.	i
j
Najboljše oblačilo preokroglih postav,] je raven, srednje širok plašč z maj- J hno fazono ali brez ovratnika. Rokavi j so vstavljeni ali reglani, če je zgor-j nji del postave posebno širok. Material plašča boste z letnim časom seveda I menjali f od zimskega, preko lažjega pomladno jesenskega, pa do elegantnega! poletnega plašča iz lahkega, dobrega materiala, iz šantunga, iz platna, ki I se ne mečka, ali celo iz svile. Pol- ;
j
etni plašč lahko včasih nadomesti ce- j
lo	obleko, če je dobro sešit in ima- j že model talce namene,
!
Tudi delovna obleka ali kostim sta za j preokrogle vedno prikladna« Kostim j naj ima ravno ali nekoliko zvončasto krilo, ravna jopica naj pokrije boke, j naj bo udobna in komaj na sprednjem delu s kakim šivom nekoliko tailirana« j Najboljše so klasične fazone za ovrat-I nik, spet vstavljeni ali reglan rokavi j ( lahko tudi spredaj raglan in zadaj | kimono), majhni vrezani žepi, dolgi tričetrtinski rokavi in trije gumbi, J ki ne smejo bosti v oči. Izogibajte se I bluz, ki jih nosimo za krilom, če je zgornji del postave kratek - in če le | mogoče volnenih, pletenih oblek in pu- I loverjev, pretesnih ali predebelih,ki j okrogline preradi poudarijo«
E K A
RADOVLJICA
SPORED OD 15, 7. do 15. 8. 1963.
Angleški kriminalni film ” GANGSTERJI »
16.	7»	63g -	torek	ob 2o uri	!
17.	7e	—	sreda	ob	18	in	2o	uri
Ameriški zgodovin.barvni spektakl CS" SALAMON IN KRALJICA SABA " Zaradi izredne dolžine cena vstopnicam zvišana
18.7.63.	-	četrtek ob 2o uri
20.7.	-	sobota ob 2o uri
21,7»	—	nedelja 15.3o in 2o
Francoski CS film 11 STRELJAJTE NA PIANISTA"
19.7.63.	-	petek ob 2o uri
20.7.	-	dobota ob 18 uri
21.5.	-	nedelja ob 18 uri
Ameriški vrestern barvni CS film »ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO »
1.8.63. <->	četrtek	ob	2o	uri
3.8*	-	sobota ob 2o uri
4.8*	-	nedelja	ob	18	uri
4
Zapadno nemški film " DRAGA OSTANI PRI MENI 11
2.8.63. “ petek ob 2o uri 3.8.	- sobota ob 18 uri
4*8,	-	nedelja	ob	16	in 18 uri
Sovjetski barvni film 11 TAHI IN ZUHRA 11
5.8,63.
608.
7,8.
— ponedeljek ob 2o uri
— torek ob 2o uri
— sreda ob 18 uri
Jugoslovanski film 11 IGRE NA SPLAVIH" 22.7.63.	-	ponedeljek	18	in	2o	uri
Francoski film " USODE "
Zapadno nemški zabavni barvni film " NE POŠILJAJ ČEME V ITALIJO "
23.7.63,
24.7.
- torek ob 2o uri
7.8C63.
8.8.
- sreda ob 18 in 2o uri lo,8.
Ameriški barvni CS film " AVANTURE
sreda ob 2o uri četrtek ob 2o uri sobota ob 2o uri nedelja ob 16 in 2o ur:
MLADEGA ČLOVEKA11 ( Hemingey )
Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnicam zvišana«
25.7.63o	-	četrtek	ob 2o	uri
27.7.	-	sobota	ob 2o	uri
28.7.	-	nedelja	15.3o	in 2o	uri^i^g.
i 11.8.
J
i Ameriški zabavni film 11 NORČIJE V
j OPERI "
»
I
9.8.63.	“	potek ob 2o uri
I lo.80	-	sobota ob 18 uri
i
- nedelja ob 18 uri
* .ZAUPNIK
Španski barvni film " GREH LJUBEZNI11: Francoski zabavni film ____________________
v glavni vlogi Šarita Montiel	i	TEH ŽENSK "
24.7.63.	-	sreda ob 2o uri
26,7.	“	petek ob 2o uri	j	12*8.63.	*"	ponedeljek ob 2o	uri
27*7*	-	sobota ob 18 uri	j	13.8063.	—	torek ob 2o uri
28,7*	-	nedelja ob 16 in 2o,3o 14,8,	~	sreda ob 18 uri
Italijanski revijski barvni film " AMERIKA PO NOČI "
29*7*630	-	ponedeljek 2o uri
30.7,	~	torek ob 2o uri
31.7.	-	sreda ob 18 in 2o	uri j 16.8.	-	petek	ob	2o	uri
Ameriški westwrn barvni CS film
11	ENOOKI JACK 11 zaradi izredne dolž ne cena vstopnicam zvišana
14,8,63*	- sfeda ob 2o uri
N A : j h A O N A Kf-t! Ž A N K A
Štev, Il/lO risala in opfemila I, REICHMANN ERIKA.
VODORAVNO ;
1oRazvalina gradu v Begunjah, 6, Po- : jav pri nevihti 11» Zgodovinski in turistični kraj na Gorenjskem 139 Znamka Elanovih smuči 15^Pritok Save v Bosni 16» Obrtnik 18„ Toaletno mazilo 19« Predlog 20* Obmejna stražnica 22P Eri canska kolonija na ^ugu Arabskega polotoka >3? Soba 25 * Zor-četnik posebnega zdravljenja s kopelmi 27® Veletok v Pakistanu 28, Zna-miniti pariški muzej. 29^ Milanska operna hiša 31» Dalmatinska vprašal-nica 32. Utežna enota, 33» Umetniško ime prve slovenske filmske igralka 34o Oblika zadruge v stari Rusiji 36, Pristanišče v Izraelu 37» Ljubka gozdna žival 30» Praprobivalci Mehi-ke 4o« Slovenski pisatelj 42* Božje-potnil; 43o Surovina za izdelovanje barv 45« Ime slovenske gledališke igralke Leoneve 46« Iae pesnika Grudna 49j Beograjski komponist zabavne glasbe ( Aleksander ) 5o.;toakedonsko kolo 51c Koralni otok 52« Enaka soglasnika 53e ulasbilo na strune (množ. 55» Vrsta torte 56,- Naplavilo 58, Wagncrjeva opera 6o„ Gorenjski časopif 61t Angleški raziskovalec Antartike 63 r Otroška igrača ( se vrti ) ,
65c Simbol za radij Udeleženec sirijske viteške igre 680 Obredno oblačilo 69- Največji živeči sesalec 7o„ filozofski nauk o spoznavanju 72» Germansko plemo 74 a črevesna bolezen 75o Naš največji polotok
NAVPIČNO?
10	Najmlajše obdobje zemeljske zgodovine 2r Nekdanji turjki velikaš 3o Kravji glas 40 Cvek 5o Ptice sever nih morij 6„ Začetnici priinka in ime na slovenskega publicista in filmskeg kritika 7- Geometrijski pojem 8» Zabada, otroško veselje 9« Stopinje, od tisi, sledovi io, 1Vlajben kamen, 11 Vrsta uro 125 Polet,zanos 13« Orodje teric 14o Uničevalci, razbijači 17, Verska knjiga starih rerzov 2o, Krepi čilna pijača 21« Avstrijska poročeva] ska agencija 24e Jugoslovanski filmsk rešiser (Kozara) 26- Sestavina krvi
3o. Starogrško mesto 33» Pritok Donave v Avstriji 35» Vrsta blaga iz umetnih vlaken 37» Upodabljajoči umetnik 38, Evropski veletok 39» Prebivalec stare 41« Muslimanski bog 42« Ljubljanski lokal 43, Letovišče blizu Kopra 44. ^smrtnica 45« Dolina ob izviru Soče 47» Pristojbina za vodo 48, Zlasati, počesati 5o« Ponudba, 51« Vodna rastlina 54, Oznaka naželez-niških vagonih, ki se uporabljajo za izvoz 55 n tekmeci, konkurenti., 57« Domačinski vojak v Afriki, 59« Koroška narodna junakinja 62« čebelje tvorbe, 64, Velik ogenj, 67« Glavni prehrambeni artikel na vzhodu, , 69. oziralni zaimek 71« Avtomobilska oznaka Karlovca 73« Začetnici slovenskega skladatelja ( kantata " Stara Pravda 11 )
Sestavila ;
X
Kolman atjana
X
\
V\
ilii).	mmmmtB-------/.
.... • m
i
Vf\l+	lAtN-A.
4 V ST _
I
I
,-^f
_ /..............................  N-
n
\
Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih!
Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce!
Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana!
Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna!
V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika!
^ .
Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd.
Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu!
Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna!
Prehodi morajo biti vedno prosti!