yCt,
n .
NO. no
Ameriška Domovi im a
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY' MORNING, JUNE 6, 1963
SLOV€NIAN
MORNING N6WSPAP66
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Čistka na Kitajskem je segla med vrhove
Novi grobovi
Peipinški župan Peng (then, ki so ga smatrali nekaj časa za verjetnega nasledni-j 1962 ka Mao-Tsctunga, je bil odstavljen.
Johanna W. Eismar
Preteklo soboto je umrla v Whitecliff Manor 79 let stara Johanna W. Eismar s 1024 E. 171 St., roj. Tuemmer, vdova po 1. umrlem možu Josephu,
sestra Berthe Jungheim (Muen-
ohen-Gladbach v Nemčiji, kjer
. ,.v je bila pokojna rojena), teta Komunistična ,,	.	„	.	,,
,	„	... Katherine Gray (Cleveland).
Kitajska je sred, oasezne partij- Pogreb bo |z Grdinovega po.
TOKIO, Jap.
23101 Arms Avenue, mož Marie, roj. Pirnat, oče Louise (Mrs. William) Potočar, 5-krat stari oče, 2-krat praoče, brat Marti-(York Run, Pa.) rojen v Stopičah pri Novem mestu, kjer je zapustil sestre Ano, Antonijo in Marijo. V ZDA je prijel 1. 1903 je živel v Euclidu nad 40 let. Do upokojitve je bil zapo-
ske čistke. S svojega položaja kot župan glavnega mesta Pei-pinga in glavni tajnik Komunistične partije v glavnem mestu je bil odstavljen Peng Chen, ki je še do pred nekaj meseci sprejemal v imenu rdeče Kitajske tuje goste in jih častil. Nekateri so videli v njem resnega kandi
greb. zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 1.30 popoldne na Lake View pokopališče.
Justine Kausek
V soboto je umrla v Mary Mount bolnici 56 let stara Justine Kausek s 17813 Crestland Rd., roj. Mramer, vdova po 1.
slen v mestni garaži v Euclidu. združiti z ohajskimi liberalnimi Pokojni je bil član Loyalites No. Ln naprednimi strujami z name-158 SNPJ in Carniola Tent No. nom. da preobrazijo ohajsko de-
1288 T.M. Pogreb bo iz Želeto-| vega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15 zjutraj v cer-<ev sv. Kristine, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na All Souls pokopališče.
data za naslednika Mao-Tsetun- 1951 umrlem Louisu, mati Jus-Ko je bilo sedaj objavljeno, Itine Lou> sestra Pok- JosePha’
bil odstavljen, je po piša- Rcse Dudley, Edwarda in Wil-urad-lRarna- Pokojna je bila v bolnici
gada je
nu “Ljudskega dnevnika nega glasila Kitajske Komunistične partije, ljudstvo od veselja plesalo po ulicah glavnega mesta.
Omenjeni list je zapisal v u-vodniku ob tej priložnosti: Vsakdo, ki bo nasprotoval načelniku Mao-Tsetungu, nasprotoval
8 tednov. Bila je članica Društva Ribnica št. 12 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.45 v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., kjer bo ob 9.30 sv. maša, nato na Kalvarijo.
Mark J. Tomašič
V soboto je nepričakovano
William C. Clemcncc
Včeraj je umrl v Huron Rd. bolnici 46 let stari William C. Clemence s 451 E. 149 St., mož Mary, roj. Brodnik, oče Barbare Schleicher in Vernice Le-blang, očim Joanne, Frances Schmitz, Mary Klemenc in Ag-
stari Mark J. Tomašič, rojen v Clevelandu, zaposlen pri N.Y.
njegovim mislim, nasprotoval
vodstvu Centralnega komiteta, |umrl na sv°jem domu 06 et se upiral diktaturi proletariata,
pravi poti v socializem, pa naj	.
bi bil še na tako visokem položa- Central R.R. preko 37 let, dok-ju in užival še tako dolgo ugled, ’er ni stopil pred enim letom bo zbit na tla od vse partije in pokoj, mož Kathryn, roj. Vuku-vsega ljudstva.	sic’ oče Thomasa, profesorja
Partija očita odstranjenim čla- fllozofl-ie
,	. w i	versity, brat Paula, Johna, Tho-
nom, da niso bili marksisti-lem-	.
. I rvi n c o m n v>ovi l/o I\tci to nhlrm.
nisti, ampak revizionisti, torej
nes Skolar. Rojen je bil v Cleve- I velandski župan. Zato je delav-landu in je služil v drugi sve- cem priporočal, naj ne glasujejo tovni vojni v mornarici. Zapo- več za Lauscheta. slen je bil pri Thompson Pro- Drugače je pa konvencija po ducts & TRW Corp. kot stroj- tekala mirno. Za predsednika o-nik. Pogreb bo iz Želetovega po- hajskih AFL-CIO unij je bil zo-greb. zavoda na E. 152 St. v sre- | pet izvoljen državni senator
komunistični krivoverci.
Pen g Chen je bil zadnjič javnosti na svojem položaju 29. marca letos. Od srede preteklega maja so javno napadali nje-1 “““ y cerkev sv jeroma govega neposrednega ^mestni-1 ^ natQ fia Kalvarijo_
Peter Pollutro
masa in Franka (vsi že pokoj
ni). Bil je član Društva Naj sv Imena pri Sv. Jeromu in Sv. Pavla br. 10 HKZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob
ob
ka Teng To, predsednika peipin-ške univerze in vrsto intelektualcev, ki naj bi bila okužena od “revizionstičnih” stremljenj. Od lanskega novembra pogrešajo v javnosti tudi Lo Juichinga, načelnika armadnega glavnega etana. Ugibajo, če ni bil tudi ta vpleten v čistko.
--------o--------
Oton Habsburški se vrača v Avstrijo
DUNAJ, Avstr. — Sin zadnjega avstrijskega cesarja Oton|tovega pogreb, zavoda na E. 152 Habsburški se je boril cela desetletja, da bi se lahko vrnil v
V petek je umrl v Euclid Glenville bolnici 72 let stari Peter Pollutro s 14100 Lake Shore Blvd., mož Ann, roj. Valentič, oče Rocca in Roberta, brat Anthony j a, Angele Rich Mallie Rich im pok. Rose Velloc-ci. Rojen je bil v Buffalo in je bil delaven kot direktor atletike pri American Legion Post No. 2 Bil je veteran prve svetovne rojne. Pogreb je danes iz Žele-
Avstrijo. Po prvotnih zakonih Avstrijske republike mu je to bilo prepovedano brezpogojno in za zmeraj. Čas je pa zakonodajo omilil. Zato1 je Oton začel boj za potni list pred sodišči na Dunaju. Zmagal je 1. 1963, toda socijalistični minister za notranje zadeve mu ni hotel dati dokumenta.
Sedaj je na krmilu Ljudska stranka in njen predsednik dr. Klaus simpatizira z nekdanjo dinastijo. Oton je sedaj dobil potni list in se bo menda jeseni vrnil v Avstrijo. Socijalisti so
St. na Lakeview pokopališče.
Frank Murn
Po dolgi bolezni je v nedeljo umrl v Euclid Glenville bolnici kamor je bil pripeljan pred enim tednom, ko ga je zadela kap, 82 let stari Frank Murn
Abel tn zadovoljen z ohajskimi demokrati
CLEVELAND, O. — Sedanjega predsednika jeklarske unije dobro poznajo jeklarski delavci v naši državi. Je tu rojen in do 1 1952 je igral veliko vlogo med ohajskimi jeklarji. Udeležil se je tudi ohajske državne konvencije AFL-CIO in v svojem govoru rekel, da bi se unije morale
GEMINI 9 MOGLO IZVESTI LE DEL SVOJEGA PROGRAMA
mokratsko politiko, ki se Abelu zdi strašno slaba. Ali je res treba, da bi ohajske demokrate vrtel republikanec Rhodes, kot se mu zljubi? Okroglo 2,200 delegatov ga je napeto poslušalo. Abel je obtožil senatorja Mans-fielda, da je on kriv, da ni bil izglasovan zakon o ukinitvi “pravice do dela”. Spravil se je tudi na svojega starega nasprotnika senatorja Lauscheta in mu očital, da je pozabil, kdo mu je 1. 1942 pomagal, da je postal cle-
Vesoljsko vozilo Gemini 9 je v treh dneh v vesolju izvedlo le del predvidenega sporeda. Ni se moglo povezati z drugim vesoljskim vozilom, ker se od tega ni odločil varovalni pokrov, in astronavt Cernan se je moral 17 minut preje vrniti v vesoljsko vozilo, kot je bilo predvideno.
Iz Clevelanda in okolice
I
CAPE KENNEDY, Fla. — Vesoljsko vozilo Gemini 9 je imelo vrsto težav, predno je pretekli petek srečno poletelo v vesolje. Polet je bil preje dvakrat odložen, prvič v maju, ker raketa Atlas, ki bi morala pognati v vesolje posebno vesoljsko vozilo, s katerim naj bi se Gemini 9 sestalo in povezalo, ni delovala, kot bi bilo treba, drugič, ko je prišlo do težav v elektronskem sistemu samega Gemini 9. Tekom sobote se je Gemini 9 ponovno približalo vesoljskemu vozilu, s katerim bi se imelo po načrtu povezati, pa ni moglo tega izvesti, ker se je vesoljskega vozila še držal varovalni pokrov. Ko je včeraj astronavt Cernan “hodil’’ po vesolju izven vesoljskega vozila in je hotel ravno izvesti zadnji del programa, se mu je začelo rositi steklo čelade vesoljske obleke, da ni mogel gledati, in radio, s katerim naj bi vzdrževal zvezo z vesoljsko ladjo, ni deloval, kot :>i moral. Svojo “hojo” izven vesoljskega vozila je moral zato astronavt končati 17 minut preje, kot je bilo predvideno. Danes ob 10.04 bo vesoljsko vozilo Gemini 9 predvidoma pristalo na Atlantiku.
Zlata poroka—
Danes praznujeta 50 let srečnega zakonskega življenja dobro poznana Louis in Ernestina Merhar s 21951 Westport Ave. Poročila sta se 6. junija 1916 v cerkvi sv. Vida. Slavljenec je bil zaposlen pri Addressograph-Multigraph Corp., dokler ni v aprilu 1960 stopil v pokoj. Dekliško ma slavljenke je bilo Kr-žič. Zlastoporočenca imata sinova Louisa in Alberta, ki živita v Willoughby, Ohio, sedem vnukinj, ki jima delajo kratek čas. Iskrene čestitke!
do ob 9.15 v cerkev Marije Vne-bovzete ob desetih, nato na Kalvarijo.
King.
Konferenca za civilne pravice odobrila Johnsonovo politiko
Ohajski državni proračun bo imel prebitek $20 milijonov
WASHINGTON, D.C. — Konferenca za civilne pravice, ki ji je pretekli teden prisostvovalo kakih 2,400 delegatov iz vseh
COLUMBUS, O. — Finančni j urad guvernerja Rhodesa je objavil, da bo ohajski državni proračun pokazal koncem meseca prebitek $20 milijonov. Velika j gospodarska k o n j u n k tura je
krajev dežele, je potekala kar namreč dala preqej več promet mirno, čeprav je črnska organi- nega davka, kot je bilo predvi-zacija CORE skušala uveljaviti deno. S prebitkom bo razpolaga-načelo, da so civilne pravice važ- la prihodnja legislatura. nejše od vojne v Vietnamu. Ve- Finančni urad žel, da bi ta čina delegatov ni bila za to sta- znesek služil za proračunsko re. lišče. Je odobrila vse predloge zervo. Legislatura bo verjetno pripravljalnega odbora in doda- hotela porabiti ta denar, da zvila še nekaj svojih. Vodstvo kon- ša plače državnim uradnikom, ference se je na koncu sestalo z Smo v volivnem letu in se takih zastopniki delavskih unij in raz- prebitkov ne veseli samo guver-nih verskih skupnosti. Na se- ner Rhodes, ampak tudi člani le-stanku je bilo sklenjeno, da je gislature. Jih bodo pri agitaciji treba organizirati posebno akci- do dna izrabili.
jo, ki bo pritiskala na senatorje in kongresnike, da bi čim preje | izglasovali letošnji zakon o civilnih pravicah. Akcijo bo najbrže I vodil znani črnski voditelj Roy I Wilkins. Johnson je bil zelo ve-1
Kljub le delni izvedbi predvidenih nalog je treba polet vesoljskega vozila Gemini 9 smatrati za uspeh. Polet sam je prinesel vrsto skušenj, ki bodo služile bodočim poletom in pomagale odstraniti težave, ld so ovirale dosedanje polete. Astronavt Cernan je z 2 urami in 9 minutami bivanja izven vesoljskega vozila pokazal, da je človeku možno ostati izven vesoljskega vozila dalj časa brez škode in tam tudi opraviti razna nujna dela. Brez te možnosti bi bil polet na Luno komaj mogoč.
Ko se je astronavt Cernan vrnil v vesoljsko vozilo, je vodnik vesoljskega vozila Stafford tega usmeril malo bližje proti Zemlji in ga pripravil za povratek na Zemljo, ki je določen za danes dopoldne ob 10.04 na Atlantiku, kjer čaka nanj letalonosilka Wasp s par drugimi ladjami.
nezadostnemu odtegovanju pri izplačilih zaslužka delavcem in uslužbencem.
Iz poročila, ki je bilo priloženo senatorjevemu govoru, je razvidno, da je število davčnih grešnikov v Clevelandu porastlo lani za kar 74.3%.
Število ameriških katoličanov narastlo v 10 letih za 12,621,000 duš
WASHINGTON, D.C. — Nad
sel, da je konferenca potekala 46,246,000 katolikov ima 29 nad-tako mirno in da so delegatje škofij in 121 škofij, vojaški du-pokazali toliko discipline v de- hovniki pa skrbijo še posebej za batah.	I okoli 2 milijona katoličanov.
Porast davčnih prestopkov
WASHINGTON, D.C. — Sen. John J. Williams, republikanec iz Rhode Islanda, je v senatu razkril, da je zvezna vlada lani izgubila na davkih preko 1.3 bilijona dolarjev. Od tega je 328 milijonov že odpisala kot neiz-tirljivo.
Zvezni davčni komisar je dejal, da je porast “neiztirljive” vsote treba pripisati v glavnem
Medicare išče pot za plačevanje zdravniških stroškov
WASHINGTON, D.C. — Do zdravniškega zavarovanja ima po novem zakonu pravico kakih 19.1 milijonov rojakov, starih nad 65 let. Za zavarovanje se je prijavilo le 17 milijonov. Večina med njimi bo imela posla z
. zdravniki, ki si jih bo sama iz-
svoje dni grozili, da se bodo po-Lirala Kako naj ibodo, tem
vratku s silo uprli. Kaj ^ ° res zdravnikom povrnjeni honorarji storili, pa še niso pove a i. se Za zdravljenje Medicare zavaroval*0 pa živi danes v vs riji vancev? To je izredno težko rod, ki pozna nekdanjo mas ijo Vpraganje) ker se Medicare mole iz zgodovine. Zato mis ijo, a j ^ oz-ray na želje zavarovancev
vrnitev Otona Habsburškega ne| bo noben političen dogodek.
HEATWAVE
Delno oblačno,
vroče
in so-
in zdravnikov. Zato je sodelovalo pri prvem poskusu, kako plačevati zdravnika, vse polno zastopnikov zdravniških društev, zavarovalnic, bolnic itd. Medicare misli, da je našla pravo pot, kajti te dni je poslala 234,000 a-meriškim zdravnikom navodila, kako naj obračunavajo honorarje s svojimi pacijenti starimi nad 65 let. Navodila obravnavajo sledeča načela:
1.) Medicare ne želi predpiso-
pamo. Najvišja temperatura 85.[vati višine honorarjev, ne bi pa
tudi rada plačevala previsokih. Zato se je odločila le za povprečno višino honorarjev, zdravniki imajo pa možnost, da se jih ne držijo dobesedno, ampak da lahko računajo tudi več. Vendar pa morajo zdravniki vpoštevati standardne višine za posamezne kraje in slučaje, kot je to že sedaj navada pri zasebnih zavarovalnicah za zdravniško zavarovanje na primer Blue Shield.
2.	) Medicare sama ne bo plačevala naravnost nobenih zdravniških stroškov, ta posel bodo za njen račun opravljali posredniki, večinoma dobrodelne zavarovalnice, kot so Blue Cross, Blue Shield ipd. Njim bo treba predložiti račune stroškov za zdravniške honorarje in one jih bodo poravnale.
3.	) Kdo bo pa lahko predložil seznam bolniških stroškov? Navodila odpirajo dvojno pot. Naj-prvo lahko zdravnik sam pošlje račun na posrednika, recimo na
Blue Cross. Ker ima večina zdravnikov zveze s takimi zavarovalnicami, mu obračunavanje stroškov ne bo delalo težav. Napravil bo pa s tem uslugo svojemu pacijentu.
4.) Lahko bo pa zdravnik zahteval plačilo1 od bolnika, obenem mu pa dal tudi potrdilo o plačanih honorarjih. V tem slučaju bo pa potem moral sam skrbeti za to, da mu posrednik Medicare, na primer Blue Shield, povrne stroške. Tu pa lahko nastanejo nesporazumi:	posrednik ne bo
namreč priznal zdravnikovih honorarjev, ako bodo šli nad pov prečno višino; plačal bo samo povprečne honorarje, razliko bo pa moral nositi bolnik sam, ako se za ta slučaj ni sam še posebej zavaroval, kar se bo pa le redkokdaj zgodilo.
To so samo splošni podatki o načinu plačevanja honorarjev. Kdor se zanima za podrobnosti, se bo moral posvetovati s svojim
V Slovenijo—
Mrs. Antonia Stokar iz New-burga pozdravlja vse prijatelje pred odhodom v Slovenijo, posebno člane Kluba slovenskih upokojencev v Newburgu. V vseh klubovih zadevah naj se ti obračajo na Jennie Pugely, LU 1-4230.
Seja—
Skupne podružnice Slov. ženske zveze imajo v sredo, 8. maja, ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Center.
Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v fari sv. Kristine.
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v SDD na Eecher Avenue.
Otvoritev Pristave—
Otvoritev Slovenske pristave bo v nedeljo, 12. junija. Igrali bodo “Veseli mornarji”.
Plinski štedilniki—
Pri Brodniek Bros. na Water-
V jugovzhodni Aziji so za novo konfederacijo
BANGKOK, Taj. — Komaj je oil sklenjen mir med Indonezijo in Malezijo, takoj so se pojavili sluhi, da se želijo Indonezija, t Malezija, Tajska in Filipini ]OQ Rd. imajo naprodaj po ugod-združiti v konfederacijo. Sluhe ' nih cenah plinske sušilnike. — je rodila izjava indonezijskega ! yeA v oglasu! zunanjega ministra Malika, ki jo j
^ajuauut vem—
ob enajstih bodo v Youngstownu, Pa., pokopali 90 let starega očeta msgr. J. Mišica, župnika pri Mariji cerkvi v Painesvillu, O., ki je bil do nedavnega župnik na hrvaški fari sv. Pavla na E. 40 St. v Clevelandu.
je pozneje potrdil tudi tajski zu- jZ"^Jes dopoldne nanji minister Khoman.
zdravnikom in se z njim sporazumeti, kako naj Medicare plača honorarje v standardni višini.
Ponavljamo, da je to prvi poskus, kako urediti plačevanje zdravniških honorarjev. Ako bo praksa pokazala, da so spremembe potrebne, bodo tudi uveljavljene. Upajo pa, da bo sistem plačevanja kot tak obstal, ker se je zanj izjavila tudi večina zdravniških organizacij.
Poudarjamo pa, da bo novi sistem stopil v veljavo šele s 1. julijem. Do konca tega meseca bo torej moral vsak zavarovanec sam plačevati zdravnikom honorarje, ako ni zavarovan pri tej ali oni zasebni zavarovalnici, na primer Blue Shield.
Cisto posebno vprašanje pa je, koliko odstotkov zdravniških honorarjev bo Medicare plačevala in koliko stroškov naj nosi bolnik sam. To ni v nobeni zvezi z načinom plačevanja honorarjev, ki smo ga tu na kratko opisali.
Ideja ni nova. Že pred leti so1 Indonezija, Malaja in Filipini u-stanovili konfederacijo pod imenom Maphilindo. Komaj je bila ustanovljena, jo je Sukar-nova vihravost uničila, Sukamo je namreč začel vojskovanje z Malezijo. Novi načrt je zanimiv po tem, da ne omenja želje, da bi v konfederacijo prišle tudi Kambodža, Laos in Južni Vietnam. Iz tega se da sklepati, da bi bila nova konfederacija strogo nevtralna in da zato ne želi vsaj zaenkrat imeti med seboj države, ki nanje škilijo kitajski komunisti.
Nova konfederacija bi tudi služila kot nadomestek za SE-ATO. Ker je nevtralna, se kitajski komunisti ne bodo mogli tako zaganjati vanjo kot se v SEATO. Nova konfederacija ne izključuje za zmeraj Laosa, Kambodže in ma, misli samo, da teh držav ni treba siliti, da bi imele iste vrste nevtralno politiko, kot bi jo imela ona.
Davkarji nas ne mislijo pustiti pri miru
CLEVELAND, O. — Letos je osebno dohodnino napovedalo 67 milijonov davkoplačevalcev. Nad 40 milijonov prijav so že “kontrolirali” razni stroji, ostale bodo pa do konca avgusta. Davčni kontrolorji upajo, da bodo s septembrom končali v glavnem svoje delo. Prekontrolirali pa bodo še posebej kar 3,200,000 prijav, tudi takih, ki so pri prvi kontroli srečno preplavale vse nevarnosti.
Okoli 39 milijonov davkopla-Južnega Vietna- ^ £evajcev je že dobilo povrnjene
presežke plačanih davkov, drugi pa bodo prišli na vrsto te tri mesece. Marsikdo bo pa še povabljen na davčno “spoved”, naj je že dobil ček ali ne. Davkarije računajo, da bo treba vrniti okoli $([ bilijonov preveč plačanih davkov. Zato se jim s pošiljanjem čekov preveč ne mudi.
Pri 83 letih je človek še
zmeraj dober za politiko
DUBLIN, Ir. — Vsaj tako misli znani irski politik De Valera, akoravno je pri 83 letih že naglušen in mu peša vid. Pri vsem tem se je pa dal kandidirati za predsednika republike, za kar bi mu bilo treba živeti še 7 let. Volivci so ga izvolili, četudi ne z veliko večino, bolj iz hvaležnosti, ker je še med prvo svetovno vojno začel boj za osvobojenje svoje domovine in končno tudi zmagal. Je torej pravi oče domovine in ne le navaden simbol.
Socijalisti iz Zahodne Nemčije in komunisti Vzhodne bodo debatirali

— Železarne ali jeklarne so v obratu v 18 državah Unije.
BONN, Nem. — Nemška soci-jalistična stranka in komunisti iz Vzhodne Nemčije so se končno vendarle sporazumeli, da bodo začeli javno debatirati o usodi nemškega naroda na obeh straneh berlinskega zidu. Naj debate potekajo tako ali tako, za nemško politiko bodo pa imele svoj pomen.
»
KMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 6, 1966
till) St. Clair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
• ublished drily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
lub Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Z-a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
"SUBSCRIPTION BATES:
Lnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 110 Monday, June 6, 1966
Vietnam: dve presoji
V	vietnamski krizi je naša dežela prišla naravnost v nepričakovan položaj: čim bolj je lahko mirna glede razvoja vojaških operacij, tem bolj jo skrbi bodočnost vietnamskega političnega razvoja. V vojaškem pogledu se partizani in redne severnovietnamske čete zmeraj bolj bojijo ameriških vojakov. Komunisti so lani že mislili, da začno izvajati takoimenovano drugo dobo “osvobodilnega vojskovanja”, ki obstoja v frontalnih napadih na sovražnikove pozicije. Poskusili so, pa so se opekli, vrnili so se k prvotni taktiki zased, frontalnih napadov je zmeraj manj. Zato pa ameriške čete zmeraj bolj intenzivno uničujejo sovražnikove postojanke. Vse to je komuniste pripravilo do "tega, da še niso poskusili z neko novo taktiko, ki so jo napovedovali za deževno dobo. Deževna doba je nastopila, o novi taktiki pa še ni nobene sledi.
Zato se je političen položaj poslabšal tako v Južnem Vietnamu kot v Ameriki.
V	Ameriki se boj med golobi in kragulji nadaljuje z nezmanjšano vnemo. Cim bolj se bližamo volivni kampanji, tem glasnejši so golobje, tem manj pa kragulji mislijo na popuščanje. Zato je ameriška javnost prišla precej pod vpliv golobov, ki pa še niso tako daleč, da bi kar naravnost zahtevali ameriško kapitulacijo. Njihovo stališče je morda opisal najbolj drastično znani časnikar Lippman, ki trdi tole:
V	Južnem Vietnamu se borimo za nekaj, kar je nedosegljivo. Imamo tam za zaveznike saigonsko armado, ki je v razsulu, in saigonsko vlado, ki stvarno ne vlada. Zmeraj bolj se bliža čas, ko se bodo ameriške čete morale same boriti proti komunistom, Amerika pa prevzeti tudi civilno u-pravo, kolikor jo je treba imeti v vojnem stanju. Logično bi bilo, tako pravi Lippman, da mislimo na umik, toda te misli bi pa ameriški narodni ponos ne prenesel, saj tak korak ne najde zagovornikov niti pri najradikalnejših po-mebnejših golobih. Kaj torej storiti? Ustaviti prodiranje v sovražnikove vrste, utrditi tiste pozicije, ki najmanj bremenijo Ameriko, in čakati na boljšo bodočnost! Kakšne naj bodo te pozicije, naj odločajo vojaški krogi in vojaški oziri!
Tak je Lippmanov zaključek, ki nosi pečat, recimo, zmernega pesimizma.
Kaj pa na to pravijo saigonski politični krogi? Tam je pa ravno narobe. Čim bolj je Amerika pesimistična, tem bolj so tam optimistični. Iz sedanjega dejanskega stanja izvajajo čisto druge sklepe, ki se na kratko dajo razložiti takole:
Amerika se v Vietnamu ne bori za svobodo in neodvisnost južnega dela dežele. Amerikanci so bela rasa in bela rasa se ni še nikoli v zgodovini žrtvovala za rumeno. Svojih interesov tudi ne skriva. Hoče zajeziti komunizem, noče dovoliti, da bi rdeča Kitajska vdrla v ameriško vplivno cono. Zato pomeni Južni Vietnam za Ameriko samo trdnjavo, ki je Kitajska ne sme dobiti v roke. Amerika je tudi pokazala, da je vojaško dosti močna, da brani svoj položaj v Južnem Vietnamu, trenutno ob sodelovanju s saigonskimi četami, če bo treba, pa tudi brez njih.
Ameriške čete bodo torej ostale v Južnem Vietnamu. Ameriška politika tudi vsaj želi, da bi se političen položaj v Saigonu popravil. Treba je torej za začetek doseči vsaj to, da v Saigonu prevzame oblast civilna vlada, kajti vojaški režimi niso nikjer priljubljeni v svobodnem svetu. Zato se ameriška administracija ni tako daleč pobratila s sedanjo vojaško diktaturo, da bi jo zagovarjala in podpirala na celi črti, četudi se boji, da bi civilna vlada utegnila pomeniti v boju proti komunizmu vsaj v vojaškem pogledu še manj kot generalska.
Saigonski politiki so zato prepričani, da civilna vlada v Južnem Vietnamu ni še za gorami. Kdo bo pa prišel vanjo, to je vprašanje, ki jih briga veliko bolj kot vojskovanje proti partizanom in njihovim zaveznikom iz Hanoia. Za udeležbo v vladi se potegujejo vsi, nekateri glasno, drugi na tihem. Najbolj glasni so borbeni budistični menihi, ki so do sedaj tako spretno organizirali demonstracije in izgrede, da so podrli nc samo Diema, ampak tudi par poznejših vojaških diktatorjev, kot na primer generala Khana, da ne govorimo o vmesnih civilnih viadah-enodnevnicah. Ker so budistični menihi pokazali veliko spretnost v razdiranju miru in reda, se naravno za njihove simpatije potegujejo ne samo civilni politiki, ampak tudi tisti generali, ki z režimom generala Kyja niso zadovoljni.
Tako imamo sedaj v Južnem Vietnamu poleg vojaške državljanske vojne še politično, ki temelji na trdnem prepričanju posameznih političnih struj in politikov, da bodo Amerikanci prisiljeni, da jih vključijo v razne civilne vlade, kajti prva, ki bo imenovana, ne bo večna. V tako taktiko bodo Amerikanci prisiljeni radi'tega, ker se pač ne morejo umakniti iz Vietnama, tudi če bi se hoteli.
In kaj si želijo vietnamski politični krogi? Vojskova-vanje do zmagovitega konca na račun življenj ameriških vojakov in učinkovitosti ameriškega orožja; med tem pa naj Amerika zaklada Južni Vietnam z denarjem in blagom in nič ne sprašuje, kako saigonska vlada ta denar porablja. So ti saigonski politični ptiči postali objestni, mislijo, da brez njih ameriška politika v Vietnamu ne more doseči svojih ciljev. To je glavni vir njihovega optimizma, ki se tako drastično razlikuje od Lippmanovega pesimizma.
Da je v Vietnamu tako, je deloma kriva tudi ameriška politika. So bila leta, ko se je brigala samo za državljansko vojno, ne pa za saigonsko politiko. Ker tega ni pravočasno storila, pa pada sedaj iz zadrege v zadrego.
Tragika je pa v tem, da komunisti vidijo tako v ameriškem pesimizmu kot v vietnamskem optimizmu le koristi za svoje cilje. Čemu se preveč gnati za uspehe na frontah, ako sovražnik sam skrbi, da njegova potrpežljivost in odpornost propadata? Ker bodo jeseni volitve v Ameriki in verjetno celo v Vietnamu, bo volivni boj še bolj utrdil v njih prepričanje, da čas dela zanje. Zato bodo vsaj letos odbijali vsak ameriški poskus za premirje. Niti neuspehi na frontah ne bodo spremenili njihove taktike.
BESEDA IZ NARODA
UTRINKI S POTA
CLEVELAND, O. — Srečanja s potmi in ljudmi odpirajo doživetja, ki jih človek zlepa ne pozabi. Z dr. Francitom Inzkom se voziva proti samotni kmetiji u-metnika, ki ga pozna že dobršen del sveta — proti kraljestvu slikarja Wernerja Berga. Ozka cesta, prava vaška pot, naju vodi navkreber. Trava na obeh straneh čaka na košnjo, nekateri travniki so že pokošeni in seno je lepo sčesano na ostrveh. Vasice, skozi katere se voziva, so majhne, ljudje, ki jih sprašujeva, če sva na pravi poti, pozdravljajo z dober dan in s srečno. Tipični ljudje, ki jih je čopič slikarja Berga že tolikokrat podoživel.
Ustaviva se na dvorišču Rutarjeve domačije, kakor se pri hiši pravi. Nič veličastnega, nič novega, vse ima starinski nadih. Hiša je prej nizka kakor visoka, okrog in okrog je drevje. Ura je blizu desete in sonce je prijetno, toda zavoljo višine je zrak hladen. Velik pes volčjak nekaj časa laja, pa ga glas mlade in čedne ženske brž umiri. Pozdravi naju in poveva, da slikar ve, da prideva.
“V ateljeju je, pogledat grem, če ni ravno v delu.”
Vrne se kmalu, nama pove, če moreva za nekaj hipov počakati. Končava lesorez in z barvo ne sme čakati. Odpelje naju v veliko kmečko hišo. V kotu je miza, v bohkovem kotu značillno razpelo. Gledam vanj in Bergov sin mi pravi: Očetovo delo.
Kristus je kratek in čokat, krona nekaj posebnega, obraz širok in značilen za slovenskega človeka, ki živi nekje spodaj pod Rutarjevo domačijo. Po stenah slike, stare kmečke slike, slikane na steklo. In vmes nekaj Ber-govih del. Kmečka hiša v noči, obsijana od lune, ki jo zasenčuje drevo, rože, ki jih poznam, pa jim ne vem pravega imena.
Prineso nam mošta in medenih piškotov.
Čez dobre pol ure vstopi gospodar, slikar Werner Berg. Marsikaj njegovih slik sem poznal iz Vere in doma, značilne lesoreze slovenskih ljudi in slovenskih kmetov. Reči moram, da me je srečanje vendar presenetilo. V roko mi je segel močan, j čokat človek z živimi očmi, lasje, malce posiveli, so bili na moč skodrani. Nekaj vitalnega, silnega je v njegovi drži. Prsti so mu bili še črni od barve. Oprostil se je in sedel.
Zanimivo je soditi umetnike po delih, še bolj zanimivo jih je srečati in nato v mislih delati popravke na svojih sodbah. V resnici sem si ga predstavljal drugače, skoraj nekaj nagajivega je v njegovih očeh.
“Najprvo vama pokažem razgled od nas,” je rekel. “Ein wunderschoenes Blick!”
Šli smo čez travnik, mimo visoke Upe, ki je odpirala prvo cvetje. Prelezli smo verejo in obstali nad skoraj previsnim robom.
pas Drave, kockasta polja in vasi.
“Tam je Galicija! Zanimivo, da pride ime sem k nam iz Španije,” reče slikar.
Pogled je v resnici čudovit. Dolgo stojimo in gledamo in občutek imam, da slikar stoji todle marsikdaj. Nato se obrnemo navzgor k mali hišici, ki se ji pozna, da je bila zgrajena pozneje. Slikarjev atelje. Diši po barvah. Na mizi leže čopiči, nožiči vseh vrst in skice. Na veliki steni je obešena slika velikih sončnic. Na levi strani manjša slika, vsa vtopljena v modrikasto barvo, iz katere izstopajo obrazi dveh mož in žene, ki se peljejo v cerkev.
Nato slikar iz prostora, kjer hrani svoja dela, prinaša slike.
“Da boste imeli nekakšen prerez mojega dela, bom pokazal različne.”
Gozd v noči. Polna luna in sence dreves padajo proti meni.
Vas v noči. Rumena luč je o-bešena na dolgi steni, ki jo trgajo samo nizka vrata.
Spoved. Dve sliki sta. Pri eni je duhovnik globoko sklonjen, pri drugi ne naslanja na roko in med prsti drži bel robec.
“Zadnjo sem skiciral v cerkvi v Doberli vesi. Se razume, da daleč od spovednice.”
Tri nizka, zverižena, gola drevesa pokrita s snegom. Daleč zadaj spet luna.
“Veste, silno ljubim noč in njene sence," pravi slikar. “V njej je nekaj posebnega.”
“Prav tako imate radi vijoličasto in modro barvo,” pravim. “Vsaka slika ima vsaj odtenek ene ali druge.”
Nasmehne se.
Prinese tipični slovenski o-braz.
“Nekoč je bil moj sosed. Umrl je že,” pravi. Nato slovensko vas, za njo je rjava stena.
Nosi in bolj ko nosi, bolj čutim, da je v preprostosti, po skopih potezah doživel, kar navadno doživljamo preprosti ljudje v kompliciranosti. Tu ni nič rafiniranega, ti obrazi imajo za oči včasih le pike, nosovi so ozki in ostri. In vendar se mi zdi, da sem te obraze srečaval že na poti k Rutarjevi domačiji.
“Umetnik prične slikati, ,ko u-jame dušo,” pravi Werner Berg.
Prepričan sem, da jo je res ujel, čeprav je prišel v to samo-! to od Rena.
Bilo je že čez dvanajsto uro, ko smo se poslovili. Za spomin mi je dal svojo knjigo lesorezov in knjižico, ki ima napis: Fuer Christine Lavant.
In napisal mi je v obe svoje posvetilo.
Rutarhof, 27. V. 66. Werner Berg. V gotici. “Tako je najbolj pravilno, reče. “V njej je. izrazitost moje govorice.”
Zdi se mi, da mi je bil svet od umetnika grede dražji in lepši.
Karel Mauser
—------O ...—-
Dober prevodnik
Ffitttie k proeesip
k Sv, Lovrencu
CLEVELAND, O. — Zopet vas vabim, dragi rojaki in rojakinje, k Sv. Lovrencu. Tokrat ne na banket, ne na koncert ali kako drugo družabno prireditev, vabim vas k procesiji sv. Reš-njega Telesa, ki se bo vršila v nedeljo, 12. junija.
Se spominjate krasnih, veličastnih procesij še iz starega kraja? Po polju je v urejenem sprevodu najprej korakala šolska mladina, farani in faranke pod svojimi banderi, organizacije in godba, cerkveni pevci, občinsko in cerkveno zastopstvo in nato ministrantje s čudovito u-glašenimi zvonci, potem pa pod banderom duhovščina in g. župnik s sv. Rešnjim Telesom. Kakšna verska manifestacija!
Tudi pri nas, pri Sv. Lovrencu, je ta procesija nekaj lepega, nekaj izrednega. Kdor se je je že udeležili, ve, da je res tako. Ceste, po katerih se nese Jezusa v sv. Rešnjem Telesu, so lepo okinčane, povsod polno cvetlic, zastavic in na pročelju hiš so izstavljene lepe svete podobe.
Toda to je samo zunanji kinč, ki slavnost poveča, ki ji da svoj narodni in verski značaj. Veliko važnejša je sama počastitev Sv. Hostije. Jezusa v presvetem zakramentu, Gospoda Boga, ki ga duhovnik nese pod svilenim baldahinom in z njim blagoslavlja vernike in ljudstvo.
Pri Sv. Lovrencu smo res srečni, da se procesija lahko nemoteno vije po naselbini, da je ne ovira velemestni promet. Procesija se bo razvila takoj po enajsti sveti maši. Vozniki avtov so prošeni, da jih ne puste na cestah od cerkve po 81. cesti do, Crofoot Ave., ,po 82. cesti in Mansfield Ave., po 80. cesti do: župnišča.
Vabljeni so tudi pritrkovalci.: Lani so tako lepo zvonili, da se; mi je kar milo storilo, kajti pritrkavanje je bilo včasih moje veliko veselje, sedaj pa še v zvonik ne morem.
Ker bo res lepo, kličem še enkrat: pridite k procesiji! Počastili boste Jezusa v sv. Rešnjem Telesu in to na prostem, predi vsem svetom. Saj je pisano: Kdor mene pripozna pred sve-i tom, ga bom tudi jaz pripoznal pred očetom v nebesih. Naj vam ne bo predolga pot, saj boste deležni milosti, ki se bodo obrestovale po smrti.
Pozdravljeni in na svidenje.
Jakob Resnik
-------o-------
Braššvo Maisv. imena pri Mariji Vnebovzeti
Cleveland, O. — Društveno skupno sv. obhajilo bomo imeli v nedeljo, 12, junija, pri osmi sv. maši; zbrali se bomo ob 7.40 v dvorani pod cerkvijo nekaj minut preje kot po navadi, ker je še pred mašo ustoličenje novih odbornikov. Po maši bo zajtrk in kratka seja v šolski dvorani.
Zadnji sestanek v maju nam bo gotovo ostal v lepem spominu, ko smo se odzvali v tako velikem številu ter zelo hvalevredno počastili Materinski dan; imeli smo med nami naše žene in matere, ki jih je visoki zvezni uradnik Mr. John Kovačič tako odlično pozdravil in počastil. Nepozabna je bila tudi slavnost 50-letnice Oltarnega društva in pa svečana slovesnost nove maše Rev. Louisa Pizmohta.
-Sredi maja smo presentlyivo občudovali “Mlade harmonikarje”, ki jih je izvežbal naš ugledni član g. Rudi Knez ter jih vodil pri Sv. Vidu do popolnega triumfa. Tako krasnega koncerta še nismo bili deležni. G. Knez ni samo mojster na godala ter na orgle, temveč je tudi velik genij v vprizarjanju mladinskih Operet nabožne vsebine; v njem je združena ljubezen in potrpežljivost, s katero si osvaja otroška srca, da se navdušeno vadijo in vežbajo do velikih nastopov, kot je bil zadnji pri Sv. Vidu. Vsa čast odličnemu rodoljubu!
V preteklem majniku smo doživeli še druge velike zanimivo-
Živo srebro je odličen prevod-Globoko spodaj širok, srebrn nik elektrike in toplote.
sti, katerih se nismo niti nadejali; imeli smo namreč dva visoka obiska, iz Prage ter iz Zagreba; to sta bila praški nadškof Beran ter zagrebški nadškof Franjo šeper; oba sta prišla izza železne zavese, oba kardinala in oba velika Slovana, v katerih območju je na milijone slovanskih duš; kardinalu Beranu so priredili v nedeljo, 1. maja, veličastno proslavo pri Lurški Materi Božji na Broadway in 55. cesti; kardinala Šeperja so pa počastili v nedeljo, 15. majnika, pri hrvaški cerkvi sv. Pavla na St. Clairju in 40. cesti, kamor je došel iz St. Augustina v Floridi, kjer je na Belo nedeljo, 17. aprila, posvetil novo cerkev za “Pravi mir” na ozemlju “Nombre de Dios”.
Na tem terenu, ki ga krasijo vitke ciprese, stoji na prostem preprost oltar iz hlodov, ki so ga tu postavili španski vojaki leta 1565 ter ga imenovali Nombre de Dios. Na njem je bila brana prva sv. maša v Združenih državah, bral jo je španski misijonar Francisco Lopez de Mendoza ter obrnjen proti morju glasno zapel slovesni Te Deum. V spomin tega dogodka je hrvaški urpet-nik Meštrovič postavil nedaleč od morja velik bronast spomenik, ki kaže španskega misijonarja v polni mašniški opravi. Lani so tu slavili 400-letnico prihoda Špancev; tudi zvezna vlada se je spomnila te obletnice ter ob tej priliki izdala lične poštne znamke, ki kažejo španskega vojaka v bojni opremi. Španski kralj Filip II. je poslal svoje vojake v Ameriko, ki so tu iz 19 ladij stopili na kopno, da si osvoje še več tujega ozemlja.
Pri oltarju Nombre de Dios je lanskega leta praznoval č. g. Josip Godina 40-letnico mašniške-ga posvečenja. Vsem, ki so se te 40-letnice udeležili, je gotovo še v živem spominu, kako veličastna je bila ta slovesnost in kako krasno se je razlegala slovenska’ pesem po cipresnem gaju; videli so tudi trakt nove cerkve, ki se je polagoma dvigala iz tal in katero je letos na Belo nedeljo blagoslovil hrvatski kardinal Franjo Šeper. Ernest Terpin
Gospej Mariji Velikonji
¥ spomini
Cleveland, O. — Vsak novo-priseljenec, ki je stopil na tla svobodne Amerike, je imel pri vstopu zelo mešane občutke, zlasti ako je prinesel še iz domovine odprte rane raznih posledic.
Vsak begunec pred 16 leti je bil obložen s skrbmi za delo, stanovanje, kar pač človek potrebuje za vsakdanje življenje. Pri vseh teh potrebah je mnogokrat manjkala tista prepotrebna uvidevnost staronaseljencev, ki bi opravičila našo spremembo z o-zirom na spremembo domovine.
V tej stiski nam je Bog poslal može in žene, ki so našo usodo prač do dna spoznali in ugotovili, da bomo popolnoma enaki pridnim pionirjem. S pridnostjo-in z razumom in s krščansko, moralo so misliti ti pošteni sta-ronaseljenci, bomo pomagali dalje graditi svobodno domovino Ameriko od tam dalje, kjer so naši predniki radi smrti ali starosti morali prenehati.
Nikdar ne bomo povrnili dobrote dobrih žena staronaselje-nih, ki so na vsak naš korak bile pozorne, kako omiliti položaj begunca in zmanjšati skrbi, ki jih je bilo kar dovolj. V vrste teh krščanskih in resničnih narod-njakinj ste tudi Vi, dobra gospa Marija stopila brez pomisleka. Z vso krščansko ljubeznijo do bližnjega, kolikor Vam je bilo mogoče spričo Vaših življenskih preizkušenj, ste pridno sledili vsem težavam begunca-novona-seljenca.
“Vidva sta mogoče begunca?” je bil Vaš preprost nagovor dvema beguncema-študentoma, katerih starši so radi komunizma v domovini bili izropani vsega imetja in sta v neki pekarni, menda za zadnje cente hotela kupiti kruh. Vse ste takoj spo-
znala pri teh dveh študentiH, brezdomstvo, njune občutke brez sredstev v tujini in neodločnost ali študent naprej ali prestop v trdo ročno delo. Vaše krščansko in usmiljeno srce je hitro, odločilo brez vsake prošnje teh dveh študentov: “Pojdita z menoj, da se bosta malo pokrepčala.” Vstopili ste v bližnjo trgovino, kupili ste nekaj klobas in še kar je bilo potrebno in pripravila tema dvema brezdomcema izdatno večerjo.
Kako ste bili ginjeni, ko smo se starši ted dveh študentov po šestih mesecih te pogostitve, ko smo prišli za sinovi v Ameriko, prijavili pri Vas z zahvalo. Od tega našega obiska pri Vas smo postali z Vami najboljši prijatelji. Ves čas dolgih 16 let ste se živo z vso ljubeznijo do bližnjega zanimali, kako bomo z božjo pomočjo in dobrih Amerikancev izoblikovali našo usodo. Prisrčno in odkrito ste se zanimali in veselili postopnih uspehov naših sinov in pozneje njihovih mladih družin, še nekaj tednov pred Vašo smrtjo ob našem obisku ste se kakor naš najboljši ožji sorodnik zanimali za usodo naših mladih družin.
Ko so se begunci pričeli udejstvovati na kulturnem polju, smo se srečali z Vami pri vsaki slovenski prireditvi. Vsako Vašo težko preizkušnjo, ki Vam jo je Bog naložil s težko boleznijo Vašega dobrega pokojnega soproga in Vašo enako težko bolezen ste znali tako spretno prikriti ob vsaki priliki, da niste v prav nobenemu beguncu vzbudili pomilovanja ali sočutja, ker ste bili zaskrbljeni, ako prizadeti nima še kako večjo rano odprto na duši ali telesu radi divje revolucije v domovini. Vaši skrajni obzirnosti in mehkočutnosti mora biti res vsak hvaležen, ki je imel z Vami prijateljske vezi.
Iz Vaših plemenitih besedi nismo vseh 16 let povzeli prav no-bgne besede, ki bi značila opravljanje ali celo obrekovanje. Tudi kadar smo Vam pripovedovali o strašnih krvavih zločinih nad našimi veri in Bogu in narodu vdanimi rojaki, ste povesili glavo in menda kar takoj z vzdihi prosili Boga usmiljenja za te zločine in ste obstali le z žalostjo in brez jeze in želje po maščevanju. Zaradi teh odličnih moralnih lastnosti Vas je prav vsak novonaseljenec vzljubil z vsem spoštovanjem, ki je z Vami prišel v poznanje in prijateljstvo.
V vseh primerih ste uravnali svoje dolgo, lepo življenje po geslu našega senatorja Franka Lauscheta, ki ga opetovano ponavlja Slovencem na raznih shodih: “Kdor spoštuje in ljubi svojo mater in njen jezik in prvotno domovino, kjer mu je tekla zibelka, ta je vedno in povsod tudi dober Amerikansc.” Vse to je bilo v Vašem značaju dobro prav do smrti ukoreninjeno. Tudi nismo nikdar čuli iz Vaših ust, da bi hlinili ljubezen do rojstne domovine in zabavljali čez svobodno Ameriko.
Pri vsej Vaši zaposlenosti z ljubeznijo do bližnjega in pri potrpežljivem prenašanju vseh preizkušenj niste nikdar pozabili na vzgojo svojih otrok. Z vso resno skrbjo ste vzgojili svoje otroke v koristni krščanski morali. Ta blagodejni uspeh ste uživali v svoji dolgi bolezni po Vaši hčerki gospej Mariji. Ljubezen, potrpežljivost in natančnost Vaše gospe hčerke Marije v tej težki bolezni postrežbe so vsega občudovanja bile vredne.
Vse Vaše življenje in enako življenje Vaše gospe hčerke in vnuka je bilo in bo ostalo v obljubi našega Zveličarja: “In jaz sem z vami vse dni do konca sveta.” Tako se vsi, ki smo Vas poznali, poslavljamo od svežega groba, kjer počiva Vaše telo, u-trujeno od mnogih preizkušenj in čaka prav veličastnega poveličanega vstajenja. V našem spoštovanju in pobožnem spominu naj se čista duša veseli večne sreče pri Bogu.
Vsem preostalim mladim družinam blagopokojne mame izražamo ponovno globoko sožalje
vsi	Lukeževi

JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST

Jernej se je opravičeval: “Le Verjemita, da živina z dokaj Večjim veseljem trga travo, če °krog nje lepo pozvanja. Saj tudi konju, ki noče piti, požvižgaš, pa potlej poln škaf izprazni.” In že je poskušal zvonce, toteri mu bo prav pel.
Stari ga je uganil: “Je že res konjih, za jarce pa ne vem. Mislim, da tebi le všeč ne pojejo na jarčje vratove postavljene orgle.”
Zakaj bi ne prikupil še nekaj piščali, da bodo potlej vsi glasovi v tropu. Saj sama dobro slišita, kako v cerkvi vsaki pesnil nekaj manjka, odkar se je Podlipnikov Cena oženil in An-ce ni več med dekleti na koru.’ Jernej se je bil nasmehnil in °dšel z odbranimi zvonci- čez Prag.
Največ zvoncev je pelo v Podlipnikovem tropu in v nobenem drugem se niso tako ujemali kakor v Podlipnikovem.
Marko je že vse zvonce porazdelil in obesil jarcem, le veliki,
*a katerim potegnejo vsi manjši, je še visel na veliki leseni kljuki v veži.
Pod njim je bilo zloženih celo krado vreč in na vrhnji je legalo do tucata nabrušenih ška-bj za jarčjo strižo.
K Podlipnikov! mizi je sedlo Zjutraj poleg domačih poslov tudi več najetih, da ostrižejo daj večji trop v srenji, vsega en dan. Zopet se je hotel Cena ločiti od drugih. Dolgo je čakal, da pokaže, kako mu nič ne Manjka denarjev in lahko striže šele takrat, ko so nekateri Pomladansko volno že popro-dali. in pa — ženske bodo volno dokaj laže oprale, če jo je na koži nekajkrat izpral prej dež.
Med najetimi je bila tudi Prireževa Rozalka, ki tujih jarcev sicer še nikoli ni strigla, pač pa so j0 hvalili, kako lepo je posnela volno z domače ovce. Pod-lipnica jo je naprosila, da bi žlička, ki pojde prvič s škarjami in plažovtom v Reber, imela trstnico. In še Manica je prišla z njo, da bo odganjala ostrižene jarce nazaj k tropu.
Marko, ki je med jedjo ves čas nekaj razmišljal, se je komaj napol pokrižal, pa je bil že Zunaj. Drugi so šele dobro vstaji, ko je zapel v veži veliki zvonec.	' A
“Aha, ga je snel. Le kateremu jarcu ga bo obesil?’
Na dvoru je veselo zacvilil in Zalajal Volkun in poskakoval °krog Marka, ki je šel najprej Zapirat leso, da ustavi trop na dvoru.
Pred vežne duri j-e prvi pritekel iz hiše Cenek, za njim Manica. In dekle in hlapd in strižači in strižačice in Ančka. Jz veže pa sta pogledovala gospodar in gospodinja.
Na kateri vrat ga bo obesil? Podlipnika, Cena in Anca, bi Zamerila Marku samo takrat, če M prezrl ves trop in bi izbral Primoževo ovco. Pa je imela tudi Anca svoje jarce in še precej, saj jih je kar tucat dobila Za balo.
In Cenek in Ančka sta imela svoje. Nista odnehala, dokler iuna ni odstopil oče ali mati kakšno posebno lepo jagnje. Sedaj nista več moledovala, .saj sta vsako leto sama priredila tmč jagnjet, prodajala že odrasle jarce in sama gospodarila z denarjem.
Nad dvorom so cvrčikale in se trepetaje pozibavale lastovice, katere so preplašili od vodnjaku, kjer so pobirale lužo in gradile in popravljale gnezda pod
bupuščem.
Volkun je pozorno obstal Jb'ed ovc jakom. Marko je odpil Vrata. Kakor se vsiplje iz kašče skozi zatvomico žito v mernik, t®ko so se vsipale vrste jarcev d* dvor.
Marko se je zanesel na Vol-kuna. Sam je prešel dvorišče in obstal pri lesi. Veliki zvonec mu je nabijal v roki.
Cenek se ni mogel zdržati. Pritekel je k njemu in ga zaprosil: “Marko, obesi ga mojemu črnemu koštrunu!”
“Saj že nosi zvonec.”
“Pa mu tega snemi in daj velikega.”
“Ni za to, Členek.”
“Daaaj, Marko!” je moledoval Cenek.
11 yim	JUNIJ 1 li i 1 ?-1J i. *
	6 li 7 ii 8|:3.!lpM
m	13MM6IIM
19j J«,	wzm'wm>
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ	j
12.	— Dramatsko društvo “Naša
zvezda” priredi večerjo (golaž in polenta) v SDD na Recher Avenue. Za ples igra Grabnarjev orkester.
12. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966.
19. — Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M.
Jagra z mašo in banketom.
Marko pa je že ujel za volno 126. 15. letni OHIO KSKJ DAN veliko pisano ovco iz prve vrste, v par u sv. Jožefa, ji stisnil glavo med koleni in ji 2®- Slovenska šola priredi tako ročno pripel zvonec, da bi lzlet na Slov. pristavo, se bil oča prav gotovo dlje za- 2C. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v
svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
mudil, kakor je bil najboljši ovčar.
Cenku se je vtaknilo, da ga Marko ni uslišal, pa mu je oponesel: “Saj vem, da imaš Ančko rajši kakor mene.”
Pred durmi so se vsi zasme- 2. in 3. — DSPB Tabor priredi
j ali, Marko pa, ki ni vedel, da je velika pisana ovca Ančkina, je začutil, kako mu hiti kri v
glavo. Naglo je odprl leso in 10.— Slovenska telovadna zveza
stopil pred trop, da je prej zginil za voglom.
Zardela pa je tudi Ančka, ki se je urno skrila po opravkih kuhinjo. Anca, mama, je stopila za njo, in čeprav se je dek-ič vedno obračal od nje, ji ni
Spominsko proslavo 21. letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi.
priredi telovadni nastop Slovenski pristavi.
13.	— Klub slov. upokojencev na Waterloo Road priredi piknik na farmi SNPJ.
17. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
mogla prikriti zardelega obraza. 20. - 21. - 22. -23.-24. — Letni
“Cenek, ti jo pa u treneš. Veš, je bilo že od nekdaj tako, da
svetovidski karneval na šolskem dvorišču in dvorani.
imajo fantje rajši dekleta, dek- 124.—Balincarski klub na Water-
leta pa rajši pogledamo za fanti cakor za dekleti,” se je oglasila Brkovčeva Franca in na skrivnem, vsaj mislila je, da jo nihče ne vidi, dregnila narahlo s komolcem Miha, ki se ji pa ni upal vrniti ljubeznivosti, ker je predobro vedel, kako Podlipniko-vim očem nič ne uide.
Res se je oglasil Cena: “No, za potrebo smo se že nasmejali.
Sedaj pa za tropom, da vas ne bo noč podila.”
Zarožljale so škarje, zaprašilo se je iz vreč in plažovtov in prvi je stopil čez prag Miha in tik za njim Franca.
Pa se je spet oglasil hudomušni gospodar: “Miha, vem, da ne strižeš rad jarcev, pa ostani doma, bova konjem repe prirezala.” In se mu je naravnost v obraz smejal, samo na pol ust, kakor vselej, če je komu ponagajal.
“Meni je zamrmral vozar jjrede pa je že ošinil Franco, kakor bi ji hotel reči: “Ali si ga morala stegniti. Sedaj pa imava.
Boš vsaj vedela, kako zna Cena za jezik prijeti.”
“Ata, jaz bom tudi pomagal konjem repe prirezovati,” se je ponudil Cenek, ki se je silno rad sukal okrog konj, očetu v veselje.
’Si še premajhen. Na Reber boš šel, boš Ančki jarce držal, da bo laže strigla.”
SDZ priredi večerjo in ples v SDD na Prince Avenue.
5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu i m a jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ
praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester.
20. — Pevski zbor Jadran poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
23.	— Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24.	— Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair A ve.
DECEMBER
4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja.
31. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih.
31. — Slov. društveni dom priredi SILVESTROVANJE.
1967
JANUAR
14. — Slovenski športni klub
priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”.
21.—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri.
FEBRUAR
12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclid a priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher A ve.
APRIL
8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
MAJ — 1967
7. — Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
loo Rd. priredi piknik v parku Sv. Jožefa na White Rd.
31. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST 3, — Klub slovenskih upokojencev s Holmes Avenue priredi piknik na SNPJ farmi.
7. — Društvo Najsv. Imena tare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
14.	— Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd.
29. — Konvencijski ples KSKJ
v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21. — Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd.
21.	— Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
22.	— Sc začne XXVI. glavna konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland.
21,___S.K.D. Triglav Milwaukee
" priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
Velike rafinerije ne plačujejo skoraj nobenih davkov
WASHINGTON, D.C. — Tako vsaj trdi znani časnikar Drew Pearson in navaja, da 20 velikih rafinerij ni med 1. 1955 in 1965
bo gotovo neljuba kongresnikom gleda. Torej pozor pred saigon-in senatorjem, ki kandidirajo v skimi političnimi novicami tega državah, kjer je dosti naftnih tedna! vrelcev ali pa kjer obratujejo velike rafinerije.
Predsednik Johnson ni ugovarjal privilegijem, ki jih imajo DULUTH, Minn. — Tovorne rafinerije, dokler je imel posla j ladje prepeljejo često v eni letni
Velik promet
le z volivci v državi Texas. Sedaj je pa predsednik za celo deželo in gleda nanje precej skeptično.
Preobrazb všeharie generalske tSik&ture bo dosli silna zadeva
SAIGON, J. Viet. — Ta teden bo v Saigonu verjetno dosti razburjanja v političnih krogih. Kot smo poročali, so generali izjavili, da bodo svoj članski odbor, ki je odgovoren za politiko saigonske vlade, pomnožili z 10 civilisti. Tako bi se vojaška junta spremenila v vojaško-civilno, kar bi gotovo samo koristilo sai-gonski politiki. Izvrševanje tega sporazuma bo pa že začetkom tedna naletelo na ovire.
Naj prvo je razgrelo politične duhove vprašanje, kdo naj odredi civilne člane. Generali pravijo, da jih bodo kar oni. Ali pa bodo civilisti, posebno pa budisti, s tem zadovoljni? Budisti trdijo dalje, da bo razširjeni odplačalo $6 bilijonov davkov, ki ’ bor naj prej e izbral novega pred-bi jih morale, ako ne bi bilo v j sednika, potem pa novega mini-davčnih zakonih nekaterih lu- strskega predsednika. General kenj, ki jih rafinerije kar po Ky pa je oporekal, da bi bil kdaj vrst izkoriščajo. Pet rafinerij pristal na take budistične zahte-
plovbeni sezoni preko 50 milijonov ton premoga po Velikih jezerih.
Ženske dobijo delo
Čistilko
stanovanja iščemo za enkrat na teden. Kličite 944-6755.	(x)
UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain A ve.)
(114)
Iščemo snažilko V novem poslopju, 666 Euclid Bldg. Oglasite se pri Mrs. Gross v veži ob 5. uri popoldne.
(Ul)
Moški dobijo delo
Gradbene mizarje
ir delavce v pomoč mizarjem išče Milan Jager 261-2088 ali zvečer 944-6755	(x)
MACHINISTS
THE CLEVELEB PNEUMATIC Tod Ge,
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
med njimi pa 1. 1964 sploh ni plačalo davkov. Zakon namreč dovoljuje rafinerijam 27.59? odbitka na vrednost porabljene nafte, poleg tega imajo pa rafinerije še pravico, da hitro odpisujejo vrednost svojih tovarniških naprav. Zato plačujejo rafinerije le kvečjemu 4% davkov na svoje dobičke.
Vse to so že znane stvari, le za točne številke ni nihče vedel. Sedaj bodo Pearsonova odkritja sprožila debalb"v ‘Kongresu, ki
*aec.>4toijcsa
ve. Da se razburjanje ne bo poleglo, bo poskrbel razdor v budističnih vrstah. Voditelj zmernih budistov Than Chau je odstopil, kdo bo njegov naslednik? Zmerna budistična struja namreč ne bo hotela priznati Tri Quanga tudi za svojega voditelja. Razdor v budističnih vrstah bodo seveda hoteli izrabiti politični generali. Prerekanje, sumničenja, o-pravljanja, natolcevanja bodo tako zameglila politično stanje, da nihče ne bo mogel dobiti pre-
. .? 333HR
“Saj sem lani tudi pomagal 24.___Klub slov. upokojencev za
pri konjih.”
“Na Reber, sem ukazal.
Cenek je molče odšel. Podlipnik je pa v mislih sam s sabo govoril: “Naj si fant za-
Senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
| 28. _ Belokranjski klub priredi
* piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER
pomni, čeprav je še otrok, da 4 ____Društvo slov. protikomuni-
ne sme vsega povedati, kar misli.” Jezilo ga je, da so se posli smejali na rovaš njegove Ančke.
V kuhinji pa je zaprosila Ančka mamo: “Preveč dela boste imeli s kuho. Kaj, ko bi ostala doma. Bodo pa drugi na Rebri bolj hiteli.”
“Ne bodi no! Kdo te bo pa snedel. Kmalu boš do vrha, pa
stih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
!3 __ Oltarno društvo fare sv
Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne, i ig, _ Združene kulturne sku-
pine nastopijo v SDD na Recher Avenue.
OKTOBER
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
zardevaš, če ti ponagajajo z ov-|j, — Jesenska prireditev DSPB čarjem, ko vendar vsi vemo, da ni in da ne more biti nikoli nič
res. Smejaj se še tiho.”
Ančka je molče vzela piažovt
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
pa bodo 123.— Pevsko društvo PLANINA
poda svoj jesenski koncert v' Slov. nar. domu na Maple Hts.
in škarje, ki jih je Joža nalašč 29. — Slov. nar. dom na St. Clair
zanjo nabrusil in jih je že prejšnji večer dal, da bo laže strigla. Odšla je za vasjo po vrtovih na Krn iški rob.
Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma.
NOVEMBER
J. — Društvo DANICA TtrM
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE ugodnosti
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
____ ______-V 2-1 ■
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 4. maja 1963 v Gospodu preminula naša ljubljena mama in stara mati
Mary Bennett Lach
Pokopali smo jo dne 7. maja 1966. Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62. St., smo jo prepeljali najprej v cerkev Sv. Vida, od tam pa na pokopališče Kalvarija.
Naj iskrenejšo zahvalo naj prejme e.g. Jošt Martelanc za molitve v pogrebnem zavodu in ob grobu ter za daritev slovesne pogrebne sv. maše. Posebno se mu zahvalimo, da je pokojno obiskal med boleznijo in ji podelil sv. zakramente. Zahvaljujemo se velečastitemu gospodu prelatu Bazniku in e.g. Martelancu, da sta dovolila, da je mogel vr.uk pokojne John Sile, U.S. Navy biti mašni strežnik pri pogrebni sv. maši. John Perenchevich naj prejme toplo zahvalo za prekrasno petje, prav tako tudi organist Košnik in ministrant John Vidmar.
Globoko hvaležni smo g. Anthony Grdina, ki je izvrstno uredi! vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod, Iskrena hvala dobrim možem, ki jih je naprosil, da so nosili krsto. lir. in Mrs. Joseph Komat se zahvaljujemo za vsestransko pomoč tekom mamine 'bolezni in po njeni smrti. Vsem članom družine Komat najlepša hvala za vso pomoč. Dobrim sosedom na 66. cesti prav lepa hvala za krasni venec, za pomoč in počastitev ljubljene pokojne.
Naj dobri Bog povrne vse darove za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vsem, ki so dali ra razpolago avtomobile.
Za izvrstno zdravniško pomoč in bolniško oskrbo se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju v šestem nadstropju St. Vincent Charity Hospital. Hišnemu duhovniku lepa hvala za duhovno pomoč za srečno zadnjo uro, dr. Seliškarju pa, da je oskrbel sprejem v to bolnišnico.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit, vsem. ki so bili pri sv. maši in vsem, ki so spremili pokojno do groba. Hvala za vse izraze sožalja.
Ljubljena naša trtama, ki je zapustila dolino solza okrepljena tudi z blagoslovom sv,. Očeta, naj počiva v božjem miru, duša rij epa p« naj živi v rajskem veselju. V hvaležnosti in ljubezni se ju tiotno vedro spominjali.
Žalujoča:
hči ELEONOR MARIA ZUBER vnuk RONALD JOHN ŠILC, U.S. Navy v imenu vseh sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 6. junija 1966.
sželo za rnoške S ženska
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
MAU OGLASI
V najem
4-sobno čisto stanovanje, spodaj, kopalnica, plinski furnez, blizu Sv. Vida. Samo odraslim. Kličite EN 1-0823.
(6,8,10 jun)
Gostilna naprodaj
Licenca za pivo in vino, dober promet, dolgocbstoječa in poznana v st. clairski slov. naselbini. Zelo poceni. Za pojas-lila kličite 391-6518.
(3,6,10 jun)
Gostilna naprodaj
Dolgoobstoječa, prometna gostila v st. clairski slovenski naselbini je naprodaj zaradi bolezni. Za neobvezna pojasnila pokličite KE 1-8463.	(111)
V najem
E. 74 St., in Donald Ave., mala hišica, 2 sobi in vrt, pripravna za starejšega moškega. Kličite 442-4751.	(110)
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
1171 E. 61 St.
KE 1-0965.
Brezplačen proračuni	Delo zajamčenol f
Hiša naprodaj
Prodaja lastnik. Se lahko rabi za enodružinsko ali preuredi v dvodružinsko. V zelo dobrem stanju. Nove preproge, beneški zastori, krasno zasajen vrt. Blizu transportacije pri Grove-wood Ave. Kličite 752-3400, zvečer KE 1-7792.	(111)
PrijatePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212
Hiša naprodaj
6-sobna enodružinska, 3 spalnice, garaža, lepo dvorišče, klet, blizu cerkve Marije Vnebovzete in E. 172 St. Kličite po 6 uri 486-5312 ali koncem tedna.
r '
model
fiiifiač? i/ubi
ul irKS you
fltfl stolni
■ «* ' *
lint removal
...regardless of price!
11111
lili
Model DCIK

MODERN NEW PLANT APPLY
SIMMONS COMPANY
Employment Office
9200 Calumet Avenue, Munster, Indiana 219—TE G-5900
AMERIŠKA DOMOVINA,"

TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
TYYiiYYTnt ftimtiii fiyyY<Yrrrmj!miTTiTii

Teta, ki je bila tako pametna in je natanko vedela, da oče nima ne denarja ne hiše, kjer bi lahko pripravil gostijo, pa je vendar trdno računala z njo. In tudi drugi so bili o tem nekaj namigovali. Kaj pomeni vse to?
Nenadoma jo je obšlo spoznanje. Ljudje in. tudi teta računajo na gostijo na Bjorndalu, na pravo, tridnevno kmečko gostijo. Ostro in neugodno govore c surovih kmetih; toda z neo-doljivo silo jih privlačuje bogastvo, pustolovščina, življenje. Pred Adelajdinimi očmi so se vrstile slike: vohljajoči, notranje razdvojeni, tesno drug ob drugem čepeči ljudje in—bjorn-dalsko veliko štirioglato dvorišče s hišami, ki stoje v ravnih vrstah okoli njega in — dobri zračni prostor med ljudmi.
Sredi teh predstav se je pojavila pred njo možnost, celo verjetnost, da bo oče Dag priredil na Bjorndalu veliko gostijo. Njena prva misel je bila — obleka. Od kod naj jo vzame? Odrinila je vsa mučna vprašanja in se videla kot nevesto. In kot vse žene je uživala v mislih veliki prizor. Tedaj so jo nenadoma, globoko v njeni notranjosti zbodle besede tete Eleonore;
in v nasprotju z večino žena, ji je postalo poročno razkazovanje zoprno. Kaj se motajo ljudje okoli dvojice, ki naj bi ju pustili v miru in sama. Zopern star običaj, sorodniki in prijatelji, ki se prerivajo okoli obeh — na njuni poti k poročni noči, da bi obujali spomine na lastne doživljaje, če pa niso poročeni, da bi od blizu in zatohlo v naprej začutili drget lastnega poželjenja.
Dolgo je Adelajda Barrejeva strmela predse. Njene oči, ki so lahko od najgloblje modrine prešle v skalno sivino — kakršna je bila pač razsvetljava ali razpoloženje — so bile zdaj jekleno sive, in zdelo se je, da so se pričele v njenem srcu vse barve in vsa svetloba, ki so obdajale njene lepe sne, raztapljati v sivi, neprijazni megli, po kateri tavajo ljudje na pol slepi. Da, tako napravijo ljudje drug drugemu življenje težko.
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
FEMALE HELP
Women
Operators
Wanted
For Machine And Bench Work Only Steady Workers Need Apply Good Opportunities
HAUSER PRODUCTS
1757 N. Kimball
(111)
ien mmm
General Labor — Rotating Shifts Steady employment. Possibility of overtime. Shift differential. Immediate openings available. Call Personnel Office
BALL BROS, GO.
Highway 59-A Mundelein, Illinois
Open Monday to Friday, 8 a.m., to 5 p.m., Tuesday evening 7 p.m. to 9 p.m. Saturday morning 8:30 a.m. to noon.	(113)
REAL ESTATE FOIt SALE
BRICK 6 ROOM BUNGALOW.
3 Bedrooms, Enclosed porch, large yard. Across street from Sacred Heart Church and School. By owner $17,500. 631-6770.	(113)
MALE HELP
TOOL AND DIE MAKERS
MUST BE EXPERIENCED
JOURNEYMAN MACHINIST
Excellent opportunity to work with growing Calumet area automotive supplier.
Must have minimum of High School education with journeyman tool and die machinist experience.
Steady employment. For challenging future investigate these openings. Send application to:
the mm co.
700 Chase Street, Gary, Indiana An Equal Opportunity Employer
Nenadoma pa je dvignila glavo in se otresla pobitosti. Njene oči so postale spet modre in živahne. Saj ima zaupnika na svetu, — nekoga, ki obvlada življenje. V tem primeru ni mislila na svojega zaročenca, marveč na — njegovega očeta. Saj lahko reče očetu Dagu Bjorndalu, da noče poročne gostije, in ne bo mu treba pojasniti tega, kar nikomur na svetu ne more povedati. Vedela je, da ji je treba le prositi, naj ji to prihrani. Samo vprašujoče jo bo pogledal, toda zaslutil bo, da ima za to svoje razloge in ničesar je ne bo vprašal. Nasmehnila se je. Bilo je, kakor je bil rekel njen oče. Oče Dag resnično ni bil posestnik, bil je samo “kmet”. Bil je svojevrsten človek. Pri drugih bi lahko porabila tisoč besed, preden bi jim pojasnila, zakaj noče imeti svečane poroke in vendar se nihče ne bi mogel čisto' otresti poželjenja po svato vščini. In to poželjenje bi bila ovira za razumevanje drugih čustev. Oče Dag pa ni bil vezan na poželjenja. Zrastel je iz sloja, ki je posedoval voljo' in ki je zaradi tega tudi lahko razumel, da tudi drugi lahko nekaj roče. Če mu poreče, da noče imeti svatbe, tedaj jo bo le zamišljeno pogledal. Toda ker ve, da se ni nikoli prepuščala bedasti muhavosti, bo razumel, da ima za tako čudno željo gotovo svoje globlje vzroke. In če mu ne bo pobliže pojasnila, potem bo vedel: tu gre za nekaj, česar ne more izreči.
Tako globoko se je umislila v vse to, ker je tako dobro sovpadalo z vsemi drugimi dobrimi vtisi, ki jih je bila dobila o ‘brezobzirnem, trdem” starcu na Bjorndalu. Ta bo zdaj postal njen drugi oče. Da, njen drugi oče. In tedaj ji je postalo jasno; kljub vsemu ne bo o svatbi omenila niti besedice. Če bo očetu Dagu do svatovščine, potem se bo morala sprijazniti z njo kakor vsi drugi, pa čeprav bo morda vrgla grde sence na veliko preokretnico v njenem življenju.
3
Sodni svetnik Gabbe ni pričakoval, da bo na svoja stara leta podvzel po slabih poteh in v jesenskem dežju še dolgo, naporno potovanje, in prav tako malo, da bo prisostvoval kmečki svatbi. Kdor pa je imel tako neupogljivo ženo kot on, ta se je moral pač uda ti tudi v najne-verjetnejše. In tako se je zgodilo, da se je ta nad vse odlični par znašel v dolgem sprevodu svatov, ki se je nekega dne v poznem novembru leta 1809. po-
(110;
WANTED
EXPERIENCED MILLWRIGHT ALL AROUND
JOURNEYMAN MACHINISTS
JOURNEYMAN TINSMITH
MUST BE ABLE TO DO OWN LAYOUT WORK GOOD RATE OF PAY, MANY FRINGE BENEFITS.
mikal skozi deželo proti .severu.
V Korsvollu, na zadnji premeni najskrajnejše srenje, so čakale vprege z Bjorndala, da bi odpeljale goste proti severu. Kot eden izmed prvih je prispel v Korsvoll sodni svetnik in bil zelo presenečen nad vozovi, ki so se tamkaj ustavljali. Sicer je vedel, da so Bjorndalci premožni, toda končno ima tudi bogastvo svoje meje. Večino vpreg so si najbrže nekje izposodili, samo da bi na goste napravili vtis. Ni bil še dovolj dolgo sod-
ni svetnik in oseba iz visokega stanu, da bi mu več ne tičala v telesu radovednost preprostega človeka, in tako je vprašal voznika, od kod toliko vozov. Čudil se je, koliko jih je izmed njih bilo Bjorndalskih, in bil je vesel, ko mu je povedal, da jih je nekaj tudi z drugih kmetij. Njegovo veselje pa je bilo le kratkotrajno; kajti kočijaž, ki je bil z Bjorndala, je suho pristavil, da tudi te kmetije pripadajo njegovemu gospodu in da so torej tudi vozovi njegova last.
Pri tem je postalo sodnemu svetniku malce čudno pri duši. Voznik je bil dovolj zvit, da je zaslutil, zakaj vprašuje. Tu je prvič okušal resničnost znanega pregovora: Če si kmet, ni nujno potrebno, da bi bil tudi neumen.
Nikoli ni bil daleč iz mesta; zato se je bil s temnimi slutnjami podal na to, po njegovem mnenju nič kaj varno potovanje. In pri najhujših ovinkih in strminah je šel poleg voza, da bi “prizanašal konju.” Kadar so I se vozili skozi gozdne pokraji-
ne, se je ves plašen oziral; in k° so se zdaj v večernem mraku vozili skozi dolino vedno bolj proti severu in mu je zavel nasproti vonj in šumenje bjorndal-skega višinskega gozda, tedaj mu je postalo tesno pri dušu Ozka pot preko gozdnega grebena proti naselbini, ki je vodila sredi med ogromnimi kuštravimi smrekami, ki so ga s svojimi vejami vedno znova oplazile, se je zdela sodnem11 svetniku kakor pot med šibamji ki jih vihte šepetajoče pošatr
NORMALNA INSTALACIJA TEGA PUNSKEGA SUŠILNIKA JE VKLJUČENA V POKAZANI GENI!
V DESETIH LETIH BOSTE PRIHRANILI OD $191 do $328 V STROŠKIH ZA PLIN
Z ENIM OD TEN MODERNIH SUŠILNIKOV!
Naš najbolj varčen Frigidaire plinski sušilnik in vse tkanine postanejo nežno suhe...
>'■	• Nič šarpije na vratih ...
• Dvojni časovnik odreja ločen čas za sušenje... Porcelanski emajliran boben ne kvari tkanin, ki
so nežne.
NA TEDEN
DAK.
■:'V
vy
;'V	SAMO
zraven malega naplačiia. Odgovarjajoči pralnik WAK $1,88 na teden
Ta Frigidaire plinski sitššhik
avtomatično odredi čas sušenja!
•	TA FRIGIDAIRE PLINSKI SUŠILNIK AVTOMATIČNO ODREDI ČAS SUŠENJA!
•	Selektor tkanin pokaže temperaturo sušenja za pojedine tkanine.:.
•	Toplota v bobnu kroži tako, da posuši tkanine nežno in tako sveže, kot da so sušene na soncu...
SAMO
NA TEDEN
Model DCDGK
zraven malega naplačiia Odgovarjajoči pralnik WCDK $2,08 na teden
isiatjMfc,
Tale Frigidaire siišihik ima pa elektronsko sušilno kontrolo!
• Ta elektronska kontrola ustavi aparat avtomatično pri stopnji sušenja, ki ste ga izbrali, bilo za vlažno i ali pa za suho likanje... e Avtomatično škropilo ... Selektor tkanin
na dotik...	,	i ..
SAMO
NA TEDEN
Model DCIK
zraven malega naplačiia
Odgovarjajoči pralnik WCIK $2,18 na teden


I im
g FRIGIDARE I SUŠILNIKI | SO ZAVAROVANI Z
l
LETNIM ZAŠČITNIM PLANOM -brez posebnega slrolka!
To je največji zaščitni plan za FRIGIDAIRE sušilnike, podprt od GM! Nov, eno-jermenski pogon. — Je bolj tih in bolj nežen, ker je bolj enostaven, in se manj delov pokvari. Enoletna garancija za vsaki popravek brez posebnega naplačiia. - 4-letni zaščitni plan za nadomestek vsakega pokvarjenega dela v pogonskem sistemu.
i-
ka kaže mladostnico v modrih, delavnih hlačah in e-naki jopici. To je zadnja moda za mladostnike obeh spolov._______,	„	,
IIIINU BROS
Furniture and Appliances 16013-15 Waterloo Rd.	IV 1-6072
Odprto v ponedeljek, četrtek in petek od 9 zjutraj do 9 ^ V torek in soboto <*d 9 do 6. — Zaprto ves dan v sredo
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.30 do 2 pop.