Ureja: glavni m odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Vitez, Milena Sagadin, Stane Primožič, Boris Pertot, Jošt Bajželj, Slavica Bajt, Magda Ostanek — Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO X. — 30. X. 1967 — št. 10
Ob 31. obletnici tekstilne stavke v KRANJU
20. avgusta ob 13. uri je sirena tovarne JUGOČEŠKA oznanila začetek stavke. Sledili sta ji sireni iz JUGOBRUNE in INTEKSA. V nekaj dneh se je stavka nato razširila še na druge tovarne v Ljubljani^ Celju, Mariboru, Škofji Loki in Tržiču.
Izvršitev osnovnega plana meseca septem. In kumulat.
Delavci so zasedli tovarne, postavili straže, prevzeli ključe, telefone in pisarne. Izvolili so stavkovne odbore in zaupnike z nalogo, da vodijo stavko in pogajanja z lastniki in oblastjo.
Tako se je začela ena največjih borb delavskega razreda v Jugoslaviji, ki je trajala do 24. septembra.
Simpatije javnosti so bile takrat na strani stavkujočih delavcev, saj so jim dajali razen ne-stavkujočih delavcev denarno in materialno podporo tudi kmetje, obrtniki in manjši trgovci. Ta podpora je le takrat manifestiralo enotnost delovnih ljudi.
(dalje na 3. strani)
PREDILNICA I
Meseca septembra je naredila ta enota 116,5 % v efektivnih kg in 95,3 % v baznih. Kumulativno pa je njen dosežek v efektivnih kg 106,5% in v baznih 99,0 %.
PREDILNICA II
Tudi ta enota ima meseca septembra lep rezultat v efektivnih kg, in to 110/9 %, v baznih pa samo 93,4 %. Kumulativno pa ima
103,6	% v efektivnih kg in 100,4 % v baznih.
PREDILNICI SKUPAJ
Stanje meseca septembra je 114,6% v efektivnih kg in 94,6 % v baznih, kumulativno pa imata
105,5	% v efektivnih kg in 99,5 % v baznih.
PROBLEMATIKA
PREDILNIC
PREDILNICA I je tako močno prekoračila svoj mesečni plan v
efektivnih kg zato, ker je predla izredno nizko številko. Kapacitete za česano niso bile polno izkoriščene, ker je primanjkovalo ustreznega bombaža. S surovinami ta enota ni bila najbolje oskrbovana. Oktobra meseca bo morala enota proizvajati tudi višje številke, če bo dobila odgovarjajoči bombaž.
PREDILNICA II je tudi presegla plan v efektivnih kg, in to zato, ker je morala presti nizko povprečno Nm. Le-ta je bila septembra najnižja v zadnjih letih. Tako nizko povprečno Nm je predilnica II lahko predla, ker so bili letos montirani predpredilni stroji; brez teh take številke ne bi mogla presti. Oskrba z bombažem je bila kritična, kar je povzročalo zastoje in pogoste menjave. Ce-salnica deloma ni obratovala, in to zaradi pomanjkanja ustreznega bombaža.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ
Udeleženci tekstilne stavke leta 1936 v Jugobruni
TKALNICA I
Septembra je dosegla ta enota v tekočih metrih 99,2 % plana, v votkih pa 95,6%. Njen kumulativni rezultat pa je 98,3 % v trn in 97,0 v votkih.
TKALNICA II
Ta enota je imeja septembra v tekočih metrih 101,7 % In v votkih
102.7	%. Kumulativno pa ima
99.7	% v tm in 103,3 % v votkih. TKALNICI SKUPAJ Septembra sta enoti dosegli v
tm točno 100,0 % in v votkih 97,9 %• Kumulativno pa imata enoti skupaj 98,7 % v tm lin 99,1 %
v votkih.
(dalje na 2. strani)
40-letnica obstoja našega podjetja
Člani kolektiva, posebno mlajši verjetno ne veste, da bo letos oziroma prihodnje leto preteklo 40 let odkar obstaja naše podjetje (1927. leta je začela obratovati tovarna INTEKS in 1928. leta JUGOBRUNA). Od takrat do danes se je zgodilo v podjetju marsikaj, vendar na žalost ti dogodki niso nikjer zapisani oziroma zbrani v primernem zborniku. To nam ni v pohvalo, ker je 40 let lepa in pomembna doba za podjetje, posebno še, če gre za podjetje, ki je v tem času doseglo ogromen razvoj in napredek.
Ob 35-letnici smo sicer nameravali izdati almanah, vendar zanj tedaj ni bilo denarja; vsaj rečeno je bilo tako. Za 40-letnico ne bi smeli navesti isti izgovor, ker nekaj milijonov dinarjev res ne sme in ne more biti ovira za tako pomembno in potrebno delo.
Razumljivo je, da je ureditev zbornika zelo zahtevna naloga (če naj bo zbornik reprezentativen), pa se moramo zato zanj odločiti pravočasno.
Prav bi bilo, če bi UO ali CDS določil ustrezno komisijo, 'ki bi zbrala gradivo (rokopise, dokumente, slike!), ga uredila in pripravila za tisk. Ta komisija bi morala narediti program dela, ki bi moral obsegati: kolikšen obseg naj bi imel zbornik, kaj bi zajemala vsebina, kdo vse lahko sodeluje s prispevki, kolikšna bi bila naklada itd. Če se letos tega dela ne bomo lotili, bo to vsako naslednje leto manj možno, in to predvsem zato, ker gredo dogodki v pozabo, ker je dalje vedno manj tistih ljudi, ki so bili od začetka v tovarni, pa bi zato lahko izdatno pomagali.
Pri tem ne smemo pozabiti, da imajo druga podjetja že take zbornike, in to že ob svojih 5, 10 ali 15-letnicah.
P. G.
Teze v zvezi reforme
Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS je sprejela in dala za javno obravnavo teze v zvezi z izvajanjem gospodarske in družbene reforme. Teze bodo osnova obravnave na 9. seji CK ZKS.
V uvodnem delu je v tezah ugotovljeno, da so bili pri izvajanju družbene reforme doseženi pomembni uspehi, predvsem na področju stabilizacije. Nadaljnje izvajanje reforme in začrtovanje poti gospodarskega in družbenega razvoja pa spremlja vrsta problemov, ob teh pa nastajajo mnoga nova idejnopolitična, ekonomska, sociološka in druga vprašanja, ki večkrat povzročajo tudi v vrstah ZK nejasnosti in celo nerazumevanje glede nadaljnje smeri našega razvoja. Zato je potrebno taka vprašanja spremljati sproti, o njih razpravljati in nanje čim hitreje odgovarjati. To naj dejansko pomeni v praksi uspešno odpirati poti novim pobudam, podpirati napore za uspešno izvajanje reforme.
Reforma je sprožila vrsto konkretnih vprašanj, kot so: nadaljnje izpopolnjevanje in poglabljanje samoupravnega sistema in
z Izvajanjem
ustrezno oblikovanje samoupravljanja na posameznih ravneh, nadaljnja stabilizacija . gospodarstva ob višji stopnji rasti proizvodnje in s tem v zvezi selekcija med delovnimi organizacijami in dejavnostmi, izpopolnjevanje sistemov delitve v delovnih organizacijah v skladu z načelom delitve po doseženih delovnih uspehih, smotrna razširjena reprodukcija in optimalno vlaganje družbenih sredstev, problemi delitve dohodka glede na kratkoročne in dolgoročne interese proizvajalcev in družbe, vprašanje zaposlovanja, zasebne inioiative itd.
V prvem delu se v tezah obravnavajo problemi samoupravljanja. Ponovno se poudarja, da je samoupravljanje temeljni družbenoekonomski odnos naše skupnosti ter poglavitna oblika organizacije proizvodnega dela in upravljanja vseh družbenih aktivnosti.
Realne so ugotovitve, da samoupravni sistem še ni ustrezno zgrajen in da oblike in načini dela niso dovolj razviti, to pa pelje v nekakšno neracionalnost. Samoupravljanje kot organizacija proizvodnega in družbenega dela terja ustrezno delitev dela med
gospodarske In družbene
nosiloi samoupravnih pravic (organi samoupravljanja), prav tako pa ne more upoštevati teze, da je smisel samoupravnih odnosov v tem, da vsak čas odločajo vsi o vsem. Tudi v samoupravnih aktih moramo kot rezultat vse širše prakse sprejeti normiranje in opredelitev nalog in funkcij vsem tistim organom, ki jim neposredni proizvajalec, nosilec sicer neodtujljivih samoupravnih pravic in dolžnosti, zavestno prepušča izvrševanje nalog v interesu smo-
trne organizacije proizvodnje. Pri tem gre za opredelitev pravic in dolžnosti (tudi odgovornosti) na posameznem delovnem mestu in za pravice in dolžnosti delovnih enot delavskega sveta, upravnega odbora, komisij ter drugih organov samoupravljanja, ki jih je uveljavila pozitivna praksa posameznih delovnih organizacij. Komunisti bi morali v tej opredelitvi posvetiti še posebno skrb delovni enoti — marsikje jo zaradi (dalje na 2. strani)
Mr. Cyril Marshall, minister za delo in delovne odnose pri britanski ambasadi v Grčiji je obiskal naše podjetje
Teze v zvezi z izvajanjem gospodarske in družbene reforme
(nadaljevanje s 1. strani) gospodarskih težav izključujejo iz sistema, čeprav je delovna enota tisto mesto, kjer najučinkoviteje tudi angažiramo proizvajalca za vprašanje proizvodnje sploh in še zlasti za vprašanje enostavne in deloma razširjene reprodukcije.
Gospodarska gibanja po reformi terjajo, da opredelimo in razvijemo tudi oblike samoupravljanja na drugih ravneh in ne le v posamični delovni organizaciji. Gre za samoupravljanje v združenjih, v primerih kooperacije in v integriranih podjetjih, gre za odnose med delovno organizacijo in z zbornico ter drugimi partnerji, ki se tako ali drugače vključujejo v gospodarjenje.
V tezah se odločno odklanja uvajanje nekih oblik upravljanja, ki so značilne za neke druge družbene odnose. Take rešitve v končni posledici pomenijo zahtevo po zoževanju pravic delavcev, da razpolagajo z rezultati lastnega dela. Zavzemajo se za uveljavitev oblasti posameznikov ali skupin, ki naj bi upravljali ne le proizvodne procese, marveč tudi ljudi, in to mimo samoupravno dogovorjenih in v našem sistemu nujnih odnosov. V naš sistem se poenostavljeno prenašajo manager, ski koncepti, ki se napajajo v klasičnih modelih organizacije dela, kateri terjajo, da se vse zmeraj podreja eni volji, in to ne le v proizvodnem procesu, temveč v družbenih odnosih. To je tehno-kratizem, ki končno zanikuje človeka. Taki koncepti so večkrat tudi povsem nerealni, ker nimajo osnove v nobeni sodobni organizaciji, z njimi se ne poizkuša prevzemati tisto, kar je vsaj sprejemljivo za vsako organizirano proizvodnjo, marveč naj bi posredovali le tisto, kar v končni posledici zanikuje uspešnost naših odnosov.
Rešitve za racionalno organizacijo upravljanja je treba iskati le znotraj samoupravljanja, nujno pa je seveda razmejiti in opredeliti funkcije samoupravnih organov in različne strokovne ter splošne odgovornosti vseh zaposlenih.
V drugem poglavju je govora o gospodarski rasti. Teze ugotavljajo, da je nujna hitrejša preusmeritev gospodarske rasti v tistih panogah oizroma razvoj tistih delovnih organizacij znotraj posameznih panog, ki kažejo najugodnejša gibanja in imajo dolgoročno perspektivo v okviru jugoslovanskega in mednarodnega gospodarskega prostora. Banke morajo postati pobudnik pomembnejših investicijskih zamisli.
Vloga ZK v gospodarskih organizacijah in tudi v družbenopolitičnih skupnostih je v tem, da ima do perečih vprašanj povsem jasna stališča ter da se zavzema za najboljše rešitve in se bori za nijh dosledno izvajanje. Le tako se lahko člani neposredno in uspešno angažirajo v samoupravnih in upravnih organih in pomagajo pri reševanju najbolj perečih problemov.
Teze v tretjem poglavju govorijo o razvoju naših družbenih služb, ki so važen element in sestavni del našega dolgoročnega razvoja. Posebno poglavje je posvečeno gospodarjenju na osnovi dohodka in uvajanja uspešnih ugotovitev v prakso kot tudi potreba po jasnejši zakonski opredelitvi dohodka ter kriterijev za njegovo delitev.
Posebej se ugotavlja, da je potrebno ločiti diferenciacijo med posamezniki, čigar uspeh temelji na načinu delitve po delu oziroma nagrajevanja po delovnih uspehih, od tistih, ki nimajo nobenih zvez s prispevkom posameznika v skupnem rezultatu in je neodvisen od ustvarjanja dohodka. V tej zvezi
je treba proučiti tudi našo davčno politiko.
Poseben poudarek se daje tudi problematiki zaposlenosti ter teze navajajo, da bi bilo zlasti potrebno razmisliti o umestnosti ukrepov (predpisovanje kvalifikacij za posamezna delovna mesta, občasni strokovni izpiti, itd.) ki naj bi zagotovili hitrejše spremembe v kadrovski strukturi.
Teze tudi ugotavljajo, da se vse prepočasi uvaja sodobna kadrovska politika, zato se tudi počasi menja struktura vodilnega kadra.
Vse preveč se uveljavlja stališče, da bo do ustreznih sprememb v kadrovski strukturi prišlo samo na osnovi ekonomske zaostritve.
Na koncu teze ugotavljajo angažiranje osebnega dela v prizvod-nji in storitveni obrti, v gostinstvu, trgovini, prevozništvu, turizmu, kmetijstvu itd. Lastnina proizvajalnih sredstev dobiva vse manj odločilno vlogo pri opredeljevanju družbenih odnosov. Vse bolj postaja pomembno samo osebno delo in na tej osnovi delitev rezultatov dela.
Teze ugotavljajo na koncu, da so zajele le nekatera aktualna vprašanja in da je odprta še vrsta vprašanj, s katerimi mislimi pa naj obogati razprava in nakaže ustrezne rešitve.
(Vzeto iz »Iskre«, glasila delovnega kolektiva ZP Iskra)	Delavka v tkalnici
Izvršitev osnovnega plana...
- OBVESTILO -
Vse tiste člane kolektiva, njihove svojce in prijatelje, ki so letos letovali v našem počitniškem naselju v Novigradu obveščamo, da so bili v hišicah najdeni spodaj objavljeni predmeti. Omenjene reči lahko dobite v pisarni počitniškega doma, in to do 31. decembra tega leta.
Po 31. decembru bo te reči dobila sindikalna podružnica tovarne z namenom, da jih razdeli med socialno šibke člane kolektiva.
NAJDENI PREDMETI:
Plavalni obroči — 3, blazinica za sedenje — 1, moški sandali — 1, moške japonke — 2, milo za britje — 1, cigaretna doza — 1, zapestna ura — 1, ogledalce — 1, plavalne plavuti —- 1, ženske hlačke — 1, ženski pulover — 2, moške kopalke — 1, dekliška bluza — 2, brisalke — 5, ženske kopalke — 2, otroške kopalke — 1, moške kopalke — 1, moška majca — 1.
(nadaljevanje s 1. strani)
PROBLEMATIKA
TKALNIC
Tkalnica I ni izvršila osnovnega mesečnega plana niti v tm niti v votkih. Isto velja tudi za kumulativno izvršitev. Vzrok so predvsem zelo pogoste menjave artiklov, ikar je narekovala proizvodnja surovih tkanin za izvoz.
S	prejo je bila enota dobro oskrbovana, pa zaradi preje ni bilo zastojev.
Zaloge preje so sicer nekoliko padle, vendar je problematična samo zaloga česane preje.
Izkoristek statev je 86,8 %. Izdelkov I. kvalitete je bilo 87,6 % Tkalnica II je presegla svoj me sečni plan v tm in v votkih. Pro izvodnja je potekala normalno Posameznih številk preje je sicer pričelo primanjkovati, vendar ni bilo zastojev. Povedati je treba, da je v tej enotil zadnje čase manj težav zaradi dispozicij, kar je posledica nove organizacije dela v komercialni službi. Vedno večje zahteve glede kvalitete, povzročajo grlo pri klasifikaciji surovih tkanin, pa zato v tem oddelku zastaja blago. Prihaja do površnega ocenjevanja, posledice pa so neprijetne reklamacije. PLEMENITILNIICA I Septembra je ta enota dosegla
97.2	% v tekočih metrih In 98,0 % v kvadratnih. Kumulativno pa ima
97.2	% v tekočih in 96,9 % v kvadratnih metrih.
mive. Tako ta enota v tisku ni bila polno zaposlena, kar je negativno vplivalo na osebne dohodke. Kolikšne so bile količine surovih tkanin pove tudi podatek iz adju-stimice, ki je septembra adjusti-rala okrog 90 % več surovih tkanin, kot jih Je imela v planu ta mesec, pa tudi kumulativno je plan surovih tkanin prekoračila za skoraj 70 %.
Za bodoče velja: če bo komerciala še vnaprej postavljala tako nizke zahteve po plemenitenih tkaninah, potem je nujno, da dobi plemenitilnica dovolj uslug, ki bodo pokrile njene kapacitete in Jamčile tudi za normalne osebne dohodke zaposlenih.
PLEMENITILNICA II tudi ni
dosegla mesečnih zadolžitev. Vzrok je že znan, in sicer je to neenakomerna zasedenost posameznih proizvodnih oddelkov. Takšno neenakomerno zasedenost je med drugim povzročila tudi forsirana proizvodnja za izvoz, pa je zaradi tega ostala neizvršena proizvodnja pri drugih artiklih. Problem so predstavljala tudi nekatera nezasedena delovna mesta, kar so doslej urejali z raznimi premestitvami. Premestitev adjustlmice in uvajanje novih kapacitet pa zahteva za normalno obratovanje več novih ljudi, ki jih bo treba zaposliti. Enota je naredila tudi manjše količine uslug.
PLEMENITILNICA II Ta enota je septembra naredila 93,4 % v tekočih in 90,7 % v kvadratnih metrih, kumulativno pa 97,3 % v tekočih in 98,5 % v kvadratnih.
PLEMENITILNICI SKUPAJ Skupaj imata septembra 96,0 % v tm in 95,7 % v m2. Kumulativno pa imata 97,2 % v tm in 97,4 % v m2.
Del razpenjalno-sušilnega stroja
PROBLEMATIKA PLEMENITILNIC Plemenitilnica I torej osnovnega plana ni izvršila niti v tm niti v m2. Isto velja za kumulati-vo. če upoštevamo še narejene usluge, je septembrski dosežek te enote še vedno pod planom, kumulativni rezultat pa bi bil točno 100 %.
Septembra meseca je komerciala naročila zelo nizke količine plemenitenih tkanin, pa je bil zato operativni plan nižji od osnovnega. Da bi nadoknadili količinski izpad, so forsirali surove tkanine, ki pa za plemenltilnlco niso zani-
Naš novi potnik, tovariš Božo Papič je zamenjal Aleksandra Petroviča, ki je šel v pokoj. Tovariš Papič obdeluje področje Vojvodine in Slavonije.
SODELUJ V TEKSTILCU!
z
Pomagajmo otroku pri učenju
Otrok je naše bogastvo, hkrati pa tudi naša velika obveznost! Ta obveznost ni zgolj to, da otroka nahranimo, oblečemo in varujemo pred nezgodami, temveč predvsem skrb za njegov razvoj, za pravilno oblikovanje njegove osebnosti, da bo tako zrasel v pravega človeka, da bo srečen in zadovoljen ter hkrati sposoben in uspešen član naše družbe.
V predšolski dobi je ta skrb skoraj v celoti prepuščena staršem. V tem obdobju večina staršev niti ne zanika svojih obveznosti in ni jim žal truda, ki jim ga otrok povzroča. Skrb, ki jo starši v tej fazi razvoja otroku posvete, pa je seveda zelo različna; pri enih resnično vsestranska in popolna, pri drugih komaj minimum tistega, kar je potrebno. (Več o tem sem napisal v 8. številki Tekstilca!).
Povsem drugače je, ko otrok prične hoditi v šolo. V tem ob-
(nadaljevanje s 1. strani) Stavka, ki je bila posebno ostra v J UGO BRUNI in JUGOČEŠKI ter v INTEKSU, je bila strogo razredno-političen boj med delavci in kapitalisti ter reakcionarnimi oblastniki. To je bil boj za ekonomske in politične pravice. Zaradi njegove ostrine so morali v njem pokazati svoj pravi obraz ne. le lastniki in njihovi pomagači, temveč tudi oblastniki. Le-ti so namreč, ko so odpovedala vsa druga sredstva, premagali delavce
dobju menijo mnogi starši, da morajo za otrokov razvoj, za njegovo učenje in izobraževanje skrbeti predvsem učitelji v šolah in v vzgojnih ustanovah. Takšno mnenje je seveda napačno in za otrokov razvoj vedno usodno. Če otrok v takih pogojih ne postane to, kar starši od njega pričakujejo, potem naj vedo, da nosijo levji delež krivde sami!
S šolanjem nastopi za otroka novo obdobje in nov način življenja in dela. To je obdobje bolj temeljite in načrtne priprave na življenje, ko se prične oblikovati otrokova osebnost, ko se začno razvijati njegove sposobnosti. Če naj se otrok normalno razvija, če naj si pridobi tisto mero znanja in za nadaljnji razvoj potrebno splošno izobrazbo, potem je zanj najvažnejše to, da ta čas uporabi čimbolj smotrno; predvsem za učenje in izobraževanje. Prav to smotrnost pa ne morejo doseči
šele z orožjem. Tako jim je sicer uspelo s silo zatreti stavko, vendar je delavski razred izšel iz nje kot moralni zmagovalec s prepričanjem, da je potrebno boj za ekonomske pravice povezati z bojem za ljudsko oblast.
Stavka je imela velik politični moment tudi za NOV. Združila je namreč delavce, kmete in srednji sloj v enotno fronto, ki jo je vodil delavski razred s Komunistično partijo na čelu.
P. G.
sami — učitelji in otrok; bolj kot kdajkoli je zato v tem obdobju potrebna pomoč staršev, in to pravilna in načrtna pomoč.
Prav to pomoč pa si starši razlagajo in oblikujejo po svoje, pa zato ekstremi v eno ali drugo smer niso redki. Kot povsod, so pretiravanja tudi tu lahko samo škodljiva ali vsaj brez pozitivnega učinka, čeprav ni možno predpisati recepta, ki bi v tem pogledu veljal kar za vse, pa je vendar možno povedati vsaj nekaj bistvenih osnov, ki omogočajo staršem spoznati, kaj je prav in kaj ne. (Prav o teh osnovah bom pisal v nadaljevanju tega članka).
KAKO TOREJ POMAGATI
OTROKU PRI UČENJU?
Predvsem se moramo zavedati, da je taka pomoč zelo obsežna in zahtevna, da ne sme biti le enkratna, temveč trajna, da mora biti premišljena in ustrezna razmeram in otrokovim sposobnostim in potrebam. Razumljivo je, da zato ne smemo enostavno posnemati sosede, prijatelje ali primere iz literature, temveč se moramo resno poglobiti v naše razmere in v tej smeri poiskati najboljši način pomoči našemu otroku.
KAJ VSE MORAMO
UPOŠTEVATI, NAREDITI
IN NUDITI?
UČNI PROSTOR
Da bo otrokovo učenje doma uspešno in čas učenja pravilno izrabljen, moramo otroku najprej omogočiti osnovne zunanje pogoje, kjer je najvažnejši primeren učni prostor.
Ob 31. obletnici velike tekstilne stavke v Kranju
Tudi ta posnetek je Iz takratnih dni
Udeleženci tekstilne stavke v tovarni Jugobruni
Tak prostor mora biti pravilno opremljen. Sem spadata udobna miza in stol, pa seveda tudi prostor, kjer bo otrok shranjeval svoje šolske potrebščine in kjer bo urejeval tudi svojo zbirko otroških knjig, ki izpopolnjujejo otrokovo znanje in razgledanost. Paziti moramo, da je miza — glede na svetlobo — postavljena pravilno (svetloba mora prihajati od leve strani!), da je dalje nočna razsvetljava zadostna in pravilno nameščena. Vse to namreč vpliva na otrokovo udobje in na učinek njegovega učenja, prav tako pa seveda tudi na otrokov vid.
(dalje na 4. strani)
Sindikalne športne igre v Kranju
Poročali smo že, da je občinski sindikalni svet organiziral v tem letu sindikalne športne igre, kjer sodelujejo ekipe iz gospodarskih organizacij v območju Kranja.
Danes objavljamo nekaj rezultatov v nogometnih srečanjih. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah, in sicer v skupini A in B. Naša ekipa je tekmovala v B skupini, kjer smo igrali takole:
TEKSTILINDUS : LIK 1:1
TEKSTILINDUS : KOVINAR 1:0
TEKSTILINDUS : EKSOTERM 1:1
S temi rezultati se je naša ekipa uvrstila v predtekmovanju na drugo mesto. V končnem tekmovanju, kjer se je naša ekipa borila za ttretje ali četrto mesto, so naši izgubili tekmo z ekipo tovarne SAVE (1:0) in tako zasedli četrto mesto. Z malo več borbenosti bi prav to tekmo lahko odločili v svojo korist in tretje mesto bi bilo naše.
(Kako je potekalo tekmovanje v ostalih disciplinah, bomo objavili v prihodnji številki, ker tekmovanja še niso končana!).
Ivo Jereb
Prijateljsko športno srečanje MTT - Maribor Tekstilindus
Tekmovanje je bilo letos v Kranju. Športniki obeh podjetij so se pomerili v: streljanju, kegljanju in šahu.
Zmagala je ekipa našega podjetja, in to z rezultatom 2:1.
V posameznih disciplinah so bili rezultati naslednji:
STRELJANJE
Tekmovalo je po 5 tekmovalcev. Vsak je imel 5 poizkusnih in 30 tekmovalnih strelov. Zmagal je Tekstilindus z rezultatom 1184: 1045.
Najboljši v ekipi Tekstilindusa je bil Drago Novak z 246 zadetki, od gostov pa Matija Vihar z 236 zadetki.
ŠAH
Tekmovalo je po 6 ljudi, rezultat pa je bil 2,5:3,5 v korist MTT. Od naših šahistov so dobili igro Franc Škrab in Adolf Podgornik, remiziral je Miloje Zbiljdč, ostali pa so igro izgubili.
KEGLJANJE
Tekmovalo je po 10 igralcev, vsak s po 6 meti. Tekma je bila zelo zagrizena, končala pa se je z zmago Tekstilindusa. Rezultat je bil 847:816 kegljev.
Od naših je bil najboljši Pavlin z 80 podrtimi keglji.
Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in tudi izpeljano. To so potrdili tudi udeleženci iz MTT. Potekalo je v prijateljskem in športnem vzdušju.
Tako letos ugotavljamo, da so naši športniki kar primemo aktivni, saj so se doslej že udeležili več tekmovanj, še tekmujejo pa v okviru sindikalnih športnih iger med kranjskimi podjetji. O tem tekmovanju pa kaj več prihodnjič.
Ivo Jereb
r------------------a
KJE
SI
MLADIM?
Maja meseca letos sem objavil v Tekstilcu članelc z naslovom: Je res na tehtnici obstoj mladinske organizacije?
V tem članku sem dokaj podrobno opisal težave, s katerimi se — v našem podjetju — bori vodstvo mladinske orgainza-cije. Omenil sem tudi sestanek političnega aktiva podjetja, kjer je bilo sklenjeno in dogovorjeno, kako mladini v teh kritičnih trenutkih pomagati. Takole smo takrat predlagali: po ekonomskih enotah je treba zbrati mladino na sestanke, se z njo pomeniti o pomenu njihove organizacije in med njenimi člani poiskati take, ki bi bili pripravljeni delati v njenem vodstvu. (Sestanke bi morali organizirati člani začasnega mladinskega komiteja, seveda s pomočjo sekretarjev osnovnih organizacij ZK, predsednikov IO sindikalnih podružnic ekonomskih enot in obrato-vodij ter vodij sektorjev. Sestanke bi morali izvesti že do 30. maja tega leta!).
Dejstvo je, da sestanki niso bili izvedeni niti do 30. maja, niti do danes. To je zelo žalostna ugotovitev! Kdo je kriv, da ni bil izvršen sklep političnega aktiva?
Ko smo na omenjenem sestanku političnega aktiva razpravljali o vzrokih, ki ovirajo in zmanjšujejo aktivnost v tej organizaciji, so mladi potožili, da se počutijo osamljene v kolektivu, da ni pravega sodelovanja z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami in organi samoupravljanja. Potožili so tudi to, da nekateri starejši člani kolektiva mlade zapostavljajo, jih samo kritizirajo in jim tako jemljejo vse veselje do dela in sodelovanja. Na sestanku smo tedaj prav zaradi teh očitkov sklenili, da moramo izboljšati odnose in sodelovanje med organizacijami in mladim pomagati, da bodo zaživeli kot enakopravni člani kolektiva. Kot prvi korak v tej smeri smo predvideli omenjene sestanke, ki so izostali.
Naslednje dejstvo je, da so težave ostale, da se aktivnost mladinske organizacije ni izboljšala. Jasno je, da je zadeva resna in ne dopušča, da zgolj čakamo, kaj bo! Takojšnja akcija je nujna in potrebna!
P. G.
V__________________J
Tkanina se ne mečka..
(Nadaljevanje in konec)
4.	Apretura permanent-press ali
kratko PP je največji dosežek na področju visokega plemenitenja celuloznih in mešanih tkanin, iki pa se iv Evropi le počasi uvaja, dočiim je v ZDA že povsem udomačen in močno razširjen. Ta apretura pravzaprav pomeni le izpopolnitev apreture wash and wear v tem smislu, da zagotovi že konfekcioniranim oblačilnim predmetom stalno obliko. To pomeni, da tako oblačilo po pranju enostavno obesimo in po sušenju lahko takoj oblečemo, ker ostanejo njegove prvotne oblike povsem ohranjene (oblika ovratnika, zali-kane gube, plisé itd.). Stalnost oblike dosežemo na ta način, da se z umetno smolo apretirana tkanina Ikonfekciooira, nato ji v likalni stiskalnici (preši) podelimo njeno obliko in jo šele nato kondenziramo (postopek post curing). Ker tkanina pri tem postopku izgubi velik del svoje trdnosti, ise zanj uporabljajo pretežno mešanice bombaža s poliestrom. (glej sliko 1 in 2)
Najbolj znane oznake za PP apraturo so Koratron, Permapres, Super Crease S, Primatized itd.
5.	Apretura proti madežem je v
Evropi prav tako malo v rabi, čeprav je s praktičnega vidika zelo zanimiva in privlačna. Kdo ne želi obleke, prta, prevleke in preprog, ki se ne umažejo, temveč kljubujejo vsem vrstam madežev? V resnici stvar sicer ni tako idealna, vendar so te želje v precejšnji meri ostvarljive. S primerno apreturo, ki jo po njeni glavni sestavini imenujemo Scotchgard (izg. skočgard), izredno olajšamo odstranitev nečistoč, ki na različne načine pridejo na tkanino; to ne velja za tiste madeže, ki jih sestavljajo trdni delci (n. par. prah ali saje).
Tkanina, ki je namenjena za apretbiranje proti madežem, mora izpolnjevati iste -pogoje kot za normalno permanentno apreturo proti mečkanju, poleg tega pa ne sme vsebovati ostankov pralnih in amakailnih sredstev. Apretira-mo jo z mešanico umetne smole, specialnega vodoodbojnega sredstva in emulzije fluorkarbomsike smole, kd jo imenujemo Scotchgard. Po običajnem kondenziranj-u je postopek končan. Ce se po taki tkanini polije katerakoli tekočina na vodni, alkoholni ali oljni bazi.
npr. rdeče vino, črnilo, sadni sok, juha, stronjo olje itd., je treba tekočino le -posesati s krpo ali pivnikom in na tkanini skoraj ni sledu o madežu. Kaj pa mazave snovi, kot so mast, vazelin ali vosek? Te je treba le z nožem ali drugim ostrim predmetom postrgati s površine tkanine, preostanek pa očistiti is krpo, ki jo predhodno namočimo v čistilnem sredstvu, n. pr v flexu, trikloreetilenu, perklor-etilenu in podobno, pa je površina spet čista in brez robu od čistila, ki se sicer zelo rad pojavlja.
Lastnosti te apreture izhajajo iz njenega kombiniranega odbojnega učinjka proti vodi in olju, ki ne dopušča, da bi te snovi prodrle v notranjost tkanine in vlaken, temveč ostanejo na njihovi površini, pa jih zato lahko odstranimo. Posebno važno je dejstvo, da apretura proti madežem ne popusti, četudi tkanino perento ali jo damo kemično čistiti.
tkanina j* opiemenjena sa
Hcotchgard
Zaštita od mrlja
Seveda ima Scotchgard apretura tudi vsaj e pomanjkljivosti. Predvsem ne dopušča vpijanje znoja in je zato neprimerna za perilo, srajce, bluze in slične artikle, ki jih nosimo neposredno na koži. Ta apretura je tuldi izredno draga! Ce si boste zaželeli volneno obleko, apretirano proti madežem, naj vam povem, da jdh že izdeluje Vanteks, pa tudi onstran meja je videti že precej tega. Pri
nakupu pazite na zaščitni znak, ki ga objavljamo!
6. Vodoodbojna (hidrofobna) apretura se uporablja za artikle, ki ne smejo prpuščati dežja in mokrote sploh. Znani so postopki, s katerimi povsem zalepimo tkanino, n. pr. guimiranje, kaširanje s penasto gumo (moitopren) ali staljeno umetno smolo (Skai), izdelava voščenega platna itd., vendar ti postopki napravijo tkanino nepropustno ne le za vodo, temveč, tudi za zrak, zaradi česar za nekatere namene niso najprimernejše. Zato tkanine, ki jih nameravamo uporabiti za dežne plašče, oblačila, šotorsko platno in slične artikle, pri katerih je prapu-ščanje zraka potrebno in zaželeno, raje apretiramo s sredstvi, kd vodo sicer odbijajo, vendar zrak in hlape neovirano prepuščajo (porozna hidrofobna apretura). Izbira teh sredstev je zelo široka, pravo vrednost pa imajo le tista, ki dajejo permanenten učinek, torej jih pranje in kemično čiščenje ne odstrani s tkanine. Sem štejemo n. pr. emulzije silikonskih olj in derivate piridina ter etilenimida. Zato pri nabavi vodoodfoojnih tkanin skušajte izbrati take, ki imajo zaščitni znak n. pr. Silikon, Perlit, Photootex itd. Tkanine, ki vsebujejo razen vodoobstojne še apreturo proti mečkanju, so posebno primerne za prehodne plašče, kostime, športne hlače i. p.
S tem zaključujem opis najvažnejših vrst permanentnih apretur, čeprav vsi možni postopki oz. efekti niso bili zajeti. Med temi naj omenim apreturo proti ognju, proti gnitju in razpadanju tkanine, permanentne trdilne apreture za vložke in podloge, optično osvetljevanje in razne kombinacije med opisanimi efekti.
V splošnem velja, da permanentne apreture, na račun izboljšanja določenih 'lastnosti tkanine,
VPLIV KRČENJA SUKANCA PRI PRANJU
Ì
H
mMS :
Spili
mm
4MP
*<>Y fjgtó
Bj
r
■1
Pri WW — apreturi (sl. 1)
zahtevajo tudi svoj davek. Predvsem plačujemo ta davek v obliki že omenjenega bolj ali manj občutnega padca trdnosti tkanine in njene večje obrabljivosti pri drgnenju (ovratniki, manšete, komolci). Kljub vztrajnemu dolgoletnemu prizadevanju kemikov in tehnologov še ni uspelo izdelati postopka za učinkovito izboljšanje mečkavosti celuloznih tkanin, predvsem bombažnih, ki ne bi imel omenjenih negativnih posledic. Temu se zato vsaj delno izognemo z izbiro takih konstrukcij tkanin, ki imajo dovolj visoko osnovno trdnost, da je njihova življenjska doba kljub padcu trdnosti zaradi visokega plemenitenja, še vedno zadostna. Pomagamo pa si tudi z dodajanjem takih pomožnih sredstev k apretumi raztopini, ki ta padec nekoliko omilijo in napravijo krhka vlakna valnejša ter s tem odpornejša proti mehanskim obremenitvam.
Pri PP — apreturi (sl. 2)
O negi In vzdrževanju izdelkov iz visoko plemenitenih tkanin je bilo v posameznih odstavkih tega članka že nekaj rečeno. Ne bo odveč, če potrošnike opozorim na obveznost tekstilnih in konfekcijskih podjetij, da morajo vsak svoj izdelek opremiti s privesno etiketo, na kateri so poleg tehničnih podatkov o tkanini tudi osnovna navodila za nego izdelka; predvsem temperatura pranja in likanja ter koliko je primeren za kemično čiščenje. Vse pogosteje pa proizvajalci opremljajo oblačilne predmete iz občutljivejšega materiala aili s specialno apreturo še s podrobnejšimi tiskanimi navodili. Vsa ta navodila niso okras izdelka, temveč naj jih kupec upošteva in točno izvaja, ker bo le na ita način dovolj dolgo ohranil živost barv, površinski lesk in efekt visokega plemenitenja.
Ing. M. Pogačnik
Pomagajmo otroku pri učenju!
(nadaljevanje s 3. strani)
Razumljivo je, da mora tak kotiček nuditi otroku mir, ker je le-ta nujno potreben za njegovo zbranost pri učenju. V zimskem času mora biti prostor primerno topel, ker tudi to vpliva na otrokovo delovno zmogljivost in storilnost.
Otrok mora imeti ustaljen dnevni red, ki naj določa: čas učenja, igre in počitka. Razume se, da mora imeti otrok urejeno tudi prehrano: najbolje je, če se hrani vsak dan ob istem času. Če otroka ne navadimo na tak red, bo njegov uspeh manjši, njegov razvoj počasnejši itd. Tak red bi moral postati družinski zakon, ki ga
smemo menjati le v izjemnih primerih.
V	današnjem času, ko hodijo otroci v šolo samo dopoldne, izmenično dopoldne in ( naslednji teden) popoldne ali pa samo popoldne, je tak red težko pravilno urediti, še težje pa je otroka nadzirati, ker je večina staršev zaposlenih. Prav zato je prav, če otroka takoj (že v 1. razredu) navadimo na določen red, ker mu le-ta hitro preide v navado, pa potem stalen nadzor ni več potreben.
In še nekaj nasvetov:
CE HODI OTROK
V	SOLO DOPOLDNE
je prav, da se najprej duševno odpočije. če je kosilo šele tedaj, ko
če je tkanina apretirana proti madežem, potem... ne bo težav!
Mali leksikon
V novoustanovljenem konjunkturnem oddelku imamo tudi delovno mesto — ANALIZA TRGA.
Izraz — ANALIZA TRGA je slabo izbran. Analiza namreč pomeni razčlenjevanje, razstavljanje nečesa, v našem primeru torej razmer na tržišču in podatkov o tržišču. To je seveda le del sledeča: raziskovanje in proučevanje razmer na tržišču, zbiranje po-natoge, ki maj jo ta služba opravlja. V celoti pa je naloga te službe datkov, razčlenitev (analiza) podatkov in postavitev zaključkov, ki naj olajšajo in usmerjajo proizvodnjo in pospešijo ter izboljšajo prodajo izdelkov. Ker za naštete elemente takšnega dela ni bilo možno dati enotnega izraza, se je v praksi ustalil izraz — ANALIZA TRGA.
Povedati je še treba, da tudi beseda »TRG« ne predstavlja samo področja, ki ga je treba obdelati, ampak zopet več elementov, in to: potrošnika na tem področju, področje samo in naš proizvod, ki ga na takem področju želimo prodajati.
Kadar torej govorimo o analizi trga, moramo upoštevati vse naštete elemente, če naj bodo rezultati realni, zaključki pa učinkoviti!
INFORMIRANJE — obveščanje, poročanje, poizvedovanje. Beseda torej ne pomeni enostransko dejanje, torej — jaz tebi ali til meni, temveč obojestransko dejanje, torej — jaz tebi in ti meni! Gre torej za iskanje informacij in za danjanje informacij. Pravilno informiranje zato ni samo obveščanje, temveč izmenjava obvestil, podatkov, mnenj, stališč, želja, zahtev itd.
Pravilno in vsestransko informiranje zahteva zato mnogo več, kot mnogi mislijo, da zadostuje!	P. G.
se starši vrnejo iz službe, potem ima otrok še čas, da naredi prej vsaj del domače naloge. Starejši otroci naj v tem času pomagajo materi pri domačih opravkih. Takoj po kosilu ni primeren čas za učenje, ker je s polnim želodcem težko delati. Po kosilu naj zato mlajši otrok nekoliko počije, starejši pa naj zopet pomaga materi pri pomivanju posode, pospravljanju itd. V takem opoldanskem premoru je tudi čas, da se z otrokom pogovorimo o šoli, o njegovih težavah in uspehih, ki jih je imel tisti dan, nakar je čas za učenje. Slabo je, če ga po kosilu pustimo med prijatelje, ker ga bomo težko priklicali nazaj. Otroka moramo pripraviti do tega, da "j sam spoznal, da je treba narediti najprej nalogo in se naučiti, potem pa je čas tudi za igro. Pri tem moramo paziti, da ni površen, pač zaradi želje,.da bi se šel čim-prej igrat.
CE HODI V SOLO POPOLDNE naj bo domače učenje osredotočeno na jutranje ure. Ne pustimo, da otrok poležuje! Zahtevajmo, da vstaja okrog sedme ure, nakar naj se umije, pospravi sobo (če je večji), zajtrkuje in že je čas za učenje. V takih pogojih bo svež in zdrav, to pa je osnova za uspešno delo. Če bo delal tako, bo imel pred kosilom še vedno dovolj prostega časa za igro in zabavo.
Napačno pa je, če otroka silimo, da se uči pozno v noč, ker to zelo škoduje njegovemu zdravju in zmanjšuje njegove sposobnosti. Ne pozabimo, da mora otrok spati vsaj 9 do 11 ur! Zaradi tega naj otrok tudi ne gleda poznih televizijskih programov!
ČE HODI V SOLO IZMENIČNO potem je treba dnevni red še prav posebej dobro urediti, da otrok ne bo zbegan, malodušen in vsega naveličan.
lasno je, da ni možno vnaprej odrediti dolžine časa za učenje. Pri normalnih otrocih zadostujeta 2 uri na dan, včasih manj ali več. Nepravilno pa je, če od otroka zahtevamo, da se uči kar vse popoldne (ali dopoldne), ker se mu
bo v takih pogojih učenje uprlo. Otrok mora imeti vsak dan nekaj prostega časa za igro in razvedrilo; to je njegova pravica, ki si je ne bo pustil vzeti!
Da moramo nuditi otroku tudi normalno vzdušje (mislim na družinske razmere!) je jasno, ker le-to zelo močno vpliva .na otroka. Otrok je običajno zelo občutljiv in potrebuje zato dovolj družinske topline in varnosti. Ce razmere v družini niso urejene (starši se prepirajo, niso skrbni, prepuščajo otroka samemu sebi!), potem je prav to pogosto vzrok njegovega nazadovanja, torej slabšega učnega uspeha, raznih kompleksov in podobno.
ZELO KVARNO JE, ČE OTROKA PRETEPAMO, ČE GA KREGAMO, CE MU VSILJUJEMO NASE PREPRIČANJE, DA JE NESPOSOBEN, ZABIT IN PODOBNO, ker bo v takem otroku raslo prepričanje, da je res tako, ker bo v njem rasel strah pred starši in strah pred šolo, dobil bo kompleks manjvrednosti in že je tu trenutek, ki ga lahko pokoplje za vse življenje ali pa vsaj za daljši čas. Posledice pa so v obeh primerih neizbežne.
SKUSAL SEM POVEDATI VSE TISTO, KAR MORAMO OTROKU NUDITI, DA MU BO POSTALO DOMAČE UČENJE PRIJETNO IN KORISTNO. ZAJEL SEM LE ZUNANJE POGOJE IN VPLIVE, KER PRAV TE PREPOGOSTO ZANEMARIMO ALI PA SPLOH NE UPOŠTEVAMO, ČEPRAV SO BISTVENA OSNOVA ZA USPEH.
V naslednji številki pa bom pisal, kako naj se otrok uči, kako mu moramo pomagati, da bo učinek njegovega dela čim večji in popolnejši, kar vse mu bo prineslo večji uspeh v šoli, staršem pa veselje in nagrado za njihov trud.
P. G.
Rjava barva - FAVORIT zimske sezone
Košček narave v našem stanovanju
Mala papiga — skobčevka (nadaljevanje iz 7. številke!)
»Tam, kjer je svetloba, je tudi senca!« Ta pregovor velja tudi za papigo. Prosto letanje po sobi in njen nagon za igranjem nista vedno razveseljiva. Nekateri specialisti poškodujejo zavese in stenske tapete. Tudi časopise, pisma in druge papirje na mizi papiga rada napada. Krotke samice rade glodajo luknje v zid ali trgajo tapecirano pohištvo z namenom, da bi si napravile gnezdo. Zelene
bne rastline so zanje posebno privlačne in često pokažejo sledove ptičjega obiska. Pri gojenju dragocenih sobnih rastlin se zato zgodi, da dobi ptica zapor in ne sme letati prosto naokoli po sobi. Večkrat je tudi njeno kričanje neprijetno; to se zgodi, kadar papiga sliši glasove vrabcev.
Nevarnosti, ki grozijo Skobčevki, so različne. Njena zaupljivost ji postane večkrat usodna. Glodanje nekaterih rastlin in drugih predmetov ter živil lahko povzroči razne bolezni ali celo zastrupitve. Usodno je tudi letanje po sobi pri odprtem oknu, ker prej ali slej naš ptiček le odleti. Papiga se sicer mudi dalj časa v kraju, kjer
sliši glas svojih vrstnikov in je zato upanje, da jo ponovno dobimo nazaj, če postavimo na okno kletko z drugo papigo — kot vabo. Poleti in jeseni je v naravi dovolj zrna in zelenjave, pa se ptica lahko sama preživlja tudi več tednov. Pri slabem vremenu pa je papiga izgubljena. Znani so primeri, da je našel tak ubežnik zatočišče pri drugih ljudeh, ki so ptico vrnili lastniku, ker je celo znala povedati svoje ime, naslov. Preden zapustimo stanovanje, se moramo prepričati, če je papiga še v sobi oziroma, če nam ni sedla na ramo ali glavo, pa jo tako odnesemo s seboj nevede na cesto, kjer nam odleti. Ptica se lahko zastrupi, če gloda strupene rastline (hiacinte) ali stanjol papir, ki ga odvržemo pri čokoladi ali cigaretah. Zaradi glodanja bolj ali manj užitnih stvari lahko dobi ptica prebavne motnje, čestokrat pokaže papigica znamenje prehlada (vnetje grla ali nahod). V teh slučajih ima strokovna trgovina na razpolago celo ptičjo lekarno. Uspešno zdravljenje je tudi obsevanje z infrardečo žarnico, ki je rešilo že mnogo ptičjih življenj. Mrčes redko napada papigico, če skrbno in pogosto čistimo kletko
in če sem in tja uporabljamo
dezinfekcijsko sredstvo.
V sobi se papigica lahko ujame v okenske zavese; zaradi razburjenosti močno cepeta in pogine ali si zlomi nogico. V kuhinji lahko pade v posodo z mlekom ali vodo in utone. Na vročem štedilniku si opeče nogice, če imamo istočasno v hiši mačka ali psa je treba biti posebno previden.
Po naravi skobčevke v splošnem niso nagnjene k boleznim, posebno, če imajo te živalice dovolj sonca, zraka in svetlobe. Kljub temu je tudi v tem smislu potrebna pazljivost in nega. Če ptica poseda s kuštravim perjem in tudi podnevi tiči z glavo pod krili, je to znak, da zdravje ni v redu.
Podobno kot menjajo sesalci dlako, odvisno od letnih časov, se obnavlja tudi perje ptic, pač zaradi naravne obrabe peres. Izpadanje perja v splošnem ni bolezen, temveč normalen biološki pojav, ki ga imenujemo goljenje. S štirimi meseci starosti se začne goljenje, enkrat več drugič zopet
(dalje ena zadnji strani)
po uniformi. Viden je le gornji gumb, ostali pa so majhni.
7.	Plašč s poudarjenimi šivi in zvončastega kroja. Gumbi so iste barve kot plašč.
8.	športni plašč z zaponkami, ki so podobne tistim na kovčkih. Pas je prišit in je samo na sprednjem delu. Žepi so v stranskem šivu.
9.	Novost letošnje mode so lahki plašči, ki služijo kot obleka in so tudi krojeni kot obleka.
Značilnost teh modelov je mnogo dvojnih šivov in veliki našiti žepi. Letošnja zimska moda daje prednost rjavim barvam vseh tonov,
od bež do maroni rjave. Tudi oranžno-rjava je zelo moderna, potem grahastozelena in električ-nomodra, ki je mešanica tirkizno-zelene in ultramarina. Izberemo pač barvo, ki nam odgovarja, saj se vedno ne moremo ravnati po modi.
11. Obleka — plašč iz oranžnega blaga; pas je pomaknjen navzgor in le rahlo oklepa obleko.
12.,	13. in 14. Uniforma — stil, novost letošnje mode. Bane so poljubne, vendar najbolj pogosti sta temnomodra in temnorjava s svetlečimi gumbi. Dolžina plašča sega čez škornje. Pas je tudi rahlo potisnjen navzgor. Mlada dekleta si lahko dovolijo kombinacijo temnomodra-rdeča. Itd.
K tej obleki obvezno spadajo škornji in klobuk.
Mak
1. Za hladne dni naredimo enobarvno obleko iz toplega volnenega blaga; kroj je viseč! Gumbi so iste barve kot obleka.
2. Po istem kroju kot prvo naredimo še drugo obleko. Blago je mehko in toplo. Ovratnik je mehko stoječ.
3. Lepa obleka iz enobarvnega blaga s poudarjenimi šivi. Ovratnik je koničasto vstavljen in spominja na »kuto«.
4. Obleka iz drobno-vzorčastega tweeda z raglan rokavi in vrezanimi žepi. Ovratnik je mehko stoječ.
6. Lep plašč iz toplega enobarvnega vonlenega blaga, inspiriran
ZAHVALE — ZAHVALE
Ob vstopu v pokoj se članom kolektiva plemenitilnice I iskreno zahvaljujem za lepo darilo, ki mi bo vedno v lep in drag spomin.
Rezka Liberšar Kranj, Bobovek 10
Zahvaljujem se sodelavcem iz ekonomske enote tkalnice I, prav posebno pa iz zgornje — KOVO - tkalnice, za spominsko darilo, k; so mi ga poklonili ob odhodu v pokoj.
—1	Marija Dolinar
čistilka prostorov
ZAHVALA IZ ZDRAVILIŠČA dr. PETRA V ŠKOFLJICI
Od Ivana Bernarda, našega sodelavca, ki je v tem zdravilišču na zdravljenju, smo prejeli naslednje pismo:
»Dragi člani kolektiva!
Zaradi bolezni sem že štiri mesece na zdravljenju. Ves ta čas se s tovarišicami in tovariši, ki so tu z menoj, pogovarjamo predvsem o življenju v tovarni, o sodelavcih in podobno. Povem vam, da bi se rad zdrav in vesel vrnil med vas na delo. Trenutno pa lahko obujam samo spomine na vas in na svoje delo.
Pred kratkim sem dobil denarno nagrado od sindikalne organizacije. Ta pozornost me je presenetila in razveselila, saj dokazuje, da člani ne pozabljate tistih, ki niso med vami. Vsem najlepša hvala za pomoč in razumevanje.
Na koncu prav lepo pozdravljam vse, še prav posebno pa sodelavce iz priprave dela v tkalnici I.«
Ivan Bernard Zdravstveni dom dr. Petra
PISMO VOJAKA
Piše vam vojak Ranko Kabić, delavec iz plemenitilnice I.
Dragi sodelavci!
Sporočam vam, da sem postal vojak JA. Sem v Skopju, kamor sem prišel 29. septembra tega leta.
Skopje je lepo mesto in upam, da se bom tu prijetno počutil. Kako bo, pa vam bom še pisal kasneje.
Trenutno vam želim veliko uspeha in napredka, sodelavcem pa prijetne delovne pogoje.
Tovariško vas pozdravlja!
Ranko Kabič V. P. 1029 Skopje
10- Nagradna križanka — križanka — križanka
Ob pravilni rešitvi križanke dajo besede pod 101. navpično, 7. vodoravno, 54. vodoravno, 11. navpično, 85. navpično in 17. vodoravno misel uredništva ob 29. novembru — dnevu republike.
VODORAVNO: 1. umetnik, ki nastopa sam, 7. glej uvod!, 11. za-stanek, 17. glej uvod!, 19. pripomoček za pisanje, 21. španski teniški igralec, eden najboljših na svetu (Manuel), 22. uporabljanje,
23.	prebivalec našega največjega pristanišča, 25. lisaste krave, 27. zli duh, 28. izraelsko sredozemsko pristanišče (orig. AKKA), 29. go-rišče, žarišče, 30. predsednik Mehike pred sedanjim predsednikom Diazom Ordazom (Lopez), 31. ime največjega slovenskega pisatelja in dramatika Cankarja, 32. prvi del besede VETO, 33. taksna znamka, 34. začetek besede WOLF, 35. delovna skupina, 37. oranje, 38. prebivalec najmanjše balkanske države, 40. del skladbe, 42. tuje moško ime, 44. avstrijska poročevalska agencija, 47. mlad vol, 48. naravna katastrofa zaradi premikanja zemeljskih plasti, 50. policaj, stražnik, 52. soglasnika v besedi RELE, 53. pojav pri ognju, 54. glej uvod!, 56. korček, ciklama, 58. ime ameriške filmske igralke
Blyth, 59. naša pisava tuje igre s kartami whist, 60. francoska reka, desni pritok Rodana pred Lyonom (480 km), 62. desni pritok Drave iz vzhodne Podravine, 63. kurirji, odposlanci, 64. boksarska kategorija, 66. bajeslovni velikan z enim očesom, 68. opravilo čebele, ko nabira med, 69. igralec hazardne igre, 71. prepreka, 74. utrjeno prebivališče fevdalcev v srednjem veku, 75. delo v rudniku, 76. delavec, ki presega norme, 78. človek z bolezensko povečanim spolnim nagonom, 80. otožen glasbeni način, 81. kemični znak za titan, 82. delen zlom, 84. drugo ime za kenguruja, 85. slovensko podjetje, ki odkupuje odpadni material, 87. pogan, 89. prvina s kemičnim znakom Te, 91. eden od sodnikov v procesu proti Sokratu (iz istih črk kot TINA), 92. otroška igrača, volk (pri vrtenju ostane ohranjena smer osi), 94. srednji del besede RIBA, 96. najboljši jugoslovanski orodni telovadec (Miro), 98. središče vrtenja, 99. delavec, ki opravlja težaška dela, 100. začetnici odličnega jugoslovanskega filmskega režiserja (»Zbiralci perja«), 101. nasilen vdor, 103. šesti planet našega planetnega sistema, 105. ženska oseba iz Hemingwaye-vega romana »Komu zvoni« (Pab-lova žena), 106. krilo starorimske legije, 107. subjekt; človek, 108
uslužbenec na poslaništvu, ki je strokovnjak za posamezna področja, 109. melodija, 110. osje gnezdo, 111. ime slovenskega filmskega igralca Bitenca (»Minuta za umor«), 113. površnik zvončaste oblike, 115. ime naše filmske igralke Nikšič (»Na papirnatih avio-nih«), 117. neprofesionalec, 118. del stopala, 119. področje oblasti vrhovnega cerkvenega poglavarja muslimanov.
NAVPIČNO: 1. pomiritev, pobotanje, 2. preročišče, 3. reka v Češkoslovaški in Nemčiji, ki se izliva v Severno morje, 4. jurlakinja romana Mire Miheličeve »April«, 5. kemični znak za kositer, 6. prebivalec gorate avstrijske pokrajine, 7. mestece v severni Dalmaciji, v dobi hrvaške samostojnosti središče nadškofije, 8. vrhunski športnik, 9. smešnica, 10. izbrana družba, 11. glej uvod!, 12. najdaljši gorski masiv na svetu, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike, 13. ime slovenskega dramskega in filmskega igralca Žigona, 14. ime odlične sovjetske atletinje Pres-sove, 15. sibirska reka, ki skupaj z Ingodo tvori šilko, pritok Amur-ja, 16. ime verskega reformatorja Husa, 18. junak Vandotove mladinske povesti, o katerem smo posneli že dva otroška filma, 19. del
(i	2	3	4	5	iT"	L		j	7"	8	9	r	L		J	n	12	13	14	15	16
17				■		18	Li	19					20	U	21						
22				J	23		TU			□				26			27				
28			□	29					□	30							31				H
32		□	33					■	34		□	35“				36	n	37		d	
38		39					z	40			41	3	42“				43		44“	45	Tz
n	47					□	48					49	□	50				51	U	52“	
	b	53			□	54							55	Z	56				57		
r-J	58				59				D	60				61	r	62					
63			□	64“					65	□n		66		•	67			G	68		
69			70			□	71			72	73	G	74				G	75			r
76		■				77	□	78				79				G	80			C=	
81		□	82				83	r	84						n	85				86	L_
te		88		89				90	WS	91				B	92						93“|
(	3	94	95	C	96				97	□	98		□	99					G	ioT	
_J	101			102	□	103				104		□	105					G	106		
107					LB						□	109					G	110			
111					112	J	h	w~			114			n	115		116				
117						r		1	118					H		1	119					
REŠITVE POŠLJITE ALI ODDAJTE V SKRINJICO DO 15. XI.
obleke, 20. upadanje morske gladine, 21. produkt sesirjenja, 24. nočna ptica, ki lovi miši in druge ptice, 26. gorata hrvaška pokrajina v zahodnem delu (Gorski), 29. glasovna prvina jezika, 30. znamka britanskih avtomobilov, 33. najvišji vrh našega dela Zahodnih Julijskih Alp (2585 m), 34. izumitelj parnega stroja (James), 36. napeljava za vodo, 39. glasba za bujenje, 40. zakoni, pravila, 41. očetova ali mamina sestra, 43. nabava blaga ali materiala, 45. razklan del palice, 46. udeleženec sinjske viteške igre alke, 48. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os, 49. lahkoatletska disciplina (v daljino in višino), 51. držalo, ročaj, 54. stopnja v vojaški službi, 55. ugankar, 57. lovski vodni šport, 58. svobodno posestvo, ki se lahko podeduje ali proda, 59. strokovnjak za varjenje, 61. televizijski zaslon, 63. vrsta mehkega sira, 64. del Panonske nižine severovzhodno od Donave in Tise, 65. pred leti umrli slovenski romantični skladatelj (Vasilij), 67. industrijska rastlina, 70. veličasten koničast vrh nad zgornjo Soško dolino (2245 m), 72. valj, zvitek; gledališka vloga, 73. beseda brez poudarka, 75. nekdanje turško gostišče in prenočišče, 77. biciklist, 79. drugo ime za oksid, 80. srbsko moško ime, 83. turški sultan, vodja turške vojske v kosovski bitki, 85. glej uvod!, 86. velika skala, skalovje, 88. dvom, izbira med dvema možnostima, 90. literarni izraz za orača, 92. bog pastirjev in čred pri starih Slovanih, 93. naprava, 95. eden največjih francoskih kolesarjev, zmagovalec »Tour de France« v letih 1953, 1954 in 1955 (Louis), 97. prebivalec Ruš, 99. značilen predstavnik vrste, 101. glej uvod!, 102. dalmatinsko moško ime, 104 zelena drevesna žabica, 105. starogrški bog pastirjev, gozdov in čred, 106. gorovje ob indij sko-burmanski meji (iz istih črk kot MASA), 107. pesem hvalnica, 109. popularna francoska filmska igralka (Marie José), 110. star naziv za vrv, 112. kemični znak za erbij, 114. začetnici slovenskega dramskega in filmskega igralca, moža Duše Počkajeve, 116. ime črke M.
Izžrebani so bili
28. X. smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad za 9. križanko:
1.	nagrada — 15 N din — Katarina Jereb
2.	nagrada — 12 N din — Slavka Zupančič
3.	nagrada — 10 N din — Matilda Kogej, konfekcija
4.	nagrada — 10 N din — Majnik Rudi, Luznarjeva 20, Kranj
5.	nagrada — 9 N din — Marta Gartnar
6.	nagrada — 7 N din —• Jože Dovža, termocentrala
Košček narave...
(nadaljevanje s 5. strani)
manj, kar traja več tednov. Takrat najdemo v kletki skoraj vsak dan izpadla peresa. Na žalost izgubi papigica večkrat tudi svoje vijoličaste pikice na vratu in temna repna peresa. V štirih do šestih tednih pa ji ta okras zopet zraste.
Večkrat se odlomijo dolga repna peresa, ker jih papigica uporablja pri plezanju ali pri pristajanju kot oporo. V tem primeru ji iztrgamo še preostali konec (peresno cev) s kratkim potegom, da tako pospešimo rast novih repnih peres. To se zgodi v štirih tednih. Ce odlomljenih ostankov ne odstranimo, traja rast novih peres tudi dva do tri mesece.
Peresa, ki so vzraščena navznoter, povzročajo motnje v rasti in tudi predebelo kožo na nogah. Če kožo prerežemo in odstranimo pero, je rast zopet pravilna. Zgodi se tudi, da ptica izgubi repno pero, če jo zagrabimo. To je obrambna reakcija ali naravno varovanje proti sovražniku.
Posebno problematično (bolezenskega značaja) je takoimenova. no francosko goljenje. Pticam, ki imajo to neozdravljivo bolezen, se v začetku razvije čisto normalno perje, vendar zgubijo glavna letalna peresa še predno le-ta zrastejo. To se potem ponavlja. Te papigice imenujemo poskakače, ker nikoli ne morejo leteti, temveč samo poskakujejo.
V času goljenja je papigica posebno občutljiva za prepih. Tudi močno sonce ni primemo.
Sedenje ali spanje papigice na eni nogi ni nič posebnega. Če spi tako, da se drži s kljunom in nogami za kletko, naj vas to ne vznemirja, ker je to ena izmed nenavadnih lastnosti vseh plezalcev.
M. Š.
V plemenitilnici
Gradnja
provizorija
Gradnja provizorija poteka izredno hitro in brezhibno, čeprav je vreme večkrat nagajalo. Posebno smolo so imeli naši in tuji graditelji tiste dni, ko so montirali zgornji — leseni — del provizorija. Nekaj dni je skoraj nepretrgoma deževalo, in to tedaj, ko je bilo treba zgradbo le še pokriti. Voda je grozila, da bo zmočila notranje stene (Ie-te so pretežno iz lesonita!), kar bi povzročilo večje deformacije. Delavci so morali delati tudi v večjih nalivih, da bi preprečili škodo. Kot bi mignil, je bila zgradba pod streho. Vse kaže, da bo provizorij zgrajen v postavljenem roku, kar je redkost v današnjih časih.
Vsi, ki so pri tej gradnji sodelovali zaslužijo res pohvalo in priznanje!
Uredništvo