List 28.
Kmetijske skušnje.
Pomoč zoper metljaje ovca.
Deževna letina, močirin kraj in kisla trava na mo-čirnili senožetih stori, de se ovce zapasejo in metljave postanejo (egelkrank vverden); *k metljajem tudi rad g len (\Vassersucht) pritisne. Pameten kmetovavec ne bo sicer nikdar v močimih krajih ovac redil, kterim nič bolj ne škodje, kakor mokrota. Tode mokre letine se ne dajo vbraniti, in ovce postanejo dostikrat metljave. Gosp. Jožef Taller na Koroškim je oznanil po svojih večletnih skušnjah pomoč, ktero oznanimo tudi bravfam Novic. Zraven suhe klaje je vsak teden trikrat dal svojim ovcam gipsa z encjanovo štupo in soljo namešaniga, takole: 2 periši (2 pesti) gipsa v štupo zmletiga je zmešal z 1 perišem soli in nekoliko en cj a no ve štupe (Enzianwurzel-Pulver) in je tako metljave ovce ozdravil, zdrave pa metljajev obvaroval.
Ktere drevesa so okoli gnojniš nar bolji?
Gnojniša naših kmetov so večidel tako slabo napravljene, de Bog pomagaj! Večidel so kmetje v ti reči tako zabiti, de še ne spoznajo, koliko gnoja vsako leto zgube in ga p o trati j o v svojih nerodnih gnojniših. Kap s strehe in dež jih prepera, sonce jih prepeka in veter jih suši, de grejo nar boljši gnojne reči pod zlo. Novice,kmetijskapratika, Vertovcova kmetijska kemija pridigovajo leto za letam, de naj bi kmetje spoznali veliki dobiček pametno napravljenih gnojniš — pa pridigovajo večidel gluhim ušesam. Pametni gospodarji pa si popravljajo gnojne jame in si tako pridelajo veliko več dobriga gnoja. Drevesa okoli gnojniša, ki ga branijo sončne prepeke in presilne sape, so zraven druge naprave posebno dobra pomoč. Vsako drevo pa ni krog gnojniša dobro, zato ker mu gnojnica rada korenine pokonča. Nek moder kmetovavec je skusil, de le eno drevo je,kterimu gnojnica nič ne škodje — namreč j a g-
njed ali topol beli, sivkasti ali černi (populus alba, canescens, nigra, Silber-, graulicher-schwarzer Pappel-baum), ki na več krajih v mokrotnih gojzdih rastejo; na Krajnskim se jih na Gorenskini, Delenskimin Notrajn-skim veliko najde, posebno okoli Ljubljane, v Zado-brovi poleg" M. D. v Dolu i. t. d. Ti jagnedi pa niso tista sorta, ki se visoki jagnjed (Pvramiden - Pappel-baum) in pa trepetlika (Zitter-Pappelbaum) imenujeta.
Pomoč, če se krave pojati nočejo.
Dostikrat se krave zavoljo kake bolezni ne po-jajo. Pri tacih kravah se mora bolezin poiskati in ozdraviti; če ne, vsi drugi pomočki nič ne pomagajo. — Ce se pa pri kravi clo nobena bolezin ne najde, je Dr. Hechenberger na Tiroljskim tale pomoček po večkratnih skušnjah poterdil:
Seneni drobLHeublumen) naj se fcar je mo5 v nar drobnejsi štupo zmanejo ali stolčejo, in ena pe'st te štupe naj se dene v leseno škatljico ali sicer v kako posodico , ki se dobro zapre. Na to štupo vlij počasi eno žlico tinkture španskih muh (Spanische Flie-gen-Tinctur) tako, de se drob s to tinkturo prav dobro in tako zmeša, de se drob skozi in skozi imenovane tinkture dobro napije. Ta tinktura se dobi v apoteki, pa le če jo zdravnik zapiše, ker se mora zavoljo njene hude moči varno ž njo ravnati.
Kravi, ktera je sicer zdrava in tudi breja ni, pa se pojati noče, se da vsaki dan na teš želodec te štupe toliko, kolikor je s tremi perstmi grabiti moreš; na jezik se ji ta šnofek štupe spravi, in skerbi, de jo požre.
Dokler se kravi ta štupa daje, naj se ji nikar ne daje poparjena ali sicer mokra piča (Futter.) Žeje naj pa nikar ne terpi.
Po 6 ali 10 dneh se že večidel pokaže, de je to zdravilo pomagalo. Po tem naj se ji pa več ne daje — in spet navadna klaja poklada. — De naj se imenovana tinktura s senenim drobam zmeša, ni prazna reč; skušnja je učila, de nobena druga zmes tako dobro ne pomaga, kakor seneni drob s tinkturo španskih muh. Seno pa zna biti, kakoršno je; tudi otava je dobra. —, Sicer se pa ni clo nič bati, de bi imenovana tinktura kaj škodovala, če se tako rabi, kakor je bilo ukazano. Ena žlica te tinkture je večidel tudi zadosti, kravo poživiti; le stari, bolj medli živini je treba,vdelj časa to štupo dajati, ki jo brez škode vživa. Ce bi se pa primerilo, de bi začela krava potem kri scati, naj se berž jenja s to štupo — in naj se ji daje moke lan en i-ga semena piti.