')Vo POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 8 CENA 10 DIN Ure>a uredniški >dbor — Glavni »rednik Štrukelj K*red — Naelov uredništva m uprave: »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev. 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednrk« izhaja enkrat tedensko K RS-K O, dne 27. februarja 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO Mi več sirili vzg mlii Na IX. seji obeh zborov okraj- 1 nega ljudskega odbora so med drugim razpravljali tudi o mladinski kriminaliteti, ki polagoma iz leta v leto narašča. Samo ; v prvi polovici lanskega leta jej bik) odkritih 34 primerov kaz-, nivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki Največ je bilo j tatvin, ki so bile čestokrat iz- j vrš ene na zelo premišljen na- j čin, kot je na primer odpiranje > vrat s ponarejenimi ključi, or- j ganizirana kraja koles izpred i javnih lokalov itd. Na seji so razpravljali tudi o vzrokih mladinskega krimi- j nato. Poudarili so. da so na po-rast mladinskega kriminala i vplivale vojne razmere, predvsem pa uživanje alkohola, ki je največji sovražnik odraslih in tudi mladine, ker ji jemlje zdravo delovno zavest, in razsodnost. Nič manj pa niso vplivali na porast kriminala drugi objektivni vzroki, kot n. pr. otroci brez staršev, slaba vzgoja s strani staršev, razdor v družini, pretepi v družini in podobno. Skrbstveni organi posvečajo premalo skrbi temu problemu. Ne zanimajo se namreč dovolj, kako živijo mladoletniki, ki so izvršili kazniva dejanja, kako je z otroki, ki so ostali brez staršev itd. So primeri. , raz- ; polago. D. V. Obvestilo o podaljšanju osebnih izkaznic V kratkem bomo začeli podaljševati osebne izkaznice, ki jim je potekel rok veljavnosti. O tem postopku bodo državljani posebej obveščeni od pristojnih lokalnih organov. Priporočamo pa, da tisti imetniki osebnih izkaznic, k; nameravajo potovati v druge l judske republike, , pa jim jc 3-letna doba veljav- ; n€kap s0,a namreč n osti osebne izkaznice že iztekla, te izkaznice še pred po tovan.jem podaljšajo pri pri dajati preživnino za svojega j stojnih tajništvih za notranje nezakonskega otroka že 7-!etno ! zadeve okraja, kjer imajo svoje Ljudmilo Resnik, čeprav znaša stalno prebivališče, da ne bi mesečni prispevek za zdaj ; imeli pri potovanju kakšne ne-borih 200 din. Obsojen je bil na ; prilike. — Iz pisarne Drža vne- ti va meseca z.sr-ora dobo enega leta. pogojno za! ga sekretariata deve LRS. na Vidmu ustanovljena nadaljevalna kmetijska šola za letnik 1937/38. Vsekakor je ta šola velikega pomena za našega kmečkega človeka, toda na žalost pouk ni redno obiskan. Je pa še še ni dobila potrebne kurjave kljub hudemu mrazu. Nato so se lotili še vprašanja vodovoda, ki je na Vidmu nujno potreben. Upajmo, da bo novi odbor prijel bolj resno za delo, raj so bili *a notranje za- izvoljeni res delovni ljudje. -L. KMETIJSKI RAZGLEDI le šKrepileile sadnega drevja donosne ali ne? Na to vprašanje dobiš lahko tri odgovore: eden bo pritrdilen, drugi nikalen, tretji še dvomljiv. Ce bi v krškem okraju razposlal anketo s tem vprašanjem vsem kmetom, bi, mislim, dobil v glavnem prvi odgovor, t. j. je donosno. Vendar je dejansko stanje sadovnjakov tako,1 da da slutiti, da še vedno prevladujeta drugi in tretji odgovor. Torej kako je pri nas? Prvi odgovor lahko dobiš le od naprednega kmeta in od ti- , stega, ki je s škropljenjem dosegel že kakšne uspehe. Tisti, j zdaj še redki kmetje, vedno škropijo in bodo tudi v bodoče, ne oziraje se na ceno škropiva. , Seveda imamo tu en pomislek; i nekateri so škropili, so pa pri tem uničili vse drevje. Torej je poudarek na pravočasnem, pravilnem in temeljitem škropljenju. Če Dolinšek iz Kamnice pri Mariboru uspeva s škropljenjem tako, da nima po 4-kratnem škropljenju v svojem sadovnjaku ne kaparja ne cvetožerja ne zavijača ne škrlupa, kljub temu j da so vsi sosedni sadovnjaki j močno okuženi po vseh omanje- ■ nih škodljivcih, tedaj lahko pri- ' trdimo, da je zanj škropljenje donosno. Zato ni vseeno, kako ; in kdaj škropimo. Če škropimo i točno po navodilih s škropivi, j ki so drugod pokazala uspehe, tedaj pri nas ne more biti dru- ; gače. On uporablja namreč ista škropiva, kot jih uporabljamo pri nas. Naj jih samo navedem, ker so še mnogi, ki ne zaupajo škropivom. Za zimsko škropljenje je uporabljal rumesan, in to tik pred brstenjem, ter je s tem uničil kaparja in cvetožerja. j Lahko pa uporabljamo proti I cvetožerju, če smo drevo že po- j prej poškropili s rumesanom, ločeno preparate DDT ali pa HCN. Drugič je škropil teden dni po cvetenju — pri tem je uporabljal mešanico treh škropiv, in sicer 0,75 odst. bakrenega apna, 0,5 odst. svinčenega arzenala ter 1 odst. DDT. (Vse to je raztcpil v 100 lit. vode). Tretje škropljenje je konec junija z bakrenim apnom ter tekočim DDT, četrto pa zopet proti škrlupu. Vidimo, da je dosegel velike uspehe pri škropivih, ki jih tudi pri nas uporabljamo oz. bi jih lahko uporabljali (rumesan, tekoči DDT. bakreno apno ter svinčeni arzenal). Taki Dolinški so tudi pri nas — sicer ne tako intenzivni, vendar pohvale vredni. Moramo pa še pripomniti, da ni dovolj Je eno samo škropljenje, potem pa kar bo, bo. Drugi nikalen odgovor je plod zakoreninjene nerazgledanosti in starokopitnosti. Kaj pravijo v Ljubljani? Pustite take naj jim propade vse. Jaz bi konkretno iskal kompromisno rešitev, čeprav pri borbi s kaparjem ne more obstajati kompromisna rešitev, temveč le- ali —ali Kompromisna 'rešitev je v tem pogledu, da vsaj nekaj nazadnjakov pridobimo za napredno stran, ker bo v teku let le prišlo do enakega primera kot pri škropljenju vinske trte. Mislim, da ni vinogradnika, ki bi ga moral siliti, naj poškropi trto. Vsak dobro ve, da mora škropiti, če hoče kaj imeti. Isto je pri sadjarstvu. Prišlo bo do takšnega škropljenja, in to upamo kmalu, ker, če ne bo kmalu, | bo prepozno. Zvoniti po toči pa j itak ne zaleže več. Zdaj šemo- i ramo zavedati, kakšno vrednost predstavlja sadno drevo. Povprečno je vredno rodno drevo 5000 din, da ne štejemo zraven še prednosti sadja. Vsako leto posekajo kmetje v krškem okraju nad 1000 sadnih dreves, torej zgubijo vrednost nad 5 milijonov dinarjev. Naj še povem, da so imeli iste težave tudi v drugih naprednih državah, kot n. pr. v Švici, Avstriji, Nemčiji. V teh deželah kapar ne predstavlja več nevarnosti. To so dosegli le s škropljenjem, škropljenjem in spet škropljenjem. Za tretji dvomeč odgovor je vzrok masikje. Mogoče je kmet, ki ‘je kaj bral in sta ga misel in vzgled prevzela, imel dobro voljo, a ga je od tega morda odvrnila kaka slaba izkušnja. Lahko je vzrok tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Vendar zato ne smemo pustiti propadati sadovnjakov, ker se mu bo položaj še poslabšal. Odmera davka po katastru pa bo napravila ostro črto med naprednimi in nazadnjaškimi kmeti. Če se bo skušal dvigniti nad nivo, ki ga zajema davek po katastru, bo cvetel, sicer Pa iz leta v leto propadal. No, in sadno drevje lahko mnogo doprinese do izboljšanja standarda, za kar navajam le en primer iz tuje literature: v Avstriji je povprečje prinosa jablan na drevo 55 kg (cena v šilingih). če drevo ne škropimo, dobimo dohodek: Novice in dopisi iz našiti tirajev IZ VEL. TRNA kvaliteta •Ze kg Cena za kg doh. v šilingih I. A 7 3.85 2.20 8.47 I.B 28 15.40 1.50 23 10 B 65 35.75 0.60 39.— 55- 70.57 Pri štirikratnem škropljenju, in to: eno zimsko škropljenje, eno pred cvetom, eno po cvetenju, ter eno posebno proti škrlupu — pa so dobili sledeče rezultate: (stroški za vsa škropiva so znašali 13.85 šilingov na drevo (brez dela stroškov čiščenja itd) kvaliteta •/o kg Cena za kg doh. v šilingih I.A 52 73 2.20 160 60 I.B 35 49 1.50 73.50 B 13 18 0.60 10.80 140 244.90 Če odbijemo 13.85 šilingov za stroške škropljenja, dobimo višji donos 231.05 šilingov v primerjavi s 70.75, ter 140 kg v primerjavi s 55 kg. Če šilinge spremeninv v dinarje (1 šiling približno 10 dinarjev). dobimo lahko podobno sliko za naše razmere. Vsak, k) ima sadno drevje, bi moral napraviti vsaj enkrat v življenju tak poskus, da bi na svojem vrtu ugotovil koristnost. vseh agrotehničnih ukrepov, med katerimi zavzema vidno in odločujoče mesto škropljenje Čas občnih zborov je tudi pri nas že za nami. Kot prva je imela svoj občni zbor SZDL. Stari odbor je na tem zboru po-i ročal o svojem delu v preteklem letu. SZDL je načela nekaj važnih gospodarskih vprašanj, tako n. pr. elektrifikacijo, Nov odbor čakajo v tem oziru še mno-ne naloge in bo treba napeti vse sile, da bo dane naloge izpolnil. Tudi organizacija RK je imela svoj občni zbor, in sicer ustanovni. To pa zaradi tega, ker do sedaj pri nas odbor RK sploh ni obstajal. Vendar se je na občnem zboru pokazalo, da je tudi pri naših ljudeh zanimanje za to mednarodno organizacijo, saj je na občni zbor prišlo kar lepo število ljudi, ki so postali člani RK. Pričakujemo pa, da se bo članstvo še pomnožilo. Tudi naši ljudje so potrebni zdravstvenih predavanj in raz-nik tečajev, ki se bodo lahko vršili v okviru RK, če bo nov odbor uspešno vršil svojo nalogo. Prav tako so se tudi gasilci in lovci zbrali na svojih občnih zborih, kjer so podali obračun svojega dela. I Tečaj za zdravstveno vzgojo ženske vaške mladine bj bolje uspeval, če bi bil obisk tečaja boljši. Kaj pomaga, če se predavateljica tečaja trudi, da jim nudi vse. kar jim bo potrebno, ko pa tečajnice precej zaostajajo in se tečaj zaradi premajhnega obiska nekajkrat sploh ni vršil. Medtem ko gredo zimski meseci h kraju, opamažo, da se pri nas v tej zimski sezoni kulturna prosvetna dejavnost ni zadovoljivo razvila. KUD, ki pri nas sicer obstaja, to zimo ni pokazalo nobenih uspehov. Najbrž leži precej krivde v pomanjkanju primernih prostorov, šola vprašanje stanovanja za zdravnika. Društveno življenje na Raki je razgibano. Pred kratkim se je vršil občni zbor gasilcev. Na tem zboru so naši gasilci prikazali svoje delovanje v teku leta; bilo je res dobro in pohvale vredno. Kulturno, delovanje KUD na Raki je letošnjo sezono res živahno. Za Silvestrovo smo imeli naštudirani dve burki. Lotili smo se igre »Veriga«, katero smo prav dobro prikazali v dveh predstavah in občinstvo, ki je dvakrat napolnilo dvorano, je bilo prav zadovoljno. Igralci, ki so v igralski družini zastopani, malo zganila. Šolski mladini, ki j ponajveč mladinci, so se dobro pripravlja proslavo 8. marca, se vživeli in se resnično potrudil za uspeh, ki ni izostal. Z isto igro smo gostovali v nedeljo v Leskovcu, žal pa nam je, da je pa ima premajhne in neprimerne razrede, da bi lahko v katerem postavila vsaj zasilni oder. Tako tudi letnega občnega zbora KUD ni imelo. Edino knjižnica KUD je vso zimo vršila v redu svojo nalogo in je bilo prebranih precejšnje število knjig. Vse kaže, da bo treba število knjig v knjižnici, ki nima preveč bogate izbire znatno pomnožiti, če bomo hoteli zadovoljiti ljudi, ki si žele dobrega čtiva. Pevska sekcija KUD se je na koncu zimske sezone vendarle Nega posevkov po hudi zimi V nekaterih predelih našega okraja, predvsem na pobočjih, nagnjenih proti jugu, je sneg že močno skopnel To je že videti ozimine in človeka kaj hitro zanese na njive pogledat, kako je prezimila pšenica, rž. ječmen in oljna repica. Letos nas to še posebno skrbi, ker so vsled lepega vremena lanske jeseni ozimine močno porast.le — celo preveč. Kmetje so sicer kosili pa tudi pasli po ozimnih posevkih v bojazni da bi jih eventualna zmrzal po zimi ne zadušila. Kaj torej vidimo na prisojnih njivah, kjer je sneg že skopnel? Ozimine, ki so bile jeseni prevelike, t. j. preveč , razraščene da so se razvijale j celo že bili, so močno rjave, j pozeble ali pa segnite. Na mno-■ gib krajih so tudi primeri, kjer 1 je letošnji mraz na oziminah zemljo privzdignil tako da koreninice niso dovolj pričvršče-I ne v zemlji. Slična primere | imamo tud"- pr: oljni repici, ponekod celo pri deteljah. . I Prav je, da opozarjamo naše kmetovalce, kakšne agrotehnične ukrepe naj izvajajo, da bo škoda po letošnji dolgi in ostri zimi čim manjša. Ozimine, ki so trpele po zmrzali ali so pa delno zadušene in kažejo še znake življenja, bomo gnojili čimprej z dušična- timi gnojili. Ne pozabimo pa, da je potrebno predvsem letos dati žitom še fosforjevih in kalijevih gnojil. Z dušičnatimi gnojili bomo pospešili rast: prav tako pospešujeta razvoj tudi fosfor in kalij, ki se posebno odlikujeta še po tem, da dasta žitu trdo slamo in kleno zrno. Tam. kjer opazimo, da je mraz na oziminah zemljo privzdignil, bomo valjali, brž ko se le-ta dovolj osuši. Na ta način zemljo pritisnemo h koreninicam. da se sprimejo z zemljo ter se rast normalno razvija. Enako lahko ravnamo tudi z oljno repico. Ne pozabimo na brananje ozimin! Ko bodo ozimine pričele po teh ukrepih rasti, je nujno, da izvršimo tolikokrat, nasvetovano brananje žit. To je namreč zadnji možen agrotehnični ukrep pri žitih Rahljanje zemlje v posevku, dovajanje zraka in preprečevanje izhlapevania vlage je tisti agrotehnični ukrep, ki poveča pridelke in katerega noben gospodar ne bi smel opustiti. Ze v jeseni je bilo opaziti precej praznih mest tudi v de-teljiščih. Verjetno tudi ta zima deteljiščem ni prizanesla in so se praznine še povečale. Da. bi teh praznin ne preraste! plevel. je potrebno, da jih prekop- IZ MOSTECA Dne 24. januarja so podali gasilci v Mostecu ob Savi ob- i račun svojega dela za dobo j treh let., Iz referatov posamez- j nih ’ funkcionarjev je bilo raz- I vidno, da je delo. društva pozitivno in v vsakem pogledu konstruktivno Razumljivo je, da ne gre brez težav, vendar je mnenje večine članov,, da novoizvoljeni upravni odbor nadaljuje v .istem smislu in po možnosti; izvrši dani delovni program z.n bodoče razdobje. Ob tej priložnosti je obiskal društvo zastopnik okrajne gasilske zveze tov. Kolšek, kateri je v svojem govoru nakazal smernice za bodoče delo. Društvo sicer ima gas. dom. pa današnjim potrebam nc ustreza več. Vrhu tega je dom brez stolpa, katerega je okupator porušil. Dolžnost okrajnih, forumov je. da, društvu v Mostecu priskoči na pomoč, da dogradi prepotrebni stolp, saj so člani pripravljeni opraviti ostala dela prostovoljno. Gasilskemu društvu Mostec pa kličemo: Naprej no začrtani poti! bodo pridružili tudi pevci in izpopolnili program proslave. . Ob zaključku prvega polletja na naši šoli smo ugotovili, da bi tudi pri nas bil uspeh boljši,. če bi starši pošiljali otroke rodno v šolo. 15 odst. staršev je takih, k; jim vzgoja njihovih otrok ni posebno pri srcu in ki zadržujejo otroke doma z vsemi mogočimi izgovori. In ni čudo, da je v polletju izdelalo le 72 odst. učencev. V. Š. IZ RAKE Iz Rake se prav poredko kdo oglasi, zato smo se pomenili, da napišemo in povemo, kaj se pri ostala dvorana v zadružnem domu v Leskovcu skoraj prazna in da oj bilo zanimanja, kar se nam zdi za tak kraj kat je Leskovec zelo čudno. Da bi pripravili za pust tudi Račanom nekaj veselja, smo pripravili za pustno nedeljo burke, ki naj bi razveselile naše ljudi. Kakor drugod imamo tudi pri nas zdravstveni tečaj za žensko mladino pod okriljem RK. Na žalost pa se nam ta tečaj ne obnese, ker ni pri večini deklet tistega zanimanja, katerega tečaj zasluži. Obisk je bil v začetku tečaja prav dober, nas dela in kako je sploh pri * vendar je bilo nekaj deklet ta- nas. Srečni smo, da imamo sedaj, ko pritiska dan na dan hujši mraz, dovolj pitne vode na razpolago. Dokončno imamo urejen vodovod, na katerega je lahko Raka ponosna. Dobro deluje hišna napeljava in ostali deli vodovoda, sedaj, ko smo dobili novo črpalko- z elektromotorjem. Ob tej priložnosti ne smemo pozabiti pomoči, katero nam je nudil OLO Krško in nam naklonil sredstva, da smo plačali črpalko ter tako rešili najtežje vprašanje Rake same kakor tudi njene bližnje okolice. Tako sc zahvaljujemo naši oblasti, da nas ni prezrla, temveč nam priskočila na pomoč. Z ukinitvijo redne ambulante je nastala tudi v zdravstvu vrzel. Sicer je bil že govor o namestitvi- stalnega ždravnika na Raki, vendar je sedaj ovira kih, ki se tečaja niso na noben način hotele udeleževati, in tako so odbila s svojo pasivnostjo še ostala dekleta, kar je popolnoma nepravilno Dosti bolje pa se obnese kme-tijsko-gotspodarska šola, ki traja sedaj že tretji mesec. Obisk je prav dober in tudi zanimanje je večje. Dekleta in fantje hodijo prav radi v šolo. ker je pouk življenjski. - Z uvedbo športnega dne v šoli smo videli, da imamo tudi na Raki nekaj naravnost odličnih smučarjev. Ta panoga športa, katera se je razmahnila med našo šolsko mladino, je prinesla precej veselja in borbenosti v tekmovanju. Tako tekmovanje je bilo izvedeno na drugem športnem dnevu, v katerem so se naši smučarji pomerili ter določili najboljšega smučarja in skakalca. k. L. z" jiltlti icotlcek ljemo in posejemo kakšno kvalitetno travo, n. pr. pahovko. Ker že nekaj let govorimo o teh agrotehničnih ukrepih, ki jih le malo gospodarjev izvršuje, je prav, da jih poskusimo letos, ker smo prepričani, da jih v bodoče ne bomo več opuščali. C. PERIC VESELIN PiSVI SRBSKI UPOR Co je Rusija leta 1807 sklenila s Turčijo premirje je tudi v Srbiji trajal približno 2 leti mir Ureditev osvobojene Srbije Srbsko ljudstvo je bilo svobodno, konec je bilo turškega gospostva in oblasti, ni bilo več janičarjev in spahijev, ni bilo več Turkov. Upor in to novo stanje sta najbolj koristila knezom. Srbski kmet je pričakoval, da bo sedaj svoboden in da bo dobil zemljo. Knezi so se takoj po izgonu Turkov polastil; turške zemlje, pozneje še sultanove zemlje in tako se n} uresničila težnja kmetov po svobodi. Spa-hije so hitro nadomestili srbski t knezi, ki so začeli namesto sultana in spahij pobirati razne dajatve iz turških časov. Tako so zasedli vse brodove na rekah in začeli sami pobirati brodnino in carine. S tem so dobili nove vire za bogastvo jn vzel: celotno trgovino v svoje roke. V bojih proti Turkom so dobil; velik plen. Hajduk Veljko je sam dejal, da je svoje veliko bogastvo pridobil v vojni kot plen. Tako se je moč knezov zelo utrdila in v njihovih rokah je bila vsa oblast. Nekateri so imeli celo svoje konjeniške čete, ki so jih samj vzdrževali. Nahijski knezi so v nahijah zapovedovali in upravljali po svoji volji in se niso oz.rali na druge. Vsi so ho- teli v svojih pokrajinah biti samostojni in niso priznavali centralne oblasti, ki je v tem času bila še zelo potrebna, kajti borba proti Turkom še ni končana. Srbsko ljudstvo, ki je sledilo svojim knezom v upor, ker ni hotelo prenašati turškega nasilja, je bilo po prvih vojaških uspehih razočarano, kajti na mesta janičarjev in spahijev so stopali njihovi knezi, ki so vedno bolj samovoljno izvrševal; oblast. Knezi so zahtevali od ljudstva dajatve, ki so jih Turki vpeljali. To so desetine, dvajsetine od živine. Ljudstvo je te dajatve dajalo z veliko nevoljo, ker je mislilo, da teh dajatev po izgonu Turkov ne bo več. Ljudstvo je moralo če naprej tlačaniti na posestvih knezov. Morali so ograjevati gozdove, kjer so se pasle svinje, jih čuvati in opravljati še razna druga de'a. Na tlako so naganjali tudi žene, k; so na tlaki morale nadomeščati svoje može. Tudi vojna je zelo izčrpala ljudstvo, ki se je vedno tolažilo s svobodo, za katero se je borilo. Namesto svobode pa je ljudstvo spremenilo le gospodarja. Tako se je začela oblikovati vrhnja plast srbske aristokracije. Ljudstvo je zahtevalo, da se prepreči samovolja knezov po nahijah. Leta 1805 so na skupščini v Borku ustanovili »Pravitelstvuju-šči sovjet« upravni svet, ki naj bi imel najvišjo oblast, dajal zakone in upravljal državo. Svet je tvorilo 12 svčtnikov, iz vsake nabije po eden, sedež tega sveta i je v začetku bil v Smederevu, pozneje pa v Beogradu. Izdali so j razne uredbe, uredbo o davkih i in uredbo o zakupih raznih da-i jatev. Harač so sicer odpravili in ga nadomestili z drugim': davki. Vse ostale dajatve so obdržali iz časa Turkov. V tem svetu so razdelil; oblast na posamezne , kneze j Karadjordje je dobil vojaško oblast, ostale resorje so razdeli-I li knezi med seboj. Ustanovili I so tudi sodno oblast. V vsak: I nahiji so postavili po 3 sodnike, j Temu sodišču so bili odgovorni tudi knezi. Pravico razdeljevanja zemlje je obdržal svet zase. Začele so se razne zlorabe pri razdeljevanju zemlje. Knezi so i videli samo sebe in si najprej j razdelili velike površine zemlje, i Pobrali so tudi srenjske goz- dove, katere so kmetje zelo po-1 grešali. Vsled tega se je začela i v Srbiji Prva akumulacija kapitala v rokah knezov. Toda knez! in vojvodi niso priznali sveta in se njegovim odredbam niso po-j koravali. Tudi v sodstvu se je le vedno uveljavljalo nasilje knezov. Začel se je boj med Kara-diordjem in svetom. Karadjordje , se je vedno bolj uveljavljal in je leta 1808 dosegel, da so ga imenovali za dednega kneza. Spor med knez; in Karadjordjem je bil spor za ekonomske pozicije v Srbiji. Knezi so, hoteli zmanjšati Karadjordjevo oblast in postati neomejeni gospodarji v svojih nahijah. Rusi so leta 1809 podprli upornike s svojo ofenzivo na Donavi. Večina knezov se je strinjala s tem, da se prekine zveza z Avstrijo, ker ta ni dovolj pomagala upornikom, in da se vzpostavi zveza z Rusijo Ponovno so po-, slali delegacijo v Rusijo, ki bi naj prikazala Rusom potrebe Srbov. Zato so Rusi 1810. leta Pornega kolesarjenja, poleg tega poslal; 2.500 vojakov in drugo se mu je pa tudi že mudilo domov, Nepogrešljiv je bil med gasil- škodbam v brežiški bolnici pod-Ci, 'saj ni bil samo predsednik legel. prostovoljnega gasilskega dru, j Pokojni Anton Cetin je bil rosiva v Selah pri Dobovi, ampak , jen 6. julija 1897 v Seiah pri Do-je bil tudi sektorski poveljnik, : bovi. Gasilcem se je pridružil že gasilski častnik in podpredsednik OGZ Krško. Kot tak je bil daleč znan in priljubljen ne samo v krškem okraju, temveč tud: izven njegovih meja. V domači občini je bil vedno pripravljen prijeti za delo v prid naše socialistične skupnosti, kjerkoli se je pokazala potreba. Do pred-kratkim je bil zaposlen v Tovarni poh štva v Brežicah, kjer je bil pred nedavnim tudi upokojen. Usodnega 16. februarja 1954 se je utrujen vračal s kolesom lz Vel. kamna pr; Koprivnici, kamor je šel zaradi nakupa lesa. Poveljnik OGZ Krško tov. Miško Žmavc v Brestanici je bil ravno namenjen odpeljati osebni avto OGZ v preureditev. Bilo je v poznih popoldanskih urah. Tov. Cetin, ki je bil izmučen od na- pomoč v Srbijo. Ta pomoč je bila zelo potrebna, ker je Kuršid Paša začel novo ofenzivo na jugu Srbije. Uporniki so to ofenzivo premagali 6. septembra 1810. leta pri Varvarinu. Po tej bitki so uporniki odšli k Drinj in 5. oktobra istega leta premagali Turke pri Ložnici. V teh borbah so jim pomagali Rusi. Srbski knezi so začeli to rusko pomoč gledati z nezaupanjem, ker so v tem videl; nevarnost, da bodo Rusi v Srbiji organizirali svoje garnizije. V tem primeru bi Turke nadomestili Rusi. Poskušali so Karadjordja odtrgati od Rusov. V tem jih je podpirala Avstrija, katera se je sedaj rada vtikala v balkanske zadeve, ker je računala na te kraje po smrti, »bolnega moža na Bosporju«. (Nadaljevanje prihodnjič) je izrazil tov. Žmavcu željo, da bi mu zelo ustregel, če bi ga hotel vzeti s seboj in mu tako skrajšati in olajšati pot. Tov. Žmavc mu je rad ustregel. Toda nesreča pač nikoli ne praznuje. Na prehodu preko rudniškega industrijskega tira pri brestaniški postaji je rudniška trolej-lo-komotiva trčila avtomobila, pri tov. Cetin težje telesne poškodbe. Na mesto nesreče je takoj prispel rešilni avto iz Krškega z zdravnikom tov. dr. Krištofičem, ki je odredil takojšnji prevoz v brežiško bolnico. Tu so si potem zdravniki kot primarij dr. Berglez, dr. Glušič in ostal; zelo prizadevali, da bi ga ohranili pri življenju Kljub vsej njihovi skr. i b; in požrtvovalnosti pa je po-1 posrečeni tov. Cetin 22. februarja 1954 ob 23 uri dobljenim po- 15. marca 1923. Bil je funkcionar gasilske župe že v predapriiski Jugoslaviji, po osvoboditvi pa odbornik OGZ Krško. Ko se je v tem mesecu pod okriljem OGZ Krško vršil strojniški tečaj, je bil pokojni Cetin član izpitne v desno stran komisije. Fotografija s tega te-čemer je zadobil čaja, je tudi njegova zadnja fotografija, zadnji spomin, ki ga je zapustil gasilcem ob tako tragičnem nenadnem odhodu iz njihovih vrst. Njegov: soprogi, hčerki in sinu-vojaku izrekamo ob pre-bridki izgubi naše najiskrenejše sožalje. O nezgodi sami in kraju nezgode pa več v prihodnji številki, da ne bodo bralci napačno informirani iz dnevnega časopisja. MA. je Jožko Pleskovič 14. februarja je nenadoma umrl Jožko Pleskovič, najsta-' rejši član PGD v Tržišču. Zibel mu je tekla v šentru-perški dolini. Izučil se je jer-menarske obrti. Dosegel je za- pravljeni nesebično pomagati bližnjemu v nesreči, vedno pri- Na pobudo kmetijskih zadrug pravljeni zaščititi družbeno je Okrajna zadružna zveza v Kr-premoženje. Ko je živel na; škem organizirala gospodinjski Mirni, ni sodeloval samo koti tečaj, ki se je pričel 3. januarja operativni član,_ temveč je i t. I. na Radni pri Sevnici.' Tečaja tamkajšnje društvo tudi iz- i se udeležujejo kmečka dekleta Obiščite razstavo gospo- Zapustila nas je Valenti-dinjskega tečaja na Radni nova mama pri Sevnici raznih zadrug s področja okraja. datno denarne podprl V znak priznanja ga je PGD Mirna imenovala za svojega častnega člana. Pred 14 leti ga je zanesla življenjska pot v Tržišče. Vseskozi je ostal zaveden gasilec. Kljub visoki starosti se je 1.I sadjarstva, zadružništva, zakono-i 1951 ob justanovitvi_ gasilskega ; daje, ustave, zgodovine, gospti- Prve dni februarja nas je zapustila in končala svojo neutrudno življenjsko pot vzgied-na kmečka mati in gospodinja Valentmova-Pavlovičeva mati iz Bušeče vasi v 64. letu starosti. Bila je vzor pridne in skrbne gbspodinje, vsestransko raz- vidljive uspehe S sejmov, na katerih je razstavljal in prodajal svoje izdelke, je bil znan daleč naokrog. Ze v zgodnji mladosti je postal član gasilskega društva prostovoljcev, ki so vedno pri- društva Tržišče tudi vključil. Za 60-letno zvesto delovanje v gasilstvu je prejel visoko odlikovanje pred letom dni. Nje-j gov lik bo ostal svetel vzgled | našim članom, ki naj bi hodili po njegovih stopinjah ter’ ostali predani gasilstvu kot pokojni Pleskovič Naj nam bo vzgled tudi kot človek, ki je imel izredno močno voljo. Da je dosegel visoko starost 86 let in ohranil svežost spomina, se je strogo držal rednega življenja. Pogosto je sam poudaril, da sta red in zmernost v vsem vir zdravja. Narava sama je to njegovo mnenje 2x1 trdila s tem, da mu je v častitljivi starosti ohranila zdrav humor in izredno mladostni glas. Naj bo rajnemu Jožku Pie-, skoviču ohranjen časten spo- j min. O. F. I Tečajnice 'poslušajo predmete gledana, zelo inteligentna in iz gospodinjstva, hranoslovja, priljubljena; znala je vsako-vzgojeslovja, razvoja živih bitij, mur svetovati in ga poučiti bo-nege dojenčka, bolezni pri Iju- diši v gospodarskih ali gospodek in živalih, živinoreje, mle- ; dinjskih vprašanjih. Na njeni karstva, poljedelstva, vrtnarstva, zadnji poti jo je spremljalo veliko ljudi, vsem pa bo ostala v trajnem spomina. Naj ji bo lahka domača zemlja na pališču v Bušeči vasi! pripoveduje... Križanka ZA NASE GOSPODINJE Pustni krapi Iz 3 dkg sladkorja, 3 dkg masla, 3 dkg kvasa, 3 žlic ruma, 3 rumenjakov, pol kg najfinejše moke in mleka po potrebi, napravimo gostejše testo, ki ga dobro stepamo, da se loči od kuhalnice, nakar pustimo testo vzhajati. Ko je že dovolj vzhajalo, ga položimo na pogreto desko, katero smo prej potrosili z moko, razvaljamo za pol prsta debelo in izrežemo z obodom krape, na sredo vsakega damo malo marmelade (pogrete), navrh pa še en izrezan krap, ter ponovno obrežemo z malo manjšim obodom. Krape polagamo na z moko potrošen prt, pokrijemo in zopet pustimo vzhajati. Ko so dovolj razbelimo v kozici do dva prsta visoko masti, polagamo vanjo krape, in sicer tako, da pride sedaj zgornja stran spodaj in cvremo na ne prevročem ognju pokrite. Ko jih obrnemo, jih ne pokrivamo več.. Ko iih vzamemo iz masti, jih naložimo na krožnik in potresemo s sladkorjem. Iz te količine napravimo približno 30 srednjih krapov. Pustno obianje Na desko damo 15 dkg moke, vanjo razdrobimo 3,5 dkg masla, pridenemo 3,5 dkg sladkorja, 3 rumenjake, 2 žlice kisle smetane in 1 žlico ruma. Napravimo testo in pustimo pol ure počivati. Nato razvaljamo, nekolikokrat preložimo in zopet razvaljamo za debelino noževega roba. Potem režemo s koleščkom proge ali različne oblike in dajemo v vročo mast. Ko je obianje žezla. torumeno, zapečeno na obeh straneh, pobiramo previdno iz masti, damo na krožnik in potresemo s sladkorjem. Iz preostalih beljakov lahko napravimo: Kolač iz beljakov Napravimo iz 6 beljakov trd sneg, vanj nakapamo 3 dkg raztopljenega, a hladnega masla, 16 dkg sladkorja in 12 dkg zmletih : orehov, zmešanih s pol zavitka pecilnega praška. Dodamo lahko nastrgane pomarančne lupinice ali vanilijev sladkor. Nastalo maso damo v dobro pomazan in z moko potresen okrogel model in pečemo pri zmernem ognju, j Ohlajen kolač dvakrat prereže-i mo in namažemo s poljubno marmelado, nato pa zopet sesta-i vimo. Povrhu potresemo s sladkorjem. j ZVESTOBA DO GROBA i Vera: »S teboj pojdem, Gašper, čeprav ne bova imela drugega ko kruh in vodo.« Gašper: »Dobro, ti boš skrbe-„UJIUU„ I la za kruh. za vodo bom pa že vzhajali, j -iaz skrbel.« darstva Jugoslavije, slovenščine itd. Praktično se vadijo kuhanja, serviranja, ročnih del, šivanja, pranja perila, likanja in pospravljanja. Za zaključek, ki bo v nedeljo, 28. t. m., bodo pripravile razstavo lastnih izdelkov v prostorih nižje gimnazije na Radni pri Sevnici. Razstava bo odprta od osme do sedemnajste ure. Udeležite se tud: Vi razstave in se prepričajte, da dekleta niso zamudila dva meseca dragocenega časa, marveč, da so mnogo pridobila in spoznala, kako je potrebno, da se vsaka kmetica nenehno uči in izpopolnjuje. Zm m Ali je še kje tako razvit zimski šport? Vsa mladina od treh let dalje in izrazito šolska mladina se v celih kolonah spušča na smučkah po klancu v iolo proti Bušeči vasi. Neverjetno spretno sr znajo dečki sami napraviti smuči, čeprav imajo nekateri čisto enostavne, samo en pas preko čevljev. Spuščajo se z največjo naglico, a se ni še nobeden resneje poškodoval. Mladi smučarji so silno agrilnf in delajo smučke tudi predšolskim otrokom, ki se že z vso drznostjo spuščajo ‘ po klancu. Veselo sproščenost v zimskem športu bodisi V smučanju ali sah- __ _______r____ kanju je vzbudila med pionirji 9. žensko ime, 10 moško ime, tov. Helena, mlada učiteljica in 11, deset (tujka), 12. posoda, 15. mladinska vzgojiteljica na šoli: , reka v Afriki, 16. turška utež. Ves svoj prošti čas preživ) med , Navpično: 1. tednik, 2. židov-mladino v veselem zimskem ska mestna eetrt, 3. rabi kmet, športu: vredna je posnemanja. j 7; prisl0Vi 8. dej zemIje, 13. za- Zimski šport, kakor je smuča- j imek 14 žensko ime. nje, je zelo priporočljiv posebno n l2 F h m-1 b 12 F! T 1 1 F■ J 7 j 6 .j ■* ' i ; □ i:'.\ 10 : h F 11 1; ■ ; It* u f . 15 ■ 'V • . K' Berlinska konferenca je končana. Vsi smo živeli v upanju, da bo z zaključkom berlinske konference in odhodom Molotova v Moskvo tudi zaključek letošnje zime. To upanje nas je poko- j razočaralo. Mraz še vedno pritiska na vseh koncih in krajih in se trdoživo upira toplim sončnim žarkom, tako kakor Molotov dosledno odklanja rešitev: avstrijske mirovne pogobe in nemškega vprašanja. Celo Matija se nam je letos izneveril. Pregovor, ki pravi, da Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi, lahko mirne duše vržemo med staro šaro. Vremenoslovci si tudi še niso popolnoma na jasnem, kdaj bo nastopila odjuga. Upamo pa vsaj. da nam bodo v mesecu marcu Jožeti, Pepčeti in Pepce prinesli top- i lejše vreme. Pust, masten okrog ust; ta izrek bo posebno letos prišel do izraza na Senovem, kjer so poklali nešteto hrvaških svinj in prašičev. Masten okrog ust bo pa seveda samo tisti, ki je ekonomično ravnal s »svinjskimi dobrotami« in si jih plansko razdelil za take svečanostne dneve. Mastno jed je treba tudi zaliti, vendar se mi zdi, da bo- Vodoravnn: 2. perutnina, 4. rabi zidar 5, prislov, 6. športnik (tudi poklic), 7. del glave, POPOLNOSTI NI Branko: »Meni se zdi, spodična, da me imate za polnega tepca.« Vera: »Ne. ne. popoln nihče...» go- po- mladini, ki dorašča, saj se s tem krepi in razvija prsni koš, kar je predvsem važno, ker zdravih pljuč ne more .napasti bacil; jetike, proti kateremu se mi: borimo-Smučanje pa je še v mnogih drugih pogledih. za zdravje koristno, zato ga je treba vedno bolj Privzgajati mladini,.. -d- ZA NASE PIONIRJE Pionirsko šahovsko prvenstvo Zveza prijateljev mladine Slovenije prireja skupno s Šahovsko zvezo Slovenije vsako leto republiško šahovsko prvenstvo za prehodni pokal, ki ga je dala pion:rjem na razpolago Zveza prijateljev mladine Slovenije. Lani so ta pokal osvojili pionirji iz Maribora kot najboljši šahisti v naši republik:. Letošnje tekmovanje za šahovsko prvenstvo bo dvojno: za pionirje od 7 do 10. leta, to je za pionirje osnovnih šol in za pionirje od 11. do 14. leta. V to skupino spadajo pionirji nižjih gimnazij in višjih razredov osemletnih šol V mesecu marcu se morajo torej vršiti tekmovanja po šahovskih krožkih. Prvaki teh tekmo- j vanj bodo potem zastopali svoje j odrede na okrajnem tekmovanju, k: bo v prvi polovici meseca! aprila. ' ' i Šest okrajnih najboljših, šahl-stov bo v prvih dneh meseča maja tekmovalo v Ljubljani za moštveni naslov prvaka; hkrati pa bodo tekmovali vsi prvaki za naslov republiškega prvaka pionirskih šahistov. Ta prvak bo potem dobil pokal, k: ga imajo sedaj mariborski pionirji. Poleg omenjenega bosta Zveza prijateljev mladine in Šahovska zveza razdelili še več lepih in koristnih | daril pionirjem, ki se bodo udeležili tekmov.anja. Torej, dragi pionirji, pokažite, kaj znate! Vsak bo imel priložnost, da doseže dober rezultat:; da bo zastopal svoj odred na okrajnem ali pa republiškem prvenstvu. Razpis Kmetijska zadruga Brežice razpisuje zaposlitev samostojnega kovaškega poslovodje za kovačnico KZ Brežice v Brežicah pod sledečimi; pogoji: 1. da ima mojstrski izpit kovaške in podkovaške stroke, 2. da s; sam preskrbi stanovanje, . 1 , .... __ .__ Ostala pojasnila daje zadruga, samo zato, da na katero se obrnite pismeno ali " osebno. Preklic Podpisani Ignac Majcen, pocestnik in upravnik občinskih podjetij Št. Jani’ štev. 5, preklicujem vse, kar sem o tov. Matiju Blasu, predsedniku občine Krmelj, govoril žaljivega na občinski seji dne 15. jan. 1954 ter nato dne 25. jan. 1954, kot ne-osiiovano in neresnično ter se tov. Blasu Zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Sevnica, dne 23. februarja 1954 Ignac Majcen 1. r. PAMETNO Oče: »Kaj bi bil rajši, Du-šanček. šofer ali pilot?« Sin: »Pilot.« Oče: »Zakaj?« Sin: »Če šofer koga povozi, Mi vam želimo pri tekmovanju 1 ga takoj stražnik prime, v zra-obilo uspeha! ku pa ni. stražnikov.« mo letos malo zalivali, ker kalkulacije gostinskih, podjetij z ozirom na lansko pozebo tako globoko posegajo v žepe pivcev, da si vsak dvakrat premisli, preden si privošči tak velik izdatek. Vsakdo si pa zastavlja nehote vprašanje in skuša rešiti uganko, kako je mogoče doseči tako visoke vinske cene, ako stane en kg uvoženega grozdja iz Srbije franko naše postaje od 30 do 35 dinarjev. Iz grozdja so iztisnil od 60 do 75 odst. vinskega soka, kar pomeni, da je stal liter vina iz uvoženega grozdja največ do 65 dinarjev. Danes se pa to vino prodaja po 140, 160 pa celo 180 din. Kljub temu se pa dobe ljudje, ki govore o l skrbi za potrošnika. »Vse iz gosta!« je njihov smoter 1 Stanovanjska kriza, stanovanjski zakon in stanovanja, to so stvari, ki marsikomu delajo sive lase. Kaj vse posamezniki zaradi ljubega stanovanja ne, privoščijo svojemu sočloveku. : Svojemu bližnjemti žele smrt bi se stanovanje ! izpraznilo, kamor bi se lahko i vseliji. Takih primerov bi na- | vedel lahko nešteto. Tako sem bil zadnjič ravno na obisku pri nekem tovarišu, ki leži na pljuč- 1 nem oddelku brežiške bolnice. | Ko sva se razgovarjala, je ne- 1 nadoma vstopila v sobo strež-niča ter vprašala tovariša, ali je res umrl. Tovariš je ravno hrustal kekse, se nasmejal in rekel: »Kakor vidite, sem še vedno živ, kajti mrtveci ne jedo keksov.« Ona veselo prikima in odgovori, da mora takoj javiti v Sevnico, da je še živ. Čudno se mi je zdelo, kdo se tako zanima za tovariševo zdravlje, zato sem ga vprašal, kako si on to nenadno smrt razlaga. On mi povsem resno odgovori: »Verjetno se kdo iz Sevnice zanima, če sem še živ;, gre namreč za stanovanje, za katero sem zaprosil z ozirom na zdravniško priporočilo. ker boiujem na TBC. Kaže. da si je nekdo zaželel moje stanovanje in da bi vplival na odločitev stanovanjske komisije, je pač razširil vest, da sem umrl. Sicer pa, stari pregovor pravi, da dolgo živi, o komer s? govori, da je umrl. In tako pričakujem tudi jaz. da bom še dolgo živel v stanovanju, ki ga mi bo dodelila stanovanjska komisija na jezo vseh tistih ki mi stanovanja ne privoščijo ter žele, da bi dobil stanovanje na pokopališču.« Pozdravlja Vas Porie Preklic Podpisana Julka Pirc, gospodinja na Studencu št. 42, preklicujem in obžalujem, da sem žalila in obrekovala tov. Jožeta Štojsa, kmeta na Studencu št. 29, Petra Ruparja, predsednika občinskega ljudskega odbora Studenec, Jožeta Žiberta, tajnika navedenega občinskega ljudskega odbora, in Franceta Ziberta v Rovišču št. 27. ter izjavljam, da nimam nobene stvarne osnove, da bi jim v pogledu njihovega javnega delovanja mogla karkoli očitati, ter se jim zato zahvaljujem, da so odstopili od nadaljnjega kazenskega pregona zoper mene. Obljubljam v bodoče se vzdržati glede imenovanih vsakterih kaznivih dejanj. V znak zadoščenja bom plačala v sklad RK na Studencu din 500, obenem pa objavljam lojalno ta preklic. Julka Pirc Kino Brežice 27. in 28. febr.: premiera ameriškega filma: »OSAMLJENA ZVEZDA« F. N. 53 Clark Gable — Ava Gardner Z.—i. marca: premiera italijanskega filma: »OBTOŽBA«. Karl Ludwig Diehl — Lea Padovanm. 5.—7. marca: premiera mehi- škega filma' »ZAPOR ZA ŽENE«; F. N. 54. Kino Sevnica 28. febr. in 1. marca: amer. film: »PODVODNA ČETA«. Kino Krško 27. in 28. febr.: ameriški film: »NEVIDNI ČLOVEK«. SEJMI v okraju Krško: 3. marca na Vel. Kamnu, 4. marca v Sevnici, 6. marca v Boštanju in Bistrici ob Sotli. v okraja Klanjec: 1. marca v Klanjcu, 2. marca v Vel. Trgovišču. MALI OGLASI Proda se mlatilnica znamke »Zmaj«, tipa 1952, nova z el. motorjem ali brez njega. Re-alitetna agencija, zastopstvo Škocjan na Dol Dobriča Čosič' JE SORČE... Pritekel je Mališa in zavpil: »Uča je ranjen! Tovariši!« Molči! Ne delaj preplaha ... I Naprej! . . .« je hropel Uča in škripal z zobmi. Mališa se je nekaj korakov ■ prestrašeno prestopil, nato pa je opazil, da je sam. Ko so partizani slišal., da je Uča ranjen, so : začeli bežati navzgor po poboč- ! ju proti gozdu. Streljanje nemških mitraljezov j je bilo nevzdržno. Uča je zako- 1 pal glavo v sneg, ki se mu je zdel vroč. 'Človeška kri je naj- j toplejša na svetu . . .’ je od nekod zatrepetala čudna misel in ugasnila. i Mališa je stopil k Uču ter ga skušal dvignit: in odvleči. Pusti, Mališa . . . Pusti. Beži v ; gozd Ukazujem ti! Vuksan je komandir.« i »Nočem! Obrni se na hrbet, da te bom vlekel.« Mališa je zajo- ' kal. »Pojdi, Maša... Pojdi! Nebom umrl. Vzemi brzostrelko s seboj.« Okrog njiju so udarjale svinčenke Uča je začutil, kako ga je vsekalo v ranjeno roko. Samo malo skrčila se je :'n obležala v snegu. »Mališa. ukazujem... Pojdi!« I »Ne morem! . .. Tovariši, kje i ste?« j »Pojdi... Počakaj... Kaj si j že hotel biti? .. . Sodnik? . . . Bo- j di sodnik! Naša kri je polna j smodnika... Pojdi!... Vse je; kri. Daj roko, vojak ne sme jo- i kati. Oh! Kr; je vroča ... Strašno vroča .. . Gori!« Mališa ga je prijel za roko. j Uča mu jo je s poslednjimi močmi stisnil in jo izpustil. Mališa je zaječal in glasno zajokal. Vzel je brzostrelko iri počasi odšel proti gozdu: spremljalo ga je noro streljanje. »Kje je Uča?« ga je srečal Vuksan. Mališa je zahlipnil. Vuksan je zakričal skozi zobe: »Tovariši, ne bomo dali Nemcem mrtvega komandanta! Za menoj!« Tistih nekaj, ki so še preostali, I je planilo za njim :n Mališem. Ko so prispeli do Uča, je bil še topel in težak. Dvignili so ga. Tisti, ki ga je držal za glavo, se je smrtno zadet zrušil. Do gozda je padel še eden. Vuksan, Mališa in Duško so hropeče vlekli gologlavega komandanta v raztrganem krvavem plašču. j Danilo se je. I 34. Poglavje Kakor hitro se je zdanilo, so Nemci za represalije zažgali vas. Nano so z otroki in babico, z ranjenci in mrtvimi partizani, ki so jih bili pobrali na dvorišču in na rebri, zažgali skupaj v hiši. Večina prebivalcev je pobegnila v gozd, brž ko se je začel boj. Ves dan in vso noč so Nemci požigali po vasi. Po pet in deset mož je s čeladam:, potisnjenimi na oči, z naperjenimi brzostrelkami hodilo po vasi, zažigalo, kar še ni bilo zažgano, podžigalo s slamo in bencinom, kar je slabo gorelo. Streljali so z brzostrelkami na kokoši, ‘ svinje, pse, na vše, kar je bilo ž:vo. Ko so vas omrtvili, so z rafali trgali črne zastave na vratih, ki so kot mrtve kavke visele po vasi. Zvečer so Nemci postavili zasedo na robovih vasi in čaka!) preživele pogorelce, da jih kaznujejo za svojih deset padlih vojakov. Po prvih rafalih na tiste, kj so se skušal; približat; vasi in se vsaj ogreti na pogoriščih svojih h š, so pobegli kmetje še ostali na planini in čakali, da bodo Nemci odšli. Vso noč so v daljših presledkih treskali dolgi rafali na pse, ki so se hoteli vrniti na svoje domove. Ps: so bili trdovratni. Ne glede na zasede in mitraljeze so se prebijali v vas in se vso noč potikali okoli pogorišča, srdito lajali in tulili. Nemci so jih pobijali. Na griču nad vasjo je presta-lih šest partizanov vso noč gledalo, kako dogoreva vas. Močno so žarela pogorišča, tu pa tam umirali zadnji plameni in v mirno noč se je dvigal dim, ki je zaudarjal po sežganem mesu in volni. Nad dolinico, kjer je bila vas, je plavala vijoličasto-škrlatna zavesa odseva. Partizani so vso to noč premolčali. Ob svitu je nemška kolona odšla iz vasi. Takoj za njo so se v vas vračal; ljudjG in krave. Partizani so v nemem dogovoru molče stopili za Vuksanom v vas. Zadnji v kratki koloni je hodil Mališa, gledal predse in puškino kopito se mu je vleklo po snegu. Stopili so V vas in se spet brez besede obrnili k Mall-ševi hiši. Spotoma so srečavali skupinice mož, žena in otrok. Niso se pozdravljali; vsi so hodili mimo drugih s povešenimi glavami. Ko so se srečali s prvo takšno skupino, so obstali prvi in drugi. Kmetje s° gledali vanje in slutili, da jih jfe ostalo samo še šest. Oni so gledali kmete in vedeli, da se nimajo kam vrniti. Stali so in se brez besede gledali, nato so naglo stopili drug mimo drugega. Dvoje nesreč ni moglo biti skupaj; bežali sta narazen in vsaka je mslila, da je druga večja. S kopic pogorišča so štrlela črna, nedogorela bruna in se dvigal gost moder dim. Na zidanih hišah so se sesule strehe; bolščale so luknje izgorelih oken in vrat. Samo ograje z na pol podrtimi vrati so stale tam temne, sive in obdajale pogorišča. Po snegu so obležale saje. Smr- . delo je po ostrem dimu in po j požganem. Krava, ki je vlekla za seboj vrv, je hodila okrog pogorele staje; zateglo je mukala in se ozirala. Ob potoku na njihovi : pot,- so jih iz trnja opazile ko- | koške in zakokodajsale, kakor bt ! zagledale lisico. Sli so mimo zbe- 1 ganega gologlavega starca, ki je j v črepinji od razbitega vrča no- j sil s potoka vodo in jo zlival na j hišno pogorišče. Molčal je in z j naglico zlival peščico vode na , ogenj, ki je bil že ugasnil in se pokril s pepelom. Partizani so stopili na Mališe-vo dvorišče ter obstali in se to- , po zagledali v črno gomilo. Na hišnem pogorišču se je kadil ne- | dogorel tram. Velik siv pes je j stal na kamnitem stopnišču in j zamolklo lajal v nebo. Po potep- j tanem umazanem snegu so se 1 rdečile lise krvi kakor polito vino. Ob ožgani stegnenici je štrlela prot; nebu puškina cev. Mališa je stopil k psu in sedel k njemu na stopnico. Pes se je obrnil in se s svojimi rumenkasto pisanimi očmi, polnimi solz, zazrl v Mališa. Nekaj trenutkov sta, ne da bi trenila, gledala drug drugega. Mališeve oči so se napolnile s solzami in spremenile v dve veliki zelenkasti kaplji. Pes se je obrnil in znova zalajal tožeče, škrtajoče z zobmi. Vuksan je stopil malo v stran, se postavil mirno in z drhtečim glasom ukazal: »Četa, mirno-o!« Štirje partizani so stopili mirno. Na bledih obrazih so okrog ustnic trznile mišice. »Puške na strel! Meri v zrak!« Jermena so dlesknila in škrit-nili zapirači. »Streljaj!« Prasnila je salva. Nad njim: so v hladnem zraku sivkastega jutra ostali štirje plamenčki dima, ki so se naglo razpršili. Mališa se je prijel za glavo in suho zahlipal. Pes se je ob strelu obrnil k partizanom in spet zamolklo zalajal. »Po koliko nabojev i™-'' > vprašal Vuksan. »Tri...« »Štiri...« »Dva ..« »Pet...« »Razdelite si jih med sehoi — naj ima vsak po štiri. Toda niti eden ne sme zgrešiti « (Dalje prihodnjič)