CELJE
l m	\m
	
^x|L	Y^\f
	f. . j'
	:i|
a,	! Sfl
M*	
k	; ■
	
Ne povsem dobesedno, saj je 360 metrov visok
dimnik, zgrajen leta 1976, da bi ublažil ekološko podobo v dolini Save, menda najvišji v Evropi in
drugačni časi in drugi izzivi: gradnja novega termoenergetskega objekta.
Usoda nove termoelektrarne, zgrajena naj bi bila v prvih letih prihodnjega tisočletja, j$ v marsičem tudi usoda Zasavja. Nov objekt bi pomenil, da lahko rudarjenje v Črnem revirju preživi še nekaj deset let. Gradnja novega objekta je dobra priložnost za zasavsko strojegradnjo, gradbeništvo in drugo industrijo. Nov objekt pomeni ohranjanje delovnih mest v rudarstvu in pridobivanju energije ter nekaj sto delovnih mest v nanju vezanih dejavnostih. Nov objekt bo tehnološko sodoben in zgrajen z vsemi potrebnimi čistilnimi napravami.
Nova termoelektrarna je dobra priložnost za Zasavje. Morda najboljša.
morda celo na svetu.
I
Zato je vsekakor bil izziv; vendar so danes
r
w
v
TERMOELEKTRARNA
TRBOVLJE
UVODNIK
Več milijard nas je na Zemlji, več kot milijon v Sloveniji, več tisoč v Zasavju,... Toliko posameznikov, ki se tako ali drugače združujemo, da nam ne bi bilo dolgčas.
Res smešno. Konec koncev pa, če človek takole pogleda, drži, da se družimo zato, ker smo sami sebi kar nekako odveč. Veljalo bi se naučiti, kako imeti rad samega sebe in biti samemu sebi najboljša družba. Šele tedaj bi se znali združevati, družiti in ljubiti brez vsakršnih sebičnih interesov, pričakovanj in odvisnosti. Pa tega še ne znamo. Odvisni smo od drugih, ne le ljudi, tudi dobrin. Ko pa naenkrat predmet našega poželenja zbledi, trpimo materialno in duševno. Ognjeni zublji, ki jih zanetijo čustva, nam parajo telo.
Izraz je morda Je drzna metafora, ki pa je minule dni meso postala. Živel je v Krištandolu, sedemdesetletni redoljubni mož, rad je delal in krmil svojo žival. Toda bil je sam in morda res le iz obupa požgal domačijo.
Ni kriv, nihče ni. Ljudje se vseskozi učimo. Ko se nas bo več milijard na Zemlji naučilo ljubiti samega sebe, si biti najboljša družba, bodo sebične želje izvenele, odvisnost se bo pretrgala, pričakovanja bo zamenjalo darovanje. Nekateri verjamejo, da se bo tako zgodilo, vprašanje pa je, a bi sploh znali živeti v takem svetu?

Melita iz Trbovelj
NASLOVNICA: Slavko Gorantini
FOTO: Romana Benko
■
V ogledalu: Drago Kozole
Požgal je domačijo
Iskra in Strojegradnja, kam
i

HUD!) pogovor: Mag Miroslav Strajhar
■§» Rock namesto drog fM\ Prepisano s šolskih klopi PII] Nadomestni objekt TET 3
v
lUMHJSOV
DRAGO
KOZOLE
Za imenom Drago Kozole sc skriva prijeten mož, ki ga malodane pozna ves Dol in Hrastnik, pa tudi drugje jeznan po svojih plemenitih dejan jih, ki so pripomogla k razvoju planinstva, gasilstva in lokalne samouprave.
KOLEDAR
DOGAJANJ
14.	novembra - Precej dela ima 65 hrastniških gasilcev, na pomoč pa morajo celo trboveljski s cisterno, ko zagori na Šantejevi kmetiji v Krištandolu. 20 minut čez drugo uro ponoči zagori in še zj u traj ni vse končano. Do tal pogorijo kozolec, hlev in stara kmečka hiša.
15.	novembra - Šest parov moških rok, delo opravljajo preko javnih del, ves teden čisti divje odlagališče v naselju Studence v KS Turje. Napolnili so 5 zabojnikov z navlako, ki bi že sicer morala ležati na zato določenih mestih.
16.	novembra - Protestni shod. Trbovlje okupirajo nezadovoljni delavci. Nedvomno jih je več, kot se jih zbere, vendar množičnost niti ni tako pomembna - glavno, da se bodo zahteve uresničile. Kajti če ne, bo podobno nemilost doživela Ljubljana. Tudi sicer je četrtek poln dogodkov. Zaseda zagorski občinski svet, sestane se TD Rimske Toplice in na izredni seji obravnava usodo zdravilišča. Z bolj prijetno zadevo pa se pozabavajo Intervali - ob 10. obletnici svojim prijateljem pripravijo prijeten večer.
17.	novembra - Zagorjane, če bodo načrti doživeli uresničitev, čaka spremenjen izgled mesta - na Košenini, ob Svei, predvsem pa se bo preoblikovalo Polje. Izboljšalanaj bi se kakovost življenja v prenatrpanem stanovanjskem naselju.
18.	novembra - D D v Trbovljah ponuja ogled malih živali, kijih v avli zbere trboveljsko društvo gojiteljev. Petelini, kunci, race, golobi... živa in poučna slika predvsem za najmlajše obiskovalce.
19.	novembra - Sneg po zasavskih okoliških vrhovih diši v doline in mnoge zimska radost prvič premami, da se odpeljejo na prvo sankanje ali vsaj kepanje. Če drugega ne, starši vsaj ugotovijo, ali je lanskoletna obutev še pravšnja...
20.	novembra - Župan Trbovelj Janez Malovrh objavi apel, naj bi vsi občani, vsak po svoji moči, poskrbeliza lepši prednovoletni izgled mesta. V prvih dneh decembra naj bi mesto že "svetilo" - okrog poslovnih objektov, ustanov, zavodov in domov.
Mateja Grošelj
Čeprav se bliža sedemdesetletnici svojega življenja, je še vedno poln življenjske energije, razumnega mišljenja in prav tako, kot je bil zame zanimiv in prijeten sogovornik, je zanimivo tudi njegovo življenje.
Njegov glavni, vseživljenjski hobi je planinstvo. Že 40 let je gospodar PD Dol pri Hrastniku in čeprav se zadnji dve leti poslavlja od svoje funkcije, ga v dništvu še vedno prosijo za pomoč, saj je dolgoletne izkušnje potrebno prenašati na mlajše.
S planinstvom je leta 1938 začel pri prof. Tinetu Orlu, vendar jih je vojna razkropila. Po osvoboditvi se je seveda vključil nazaj in. ko seje leta 1953 PD Dol osamosvojilo, se je z veliko vnemo lotil gospodarskega področja. Vmes je bil večkrat tajnik in predsednik, vendar le za kratek čas. V veliki meri je pripomogel h gradnji planinskega doma v Gorah in povedal, da je človek vesel, ko vidi rezultate svojega truda in prizadevanj. Sicer pa je že 25 let funkcionar vodstva PZS in tudi tu se ukvarja izrecno z gospodarstvom.
Na področju gasilstva se lahko Drago Kozole pohvali z več kot 40 letnim stažem in sicer kot funkcionar v domačem društvu Dol in v predsedstvu Gasilske zveze Hrastnik. Prav tako ga veseli tudi delo z mladino (v planinstvu in gasilstvu) in v tem obdobju si je pridobil status mentorja in vodnika.
Na področju lokalne samouprave j e Drago svoje aktivnosti usmerjal v razvoj Dola in sicer kot dolgoletni predsednik KS in kot občinski odbornik. Po upokojitvi še vedno ni prenehal s svojimi aktivnostmi in danes vodi Gradbeni odbor za posodabljanje cest v KS Turje - Gore z namenom, da bi to področje približali občanom Hrastnika in vsem. ki tja zahajajo.
Tudi njegovo vsakdanje delo je bilo pestro, saj je bil 11 let zaposlen kot rudar, 16 let pa je delal v Steklarni Hrastnik, bil gostinec v Hrastniku, delal na gradbiščih v Iraku, pred upokojitvijo pa na KS Občine Hrastnik. Ko seje upokojil, se je v celoti posvetil tem trem področjem in je prejel vrsto priznanj, med drugim vsa priznanja, ki jih pozna Planinska organizacija Slovenije. Drago je nosilec vrste gasilskih odlikovanj in priznanj, krona vseh pa j e bila proglasitev za zaslužnega občana.
Ker je pri planinskem delu doživel dve hudi poškodbi, visokih planinskih vrhov ne osvaja več. Vendar je kljub vsemu ostal velik prijatelj planin in se tjakaj odpravi z avtomobilom.
Drago ugotavlja, da mora upokojenec skoraj vedno reči, da nima časa. To še posebno velja zanj, kajti "prostega časa" ima manj kot takrat, ko je še hodil v službo.
Pa še na mnoga leta. Drago!
Jerca Vučetič
Polsne. THuhčui urednik: Slavko Gnnuitiru. Uredniški odbor: Anita Cesar (Društveno. Upokojenska). Jaša Drnovšek (Zdrav duh), Rado Pele !
64-494. Znsave jo tednik, izhaja ob četrtkih)
Na podlagi; zaknna p prometnem davku (Ur. list RS. St. 4/92) in mnenja Ministrstva /a informiranje (St. 2.V281-92. z dne 5.5.19«2) sodi Časopis med

j| Tudi spomeniki niso več tisto, kar so bili!
■	foto: Jure Nagode B
70 let bolnišnice Trbovlje
Pred 70 leti, natančneje na nedeljo 22. novembra 1925, so slovesno otvorili novozgrajeno bolnico v Trbovljah. Ta deluje sedaj kot Splošna bolnišnica Trbovlje. Zgradila jo je takratna Bratovska skladniea za svoje člane. Ti so bili v glavnem rudarji. Načrte je izdelalo stavbno podjetje ing. Kasal iz Ljubljane. ki je objekt tudi dogradilo. V Trbovljah so že v letih 1873/76 zgradili za takratne čase moderno bolnišnico. Stara je imela npr. leta 1918 skupno 40 postelj in razne pomožne prostore. Hiter razvoj Rudnika Trbovlje in ostalih dveh zasavskih premogovnikov je terjal zgraditev novega objekta - nove bolnišnice.
To se je tudi zgodilo. Pobude so prihajale iz raznih strani, ko pa je zadevo prevzel v roke takratni direktor Rudnika Trbovlje ing. Julij Pauer, se je zadeva premaknila z mrtve točke. Zgradili so namreč eno najmodernejših in največjih
rudniških bolnišnic v državi. Bolnica je takrat razpolagala s 75 posteljami za odrasle, štirimi posteljami za otroke in šestimi za novorojenčke. Prva, visokopritlična etaža je bila namenjena ženskim bolnicam. Levi del je služil kot porodnišnica, desni pa za druge ženske bolezni. V dvoriščnem traktu sta bili dve operacijski sobi in soba za sterilizacijo. V 1. in 2. nadstropju pa so bile bolniške sobe, namenjene moškim bolnikom. V kletnih prostorih je bila kuhinja, centralno ogrevanje, pralnica, likalnica in skladišče za perilo. Administracijo, postrežbo bolnikov in delo v kuhinji je prevzel red usmiljenih sester Sv. Vincencija Pavlanskega. Hkrati z zgraditvijo bolnišnice so uredili park za bolnike v neposredni okolici, uredili so tudi vrt za pridelavo zelenjave za potrebe bolnišnice, kupili rentgentski aparat in uredili hladilnico. Seveda so hkrati poskrbeli tudi za zdravstveno osebje. Bolnica
r.....................
Ve« za zdravstvo
To, kar so bolj ali manj dobri poznavalci naše zdravstvene službe že lani napovedovali, se uresničuje. Prihodnje leto se bodo namreč ponovno nekoliko znižali deleži vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih pokriva obvezno zavarovanje. Zavarovance bo najbolj prizadelo zmanjšanje deleža pri zdravilih s t.i. vmesne liste z 38 na 25 odstotkov.
Po domače rečeno: od 1. januarja prihodnjega leta bomo prispevali kar precej več za zdravila, za katera za zdaj še ne vemo, da so za marsikateri žep predraga.
Delež javnih sredstev pri financiranju obveznega zdravstvenega varstva se bo po vsem sodeč znižal za 1,7 odstotka. S tem se bo povečal delež naših sredstev, zlasti za doplačila. Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre za neznatno povečanje našega deleža Vendar temu žal ni tako. Poznalo se bo tako pri večjih izdatkih za zdravila, kot pri doplačilu. Ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje pri tem udaril kar počez, lahko bi rekli kot "maksim po diviziji", je več kot na dlani, da bodo spet najbolj prizadeti vsi s tanjšimi denarnicami. Na to resno opozarjajo tudi svobodni sindikati, ki so v svoji izjavi o socialnem stanju vseh brez dela ali z nižjimi plačami opozorili na neskladje, da namreč vse stvari mečemo v en koš. To z drugo besedo pomeni, da izenačujemo ljudi ne glede na njihove dohodke.
Očitno je, da tako ne bo šlo. Ljudje sicer vedo. da naše zdravstvo ni vreča brez dna; dokaj dobro poznajo sedanje zgode in nezgode te pomembne dejavnosti. Vendar so meje, preko katerih tudi zdravstveno zavarovanje ne more, če noče še veliko bolj prizadeti ljudi s plitvejšimi žepi. Zato se že slišijo glasovi o tem, da bi vendarle kazalo pomisliti na socialno ogrožene državljane in jim ogomočiti priti do zdravstvenih storitev, če že ne brez doplačila, pa vsaj z znatnejšimi deleži za storitve, kot jih morajo prispevati vsi brez resnejših gmotnih razmer.
M. V.
■č------------ -4
je pričela z delom 1. decembra 1925.
Že teden dni pred otvoritvijo bolnišnice so bile v teku intenzivne priprave. Tudi ženske v revirjih so bile zelo angažirane. Pletle so vence, ki so jih obesili na zgradbo za dan otvoritve. Rudarji so se zbrali pred deveto uro dopoldan na svojih obratih. Nato so skupno z ntdarsko godbo in rudniškimi gasilci s svojo zastavo odšli pred graščino, kjer je bila glavna rudniška pisarna. Tu so prevzeli zastavo Sv. Barbare. Nato so vsi skupaj odšli do nove bolnišnice. Za povabljene goste so pripravili prostor na obeh straneh oltarja. Slovesno mašo je ob igranju Rudarske godbe bral kanonik Časi iz Maribora, ki je bil prej župnik v Trbovljah. Po maši so govorili še" predstavniki oblasti, nrdarski glavar ing. Stergar in še kdo. Po ogledu prostorov bolnišnice so si z balkona
ogledaji mimohod uniformiranih rudarjev, rudniških gasilcev in godbenikov. Po otvoritvi so se gostje, uniformirani rudarji, gasilci in godbeniki zbrali v rudniški restavraciji na okrepčilu. V predvojni Bolnici in povojni Splošni bolnišnici Trbovlje se je v letih obstoja in delovanja marsikaj spremenilo. Predvsem je bilo mnogo dozidanega, posodobljenega. Kadrovsko se je okrepila in na desettisoče občanov iz Revirjev in drugih krajev je našlo tu svojo zdravniško oskrbo. Ob njenem visokem jubileju lahko le želimo, da bi država našla sredstva za obnovo, tako zunanjo, kot notranjo, za posodobitev opreme, za izpopolnitev zdravstvenega osebja in še za marsikaj dmgega, kar sodi k osrednji zdravstveni inštituciji neke regije.
Tine Lenarčič
Za mamegraf
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje je 10. novembra namesto rož na grob Zore Abram za nakup mamografa sredstva prispeval:
Rajko Majcen, Zagorje 5.000,00 SIT.
16. novembra pa sta sredstva od vstopnine pri izvedbi Jurčičeve igre Domen prispevala Rdeči Križ Mlinše-Kolovrat in Kulturno prosvetno dmštvo Mlinše:
30.000,00 SIT.
Do 16. novembra ste tako zbrali že 16,761.598,95 SIT. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem.
3®^C
teve	\ ®
VARmŠT
TEVE VARNOST d a
Tovarna Eksplozijsko 'Krnih Elekironaprav
Cesta Zmage 7 61410 Zagorje Ob Savi Slovenija
Telefon: 0601/64 366
Na podlagi sklepa skupščine TEVE VARNOST z dne 1995-08-30 objavljamo
PRODAJO Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
ZA PRODAJO NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V PRIBLIŽNI IZMERI 10.000 M2, VPISANEGA V VL. ŠT. 1.126, K. O. ZAGORJE - MESTO
Zemljišča, ki so predmet prodaje, obsegajo parcele št. 506,503, 502/1 ter dele parcel št. 501/1, 504, 505 in 508/1, vse k. o. Zagorje - mesto.
Zemljišča se nahajajo v KS Franc Farčnik in sicer neposredno ob magistralni cesti Zagorje - Trbovlje, na desnem delu ceste, gledano v smeri proti Trbovlj am in segaj o od ceste do parkirišča TEVE VARNOST. Konkretna površina prodanih zemljišč bo določena ob odmeri.
POGOJI:
Najnižja izklicna cena znaša~60 DEM/m2 in je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Prometni davek ter vse druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Zemljišča bodo prodana najugodnejšemu ponudniku.'
Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, ugodnejše plačilne pogoje oziroma bo odkupil vsa zemljišča, ki so predmet prodaje, s tem, da mora biti ponujena cena za nakup nepremičnin najmanj enaka izklicni ceni.
Varščino (ali ustrezno bančno garancijo oziroma menico) v višini 10 % od izklicne cene nepremičnin morajo vplačati ponudniki za nakup nepremičnine najkasneje do dne 1995-12-03 na žiro račun TEVE VARNOST št. 52720-601-13427 Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje RS, Podružnice Trbovlj e, Eksp. Zagorje. Ponudniki oziroma njihovi pooblaščencimorajo pred odpiranj em pohudb predložiti dokazilo o plačilu zahtevane varščine.
Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspešnim ponudnikom pa brez obresti vrnjena v roku 5. dni po odpiranju ponudb.
Pisna ponudba mora vsebovati ponujeno ceno, plačilne pogoje, overjen izpisek iz sodnega registra za pravne osebe oziorma potrdilo o državljanstvu RS za fizične osebe.
Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu nepremičnine naj kasneje v roku 10 dni po končani izbiri, pri čemer se položena
varščina štej e v kupnino. Kupec mora v primeru odloga plačila prodajalcu ob podpisu pogodbe predložiti nepogojno, nepreklicno bančno garancijo.
V primeru, da izbrani kupec v roku 10 dni po končani izbiri ne sklene pogodbe ali kupnine ne plača v pogodbeno dogovorjenih rokih, se prodaja razveljavi, varščina pa obdrži kot skesnina.
Nepremičnine prevzame kupec v last in posest po plačilu celotne kupnine.
Pisne prijave pošljite na naslov TEVE VARNOST, d. d., Zagorje ob Savi, C. zmage 7, 61410 Zagorje ob Savi, p. p. 120 do dne 1995-12-05 do 15.00 ure z oznako "Ponudba - ne odpiraj!"
Dodatne informacije lahko dobite vsak delovnik od 7.00 do
15.00	ure na sedežu družbe oziroma na telef. št. 0601-64-686.
PRODAJA STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV
TEVE VARNOST pričenja v Zagorju ob Savi, ob sedanjem PC Motorji magneti v KS Franc Farčnik izgradnjo nove proizvodne hale.
Po končani gradnji (predvidoma v letu 1996) bo celotna dejavnost TEVE VARNOST potekala namesto na dosedanjih treh na eni sami lokaciji, kamor se bodo preselili vsi zaposleni.
TEVE VARNOST zato prodaja vsa tri nadstropja stolpnice v centru Zagorja ob Savi, C. zmage 7 (II., III. in X. nadstropje). Posamezno nadstropje meri cca 200 m2. Prostori v stolpnici so primerni za stanovanja in za poslovne namene.
TEVE VARNOST prav tako prodaja ali oddaja v najem, odvisno od izbire naj ugodnej šega ponudnika, objekt sedanj ega PC Elektrooprema v Podvinah 36 (t. i. "stara tovarna"). Objekt j e lociran neposredno ob magistralni cesti Zagorj e - Troj ane in primeren za različne vrste proizvodnje ali večjo trgovinsko, skladiščno ali podobno dejavnost.
Morebitne informacije in ponudbe zbiramo na sedežu družbe v Zagorju ob Savi, C. zmage 7 oziroma na telefonsko številko 0601-64-686.

a
Z ognjem v boj proti samoti
V torek, 14. novembra ponoči, je 70-letni Jožef K. požgal Šantcjevo domačijo naKrištandolu, kar je pozneje tudi priznal. Zakaj je to storil, ne zna pojasniti. V pogovoru s policisti pa je večkrat omenil, daje imel zadosti samotnega življenja. Tudi sosedje pravijo, da je večkrat potožil, da je naveličan osamljenega življenja. Ga je v tako dejanje torej prisilila samota?
Gasili devet ur
Marjan Jošt, poveljnik Zveze gasilskih društev Hrastnik, je povedal, da so na operativnem centru Gasilskega društva Hrastnik ob 02.20 ponoči prejeli poziv, da na Krištandolu gori. Gasilci so se takoj odpravili na mesto požara, kamor so pripeljali dve cisterni vode, svoje kombinirano vozilo in še kombinirano vozilo Steklarne Hrastnik. Ker je požar zajel staro in novo hišo, hlev in kozolec, so v pomoč dobili še cisterno iz Gasilskega društva Trbovlje in cisterno Komunale Hrastnik. Šele po uri in pol gašenja so uspeli omejiti požar, vendar ga niso v celoti pogasili. 65 gasilcev seje borilo proti podivjanemu ognju vse do 11. ure dopoldne, ko je bil skoraj neukrotljiv ogenj dokončno le premagan.
Tudi policija je bila to noč obveščena, da gori gospodarsko poslopje na Krištandolski cesti 18 na Dolu pri Hrastniku. Pri gašenju požara so domačemu gasilskemu društvu priskočili na pomoč še
gasilci iz okoliških gasilskih društev ter gasilci Industrijskega gasilskega društva Kemične tovarne ter Steklarne, je povedal Marko Orožen z Uprave za notranje zadeve.
Kako je zagorelo
Policisti so kmalu ugotovili krivca za nastali požar, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo. Nadomačijije prebival Jožef
K., rojen leta 1925, vendar poslopje, v katerem je živel že dve leti, ni bilo v njegovi lasti. Lastnica domačije je namreč Alojzija K., rojena leta 1913, vendar zaradi bolezni živi pri zetu.
Tisto noč, 14. novembra, j e Jožef K. z naftnimi derivati polil seno v hlevu, na kozolcu in seno, ki gaje znosil v staro stanovanjsko hišo. Nato j e zanetil o genj, ki j e v trenutku zajel sleme hleva in kozolca. Iz kozolca seje ogenj razširil na sleme nove stanovanjske hiše, iz hleva pa na staro stanovanjsko hišo. Ogenj je popolnoma uničil kozolec, pod
katerim šobili kosilnica, nakladalka sena, motor in kombiniran stroj. Omenjene stroje je Jožef K. premestil iz garaže pod kozolec, kjerjihjeskupaj s kozolcem zažgal. Ogenj je zajel tudi hlev, v katerem je bil privezan bik. Ni ga bilo mogoče rešiti, zato je v požaru zgorel. Stara hiša j e zgorela v celoti, na novi pa so ognjeni zublji poškodovali le manjši del strehe. Jožef K. si je v tej nemirni noči poškodoval glavo, zato so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico.
V pogovoru s policistije Jožef K. priznal, daje ogenj podtaknil sam, vendar ni znal povedati, žakajjeto storil. Jožef K. je večkrat poudaril, da je imel že dovolj samotnega življenja. Sosedjepravijo, daje Jožef res že par let bival sam na tej domačiji, vendar da mu nikdar ni bilo dolgčas. Okrog domačije je namreč vedno imel dovolj dela, ukvarjal seje tudi z bikom v hlevu. Tudi s sosedi seje znal pogovoriti, saj ni bil vase zaprt človek. Pravijo pa, da je bil včasih morda malce čudaški. Zakaj je zažgal domačijo, ne vedo niti sosedje. Nekateri menijo, da seje zadnje čase zelo bal tega, da bo po njegovi smrti kdo drug dobil v roke stroje, ki so bili njegova last. Prav zaradi tega strahu
naj bi vse skupaj raje zažgal. Ob celotni zgodbi se porajašepomislek, ki ga ni mogoče povsem izključiti. Morda je v Jožefu K. tudi nekaj piromanskega duha, saj je že leta nazaj tudi nekaj zažgal in je bil zaradi tegakazno van, so še povedali njegovi sosedje.
Ko ostane pepel
Zoper storilca bodo sevedapodali kazensko ovadbo, saj je namerno požgal hišo, kozolec in hlev, s čimer je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Ob vsem tem pa obstaja vprašanje motiva za tako dejanje odprto. Morda to ve povzročitelj sam ali pa tudi ne. Bi bilo mogoče, daje občutek osamljenosti pripeljal moža do takšnega obupnega dejanja? Morda je predvideval, da se bo s pomočjo ognja uspel rešiti prekletstva samote, ki gaje vse bolj utesnjevala? Morda pa so ga ob misli na ogenj prevevali še občutki uživanja in ugodja. S tem, kar je storil, najbrž ni veliko dosegel. Lahko je ustregel svojim piromanskim željam, čejihje nosil v sebi, vsekakor pa j e nemogoče, da bi z ognjem uničil občutek osamljenosti in samotnega življenja.
Anita Cesar Foto: Branko Klančar

Trbovlje - V ponedeljek zvečer so se svetniki trboveljske občine zbrali na 10. seji. Preverili so realizacijo proračuna v prvih devetih mesecih in ugotavljali, da je v Trbovljah problematika na področju požarne varnosti, otroškega varstva in športa zajetnejša, kot pa jim to zmerili priznavajo določena ministrstva. Zaradi republiških meril in specifičnih razmer v Trbovljah bi morali v rebalansu občinskega proračuna samo za to področje zagotoviti še dobrih 34 milijonov tolarjev. Za primer le to, da merila zahtevajo poln vrtec, medtem ko je menda v trboveljskih vrtcih le 6 otrok na eno vzgojiteljico. Svetniki so do rebalansa preložili razpravo o toplarni, ki terja od proračuna obveznosti 33 milijonov tolarjev. Nekateri svetniki so to zahtevo kritizirali, češ daimakomunalno podj etj e pozimi kar 80 od stotko v gotovinskih plačil s strani uporabnikov, kar ne bi smelo predstavljati problemov pri nabavi plina. Nasprotna stran pa je izrazila bojazen, da mesto lahko ostane na hladnem. Sestavljena bo komisija, ki bo stanja v zvezi s plačili in ogrevanjem podrobno pretehtala. Svet je posredoval v prvo obravnavo odlok o preoblikovanju JKP Komunala Trbovlje, iz katere bosta nastali dve podjetij, JP Komunala in JP Komunalna energetika. Predlog bo v prvem branju 30 dni. Člani sveta so bili seznanjeni z gospodarsko situacijo v Iskri Semicom in Strojegradnji, v nadaljevanju pa tudi o potrebnosti regijskega sodelovanja v prihodnje, prevsem zaradi skupnega nastopanja navzven. V svetu se niso odločili za ustanovitev občinske komisije za povojne poboje ter pravno dvomljive procese in druge nepravilnosti. Ustanovitev je predlagala preiskovalna komisija državnega zbora. Svet seje pri svoji odločitvi skliceval tudi
na sklep občinske skupščine iz leta '90, s katerim se takrat za tovrstno komisijo niso odločih.
I.	L.
Zagorje - Zagorski svetniki so se na osmi seji Občinskega sveta v četrtek, 16. novembra, ukvarjali s številnimi vprašanji, ki jih je vseboval dnevni red. Največ časa so se zadržali pri predlogih za reševanj e izpada na področju javne zobozdravstvene mreže v občini Zagorje ob Savi. Ker dva zobozdravnika nista podaljšalakoncesije, je prišlo v javni zobozdravstveni dejavnosti do izpada dveh zobozdravnikov. Občinski svet je zato, da bi ohranil mrežo javne zobozdravstvene dejavnosti podelil koncesijo za opravljanje javne zobozdravstvene dejavnosti podjetju VITASAN d.o.o. Izlake in sicer pod pogojema, da mora koncesionar v najkrajšem možnem roku dveh let, pričeti opravljati zobozdravstveno službo v primerni ordinaciji na Izlakah. V njej bi lahko koristili usluge poleg prebivalcev tudi invalidi in oskrbovanci Doma starejših občanov iz Izlak. Drugi pogoj pa je, da koncesionar ne more pekiniti javne službe brez soglasja občine in opravljati svojo dejavnost samoplačniško. Hkrati so sprejeli sklep, daje odločanje o tem, da bi otroški zobozdravniki opravljali 0,30 odstotkov letnega normativa zobozdravstvenih storitev za odrasle brezpredmetno dokler ne bo parlament sprejel plan zdravstvenega varstva v RS.
Na seji so sprejeli predlog Statuta Agencije občine Zagorje ob Savi za razvoj, premoženjsko bilanco, predlog rebalansa proračuna občine za leto 1995. Dlje časa so se zadržali tudi pri problematiki določitve cene zemeljskega plina za Kotlarno Zagorje. Predstavniki slovenskih plinovodov so dali pobudo, da se odločanje o ceni prestavi. Župan je predlagal tri člansko komisijo, ki naj bi skupaj s komunalnim podjetjem, - slovenskimi plinovodi in strokovnimi službami proučila to problematiko določitve cene za plin in do naslednje seje pripravila usklajen predlog cene zemeljskega plina.
Glede povišanja cen v Vzgoj-no -
varstvenem zavodu Zagoije so sprejeli sklep o 10 odstotnem povišanju cen in na ta način seje občina Zagorje uskladila s sosednjima občinama. Občinski svet seje opredelil za podelitev koncesije Mihaeli Drnovšek -Praznik za opravljanje fizioterapije v prostorih Zdravstvenega domaZagorje. Svetniki so sprejeli tudi Sklep o javni razgrnitvi obravnavanega osnutka Ureditvenega načrta prenove stanovanjskega kompleksa Polje 1-32 v zagorju in Sklep o javni razgrnitvi obravnavanegaosnut-ka zazidalnega načrta Košenina nalzlakah, sprejeli pa so še Sklep o izdelavi prostorskih ureditvenih pogojev občine Zagoije, Odlok o organizaciji in delovnem področju uprave ter o zaposlenih v upravi občine Zagorje. K predlogu sklepa o ustanovitvi komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil dan še predlog, da se komisija razširi še s tehničnem urejanjem prometa in tak popravljen sklep naj bi sprejeli na naslednji seji. Občinski svetjetudi sprejel predloge o imenovanj u predsednikov in članov odborov. Predsednik Odbora za gospodarstvo je Staša Baloh-Plahutnik, predsednik Odbora za okolje in prostor je Sandi Grčar, predsednik Odbora zakulturo, šport in tehnično kul-turoje NandeRazboršek in predsednik Odbora za zdravstvo in socialno varstvo Tadeja Nimac. V svetu Vzgojno-varstvenega zavoda Zagorje so podaljšali mandat predstavnikom ustanovitelja in predstavnikom lokalne samouprave. Sprejeli pa so tudi soglasje k imenovanju Romane Martinčič za direktorico Revirske delavske univerze. Dodatni točki dnevnega reda seje pa sta obravnavali ukinitev nepremičnin v splošnirabi, v drugi točki pa so še sklenili, da bodo člani sveta, ki se bodo udeleževali sej, dobili tudi sejnino v višini 5.200 tolarjev.
A.C.
Novi načrti
Trbovlje - Na KS Zasavje so že pripravili vse podrobne načrte nalog in del za prihodnje leto. Med drugim naj bi naredili avtobusna zavetišča v zgornjem Bevškem (pri Škrinjarju), uredili parkirni prostor pri Ranzingerju, ter ob soglasju krajanov, ki so že izvolili upravni odbor, razširili kabelsko omrežje v Bevškem.
R.F.
Asfaltni priključki
Hrastnik - Krajevna skupnost Marno je pred kratkim novemu naselju Brezno dodelila pol milijona tolarjev za ureditev asfaltnih priključkov do posameznih stanovanjskih hiš v dolžini približno 80 metrov. Dela so že v teku in pričakujejo, da bodo ta teden tudi končana. Krajani, kot je za asfaltne priključke v hrastniški občini v navadi, prispevajo 30 odstotno participacijo, ostala finančna sredstva pa so dobili z naslova sredstev za razvoj krajevnih skupnosti.
R.F.
Vodovod v Brdce
Hrastnik - Te dni že teče priprava projekta, s katerim naj bi nove vodovodne cevi napeljali tudi do Brdc. Te so pred kratkim položili do Mamega, sedaj pa nameravajo z deli nadaljevati. Soglasja s krajani so že dosegh. Ti bodo morali financirati le priključek ter na vidno mesto postaviti vodovodni števec.
R.F.
Asfaltirajo odsek
Hrastnik - V KS Kovk urejajo polovični odsek Šopar-Mokotar v dolžini 560 metrov. Preddela so že gotova, v tem tednu pa pričakujejo tudi izvajalca asfaltiranja - Cestno podjetje Ljubljana. 12,5 odstotni delež potrebnih finančnih sredstev krijejo krajani, ostalo pa proračun občine v višini štirih milijonov tolarjev.
R.F.
Obnovljene ceste
Zagorje - KS Franc Farčnik se lahko pohvali z vrsto obnovljenih

a
cest. Tako imajo obnovljeno Pintarjevo cesto, cesto od stanovanjske hiše Žnidar do Repovža, modernizirana je bila tudi cesta v Selu; ob regionalni cesti so po končani plinifikaciji uredili tudi pločnike.
R.F.
Cesta na Zabavo
Mlinše - V KS Mlinše-Kolovrat so pred kratkim asfaltirali cesto na Zabavo. Zemeljska dela so opravili že v lanskem letu. Zdaj, ko se je podlaga usedla, so položili še asfalt. Krajani so pokrili 60 odstotkov stroškov asfaltiranja, finančno so sodelovali tudi pri pridobitvi gramoza za pripravo finega planuma. Ostala denarna sredstva pa je priskrbela zagorska občina.
R.F.
Veliko investicij
Zagorje - V zagorski občini pravkar zaključujejo z drugo fazo gradnje plinifikacijskega omrežja. Tako imajo sedaj tudi stanovalci Farčnikove kolonije in Pintaijeve ceste možnost uporabe plina s tega omrežja. Kmalu se bo to zgodilo še v Dolenji vasi, kjer bodo predvideni tehnični pregledi opravljeni dokonča leta. Po zaključku del v tej vasi se predvideva položitev plinovodnih cevi na Izlakah ter v Kisovcu (predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta), kjer bo poprej potrebno razrešiti problem odvzema plina iz visokotlačnega plinovoda.
Istočasno s plinifikacijo poteka celotna obnova vodovodnega sistema v Zagorju. Dela izvaja podjetje za urejanje voda iz Celja (PUV), ki je od leta 1993 vgradilo 31 kilometrov vodovodnegaomrežjain zgradilo 11 sekcijskih jaškov. Del omrežja je že v uporabi, medtem ko bodo ostalo priključevanje odjemalcev izvedli v prihodnjem letu. Investicijska vrednost rekonstrukcije omenjenega vodovodnega omrežja znaša 400 milijonov tolarjev.
Naslednja večja investicija je gradnja tranzitnega vodovoda od Vrtine Sava do vodovodnega zbiralnika Dolenja vas. Z njim naj bi dokončno rešili oskrbo Zagorja s pitno vodo. V rednost celotne naložbe je 160 milijonov tolarjev, sama gradnja vodovoda bo stala 50 milijonov.
V letošnjem letu so usposobili tudi vrtino na Izlakah zizdatnostjo 4 do 5 litrov na sekundo. Trenutno vrtajo tudi v Šentlambertu za potrebe tamkajšnjeKS. Delana vrtinahizvaja Podjetje za geotehnična dela Ljubljana. Vsa finančna sredstva na vodovodnih omrežjih v zagorski občini so dobili iz občinskega proračuna Ministrstva za okolje in prostor ter krajanov samih.
R.F.
Ravnanje s smetmi
Zagorje - Zagorski občinski svet je sprejel odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki,ki razširja
Spomin na rudarjenje
Zagorje - Na Lokah pri Kisovcu je bila v petek, 17. novembra, proslava ob 240 letnici rudnika Zagorje. Na zadnjem okroglem jubileju pred zaprtjem rudnika je bilo iz ust govornikov, med njimi tudi državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča, slišati želje, da bi bilo prenehanje rudarjenja gospodarsko in ekološko čim manj boleče in da bi prihodnji rodovi služili na lažji način kot rudarji. Ob tej priložnosti so otvorili rudarski tehnični spomenik v strojnici in izvoznem stolpu bivše jame Loke, ki je v bistvu rudarski muzej in bo tako v prihodnosti spominjal na čase, ko se je v teh krajih rudarilo.
Z urejanjem muzeja so začeli leta 1992 in ga do te stopnje uredili v zadnjih dveh tednih. Ekipi, ki je delala pod koordinatorskim vodstvom Vojka Šuma, je z gradivom pomagal tudi trboveljski muzej. Njegov direktor Miran Kalšek je bil po Šumovih besedah zelo zainteresiran za izvedbo tega projekta. Tako je v sami strojnici dokumentarni material o zgodovini zagorskega rudnika, rudarsko orodje in oprema, oprema za reševanje, na ogled so različne vrste premoga in zbirka mineralov. Poleg tega je eden od prostorov namenjen videoprojekciji. Od strojnice proti izvoznemu stolpu pa vodi nazorno prikazano jamsko čelo. Muzej nameravajoše obogati ti. Kotjedejal Šum, naj bi objekt na Lokah postal vsezasavski rudarski muzej. Muzej je za organizirane skupine na ogled vsak delovnik od 8 do 14 ure. Skupine se lahko najavijo na Rudniku Zagorje (tel.: 64 100).
Boštjan Grošelj
zbiranje odpadkov na celotno območje občine Zagorje. Prav tako so svetniki sprejeli odlok o komunalnem nadzoru. Ta urejuje področje Izvajanja odlokov na občinski ravni. Realizacija obeh omenjenih odlokov sc bo pričela z naslednjim letom.
R.F.
Urejeno pokopališče
Zagorje - V Zagorju so zaključili dela na sanaciji tretje faze centralnega pokopališča. Ta je predstavljala zaustavitev drsine na novem delu pokopališča z gradnjo dveh serij klasičnih pilotnih sten in odvodnjo meteorne vode v kanalizacijski sistem. Za dela (ki sta
j u izvajala IGM Zagotje ter Geološki zavod Ljubljana) so z naslova Elementar '92 ministrstva za okolje in prostor porabili 35 milijonov tolarjev.
R.F.
Obnovljeni fasadi
Trbovlje - V prvi polovici novembra so na Ulici L junija dokončali obnovo hišnih fasad dveh poslovno stanovanjskih hiš. Fartrade je obnovil hišo na Ulici L junija 3, lastnik Medica bara Branko Plevnik pa je je uredil hišo števijka 6.' Obnovljene fasade so zelo poživele to ulico.
T.L.

- --------------------------------
Kako iz neperspektivnosti
Prikaz stanja gospodarskega in družbenega razvoja Zasavja je bil zamišljen kot neke vrste skupen podatek o tem, kje smo ta čas v primerjavi z vso Slovenijo. Je pa tudi poskus prikazati spremembe v zadnjih letih, tako v rudarstvu, kot v vsej drugi industriji, pa tudi storitvah in drugih dejavnostih in nenazadnje v negospodarstvu s posebnim poudarkom na cestnih povezavah in drugod.
O teh povzetkih smo sicer že nekaj povedali in hkrati naglasili, da je bil prikaz sestavljen tudi zato, da bi ocenili posledice prenehanja poslovanja rudnikov premoga in TE. Očitno je analiza omogočila tudi širšo razpravo o tem, kako iz sedanjih zelo hudih zagat, skratka iz sedanje globoke depresivnosti v čas, ki bo prijaznejši, perspektivnejši. Tudi če bo kmalu "padla" odločitev o nadomestni TE, si ne bi kazalo delati utvar o tem, da bo to dokončna rešitev za zasavsko območje. Vsekakor bo to olajšalo njegov gospodarski položaj: Ne bo ga pa v tolikšni meri, dabi odpravila vsenegativneposledicerazkrojadobršnega dela ostale industrije.
Delna rešitev je vsekakor tudi v uresničevanju Programa Phare. Še posebej, če bi se posrečilo izpolniti vse že predlagane (in tudi vrsto novih) pobude, ki se že in se še bodo porajale. Vendar imajo prav vsi tisti ki opozarjajo, da so v Zasavju potrebni tudi še drugi, drznejši razvojni načrti in tudi sveži, mladi kadri, neobremenjeni z dosedanjo tradicijo. To brez nekaterih sprememb miselnosti ne bo mogoče doseči. Mogoče je nekaj tudi na tem, da bi zakon o regionalnem razvoju pripomogel kpojasnitvi nekaterih sedanjih žgočih problemov in hkrati omogočil Zasavju nekoliko drugačno pozicijo, kotjoima zdaj. Ampak tudi v tem primeru bo obveljalo staro pravilo, star pregovor: uzdaj se u svoje kljuse. In če bi država pridala še nekaj iz svoje blagajne, bi mogoče čez 10 let že lahko doživljali ustreznejši razvoj pri nas.
M. V.
Lisca na češkem trgu
Delniška družba Lisca modna oblačila Sevnica je na češkem trgu prisotna že 20 let. V letošnjem letu kljub močni konkurenci vse uspešneje trži perilo, kopalke in bluze pod blagovno znamko Lisca.
Svoj odločni tržni prodor je podprla s promocijskimi akcijami, kolje bila predstavitev vseh novosti na sejmu Elegance konec avgusta, potem z gigant plakati na naj bolj prometnih mestih Prage, obojestranska reklama na mestnem tramvaju, pa tudi celostranski oglasi v najbolj branih čeških revijah in časopisih. Prodajna mesta, ki jih je na Češkem že preko 400, je Lisca popestrila z oglednimi kartoni in zloženkami, še posebej pa je odzivna nova celostna podoba in elegantna embalaža.
V eliko zanimanje in odzivnost češkega trga je potrdila tudi izjemno dobro obiskana novinarska konferenca direktorja Lisce Viljema Glasa skupaj s predsednikom nadzornega sveta IB N Ljubljana Tonetom Hrasteljem, ki je bila 10. novembra letos v znani elitnirestavracijiPri zlati goski na Hradčanih. Udeležilo segaje26 novinarjevinveleposlanikZvone Dragan, ki je v svojem nagovoru posebej poudaril uspešen prodor nekaterih slovenskih firm, med njimi tudi sev niške.
Na tradicionalnem sprejemu jubilantov LISCE v soboto, 18. novembra je direktor družbe Viljem Glas za 10 letno delo v Lisci dvaintridesetim sodelavcem podelil plakete, 44 jih je za 20 letno delo dobilo zlate obeske in plakete, za 30 letno delo pa je 36 sodelavcev dobilo kristalne vaze in grafike.
TV spot Lisce "SamoSvoja" v produkciji K&K FILM S je na letošnjem Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu prejel nagrado "srebrna situla", kije navišja nagrada v kategoriji - moda.
L.	M.
Namesto uvoda
V uredništvu Zasavca se trudimo, da bi v časopisu uvedli nekatere spremembe. Počasi in brez radikalnih novosti, saj ne želimo jeziti bralcev, ki so sena koncept navadili in ga vzlj ubili. Pa vendar. U parno, da bo tale rubrika, ki ni mišljena le kot reklama za male trgovine, ampak tudi kot koristna informacija kupcu, zaživela. Bo nekakšna borza ponudbe, ki bo omogočila bralcu prihraniti kakšen tolar. Zainteresirane za objavo na tej strani pa pozivamo, naj se nam oglasijo. Dobite nas na telefonski številki 64-250.
Trgovina
M0NTEKUKUU
Majcenova 4,
Trgovina in usluge Del.čas.: 7.30 -9.30, ned.,proz. 8.00-12.00
UGODNO:
ARIEL 4 kg	1.099,00
SLADKOR l kg 119,90 BRIŠKO BELO n 209.90
Trgovina MOJCA
Jevšnikova 1 Kisovec tel.: 71-115
VAM MUDI
odlične domače klobase in suhomesnate izdelke pestro izbiro igrač, aronžiranje daril in še akcijsko prodajo brezalkoholnih pijač, buteljčnih vin, kave, pralnih praškov, čistil
Zeleni v novih prostorih
Občinski odbor Zelenih Trbovlje je na Trgu revolucije 28 odprl svoje nove prostore. Ob tej priložnosti so člani Zelenih opozorili na razne težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Gre predvsem za onesnaževanje, ki ga povzročajo individualna kurišča, smrad potoka Trboveljščica, težave s parkirišči, odvažanje odpadkov... Problemov, s katerimi se srečujejo Zeleni je precej. Zavedajo se, da se da marsikakšen problem rešiti z dobro voljo. Marsikakšn ega pa j e treba reševati več časa. Še posebno tiste, ki terjajo veliko denarja.

T.L.
SEJEM
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.Jullja 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 20. - 24. decembra pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 24. novembra pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. juli ja 2c, 61410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
----------------------------------------------------------------------------------^*g-
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 20.- 24. decembra) na naslov:
Razstavljal bi rad:	_________________________________________________
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_________ Podpis:
Uradni zastopnik CITROEN in FIAT
za vozila v Zasavju
A
suma
AVTOSERVIS ŠPAJZER
Partizanska 51, 61420 Trbovlje, tet.: 0601/24 295
‘ prodaja vozil CITROEN in FIAT ‘ pooblaščeni servis za vozila CITROEN in FIAT
*	nudimo vam avtomehanične, avtokleparske in : avtoličarske. storitve
*	prodaja rezervnih delov in dodatne opreme:
AX FIRST 1.1 3V AX CABAN 1.1 5V ZXREFLEX 1.4 5V
14.800 DEM 15.500 DEM 20.700 DEM

AX1MAGE 1.1 5V......... 16.400 DEM
(odbijači v barvi karoserije, tonirana stekla, el.odpiranje prednjih stekel, deljiva zadnja klop, zadnji brisalec)
. že od 17.200 DEM , že od 16.600 DEM
BBtasa
PANDA TREKKING 4x4 PUNTO 55 3V
* ugodni krediti ‘ rabljena vozila PANDA 4x4. letnik 1993. cena 12.900 DEM PANDA 1000, letnik 1993, cena 8.800 DEM ZX AVANTAGE, letnik 1991/ cena 13.500 DEM
DELOVN, ČAS, a^o;iP6.g,’„0&,A%.,2.00
0 CIMOS INTERNATIONAL
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
PRODAJAMO DOBRE, ZELO DOBRE IN ODLIČNE RAČUNALNIKE V NAJRAZLIČNEJŠIH KONFIGURACIJAH PO ZELO UGODNIH CENAH:
PC486DX2/80, PC486DX4/100, PC PENTIUM 90,100,120,130
MULTIMEDIA:
CD-ROM ENOTE (2X ali 4x hitrost), ZVOČNE KARTICE (Sound Blaster), ZVOČNIKI
UGODNO - multimedijski komplet že od 30.952,00 SIT naprej:
(CD-ROM, zvočna kartica, 2 zvočnika, mikrofon in škatla za 40 CD-jev s 5CD-ji)
TISKALNIKI:
MATRIČNI, LASERJET IN INK-JET TISKALNIKI ZNAMK EPSON, HEWLETT PACKARD, STAR, FUJITSU IN NEC
UGODNO: EPSON LK-300	28.900	SIT
EPSON LQ-100	31.900	SIT
HP LASERJET 5L 87.400 SIT HP DESKJET 600 48.800 SIT
OSTALA RAČUNALNIŠKA OPREMA:
RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE, DISKETE, MIŠKE, PODLOGE ZA MIŠKE, T0NERJI IN ČRNILA, RAČUNALNIŠKA LITERATURA
POKLIČITE NAS IN SVETOVALI VAM BOMO PRI IZBIRI VAŠE OPREME!
m
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjvMmnenja bralcev o življeltjubi dogajanju v ZasavjiL^epodpisanih pisem ne objavljamo^Bcmna pisem je zariidi prostora omejena nanajveč3{MipkamIhvraticAlremištvak pridržuje pravico skrajšatftekst ali pa odviti daljšega, čeitoeM, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Spoštovani gospod Vidmar!
V zadnji številki tednika Zasavc v članku no vinarja R. F. ugotavljate, da v vaši KS zaključujete leto nezadovoljni in se zgražate nad mačehovskim odnosom zagorske občine do Izlak oziroma do razvoja. V vodstvu občine smo presenečeni nad vašimi nepremišljenimi izjavami, katere lahko tudi demantiramo s podatki o naslednjih projektih, kijih v letu '95 izvajamo v vaši KS:
-	izgradnjapločnika v Orehovico, dela bodo končana v letu '96,
-	izgradnja Valvasorjeve ceste,
-	sofinanciranje nakupa gasilskega avtomobila,
-	izgradnja vrtine za zagotovitev novega vodnega vira,
-	adaptacija podstrešja na OŠ,
-	adaptacija prostorov za novo knjižnico,
-	izdelava projekta plinifikacije in vodooskrbe...
Občina Zagorje ob Savi trenutno v okviru urejanja in vzdrževanja javnih površin v KS Kisovec - Loke žeizvajapilotni projekt vzdrževanja in urejanja javnih površin, nad katerim smo v vodstvu občine zado volj ni. Pobudo za enak projekt smo prejeli tudi s strani vaše KS in vam posredovali pozitivni odgovor. S tem bomo že v letu '96 prenesli sredstva za opravljanje teh nalog in sredstev na KS Izlake. Namen prenosa posameznih nalog in sredstev na KS je povezan z razvojem lokalne samouprave, krepitvijo KS, konceptom
decentralizacij e sredstev za kraj evno infrastrukturo in boljšim razvojem KS.
V	članku navajate, da zastavljene načrte niste dosegli, čemur naj bi botrovala predvsem odločitev na referendumu, s katerim Izlake niso uspele postati občina. V vodstvu občine odločno zavračamo takšne pavšalne trditve in s tem dopisom argumentirano dokazujemo, da temu ni tako. Seveda pa so takšne izjave dobrodošle posameznikom, ki še vedno ne morejo preboleti, da Izlake niso občina oziroma so pričetek ponovnega poskusa, da to končno postanejo. V vodstvu občine kljub vašim trditvam ocenjujemo, da večina Izlačano v le vidi, da vodstvo občine t navedenimi projekti skrbi zarazvoj njihovega kraja in so s sedanjo občino zadovoljni. Številni primeri drobitve občin pa jim še dodatno kažejo, koliko se lahko z delitvami občin pridobi in koliko izgubi.
Daobčinamisliresno skrepitvijo KS in njihovim razvojem, kaže tudi dejstvo, da smo z občinskim statutom obdržali KS tudi kot pravne osebe in j im tako omogočili odločanje in gospodarjenje z lastnimi sredstvi in premoženjem. Glede tega smo ena redkih novih občin, ki spoštuje specifiko posameznih delov občine in spodbuja njihov samostojni razvoj.
V	vodstvu občine bomo tako še vedno v korist vseh občanov enakomerno razvijali vse KS, s ciljem, da nerazvite KS čimprej ujamejo razvite, celotna občina pa
razvitejšja okolja v Sloveniji. S spoštovanjem!
Župan Matjaž Švagan
Nagodba z Nagodetom
Upam, da je to namen medsebojnih dopisov. Odgovor, ki mi je namenjen v 41. številki Zasavca, utemeljuje tako upanje.
Nikjer se nisem spotaknil nad nenatančnimi izrazi. Ne vem, kje se odraža tisto "vsaj po vaše, dovolj netočno izrazil". Le prebral sem, kar je bilo napisanega. Če bi vašo sedanjo razlago napisali v spornem uvodniku, bi bilo moje pismo drugačno, morda celo nepotrebno, saj bi bil to posrečen uvodnik v spodbudo tudi verujočim v Zasavju. To bi bilo celo strinjanje "v osebnih pogledih na praznike".
Ko govorite o moji obsodbi posiljevanja, ste se nekoliko prenaglili, ste prehitro in brez razloga sebe in Zasavcapostavili pred tarčo. V zvezi s tem Zasavc sploh ni omenjen, pa vi tudi ne. Saj Zasavc "toliko" let niti ne obstoja, vaše uredništvo pa je še v plenicah. Vsa krivdaje (kakor ste brali) le v vsebini komentarja (to je moja tarča), v kateri ni naveden ne čas ne prostor, ne avtor, ki bi ga obsodil, ampak le več let trajajoče dogajanje. Pri nas se boj imo greha. Vsilj rvo st eno umj a (posilstva) v tisku ni mogoče opravičiti. Komentar ni niti potreben.
Priporočena navodila o branju zame niso izvedljiva.Dolgočasnost članka in nestrinj anj e z nj im ne znam prej presoditi, dokler ga ne preberem. Tudi samo listanje revije ne more odločati in izbirati branja, če dobesedno razumem vaše ugotovitve. Svoj pomen ima naslov in podpis. Če celotnega odgovora ne bi brali, nihče od naju ne bi
dosegel svojega namena. Tudi komentarja ni mogoče ločiti od informacij brez branja teksta. Za branje uvodnikovega komentarja ste napravili slabo reklamo, še posebej, ker se mi zdi, daje vsaj včasih nadvse pomemben. Saj naj ne bi prednjačil samo v vrstnem redu, ampak tudi po aktualnosti. Veseli me, ko vidim, da poznate vero v Jezusa Kristusa in v njegovo vstajenje. Ker vas osebno ne poznam, namenoma nisem hotel samemu sebi nasprotovati in vas obremenjevati s to zadevo, za katero verujoči dobro vedo in jih moja trditev, da se še ni zgodilo, da bi se mrtvi zbudili, prav nič ne moti in ne žali. Kajti, če bi bil Kristus mrtev, bi bilo brez smisla verovati vanj. V mrtvega ne verujemo, ampak samo v živega. Verujočih, ki ne bi verjeli v vstalega Kristusa, takih enostavno ni. Bi prenehali biti vemjoči. Tako s tem, ko vanj verujemo, obenem verujemo tudi v njegovo vstajenje, saj on je Bog, s katerim ljudi ne moremo primeijati. Zato upam še vedno trditi, da se še ni zgodilo, da bi se pokojni zbudili in daje strah pred resnico nesmiseln. In, če že hočemo biti izčrpni (da ne bo potrebno opozarjanje), lahko omenimo še Sveto pismo, ki poroča o vstajenju Jairove mlade hčere, mladeniča iz Najma in Lazarja. Ti se niso zbudili sami od sebe, ampak z božjo močjo, kar se tudi ne bo več zgodilo. Zato brez strahu pred zbujenjem pokojnih.
Pravijo, danas mrtvi učijo živeti. V tem primeru pa nas učijo tudi prav misliti in prav pisati.
Jože Čampa
mm:
M
Katarina Lavš
"Verjamem v dobroto in lnee|iost..."
Uprizoritev Barnesove drame "Zaton sonca in slave" v Primorskem dramskem gledališču se je zalezla v tisti del mojega spomina in čutenja, ki daje vedno znova neprecenljivo vrednost dnem, ki kdo ve zakaj ostanejo medli, brezbarvni, brezkrvni. Takšnih dni ne maram. Morda se jih bojim, saj je življenje prekratko, da bi en sam trenutek izzvenel v ubijajoči praznini. Kadar se vendarle zgodi, da se takšen trenutek kot nepovabljen gost poskuša vsidrati v moje življenje, ga poskušam vedno vljudno odsloviti in na njegovo mesto posadim tisti trenutek, dogodek, tisto spoznanje, doživetje, ki je bilo preizkušnja mojih duhovnih zmožnosti. To so trenutki, ki niso privilegij le enih. Vsi imamo dostop do njih, čeprav z neznosno lahkostjo zanikamo, da prav vsak lahko živi iz sebe porojeno in zato sebi lastno življenje v harmoniji z drugimi. Potrebno nam je urjenje duha in vsak si lahko izbere svojo pot, da duhovno v njem ne bo zamrlo. Duhovno seveda ne pomeni zožitev na religiozno, duhovnost sega na vsa področja znanosti in družbenega življenja. V duhovnosti gre za nenehno pozitivno poglabljanje razumevanja sveta in odnosa do njega. Gre za kultiviranje modrosti, ki temelji na prepoznavanju temeljne povezanosti vsega in za privzgajanje odprtosti in zavzetosti do Življenja.
Predstava v režiji Dušana Mlakarja z izvrstno gledališko zasedbo, razgiba duha. Govori o (ne)veri v ljubezen, dobroti, čistosti. Barnesova zgodba je zgodba o hlepenju po oblasti, skorumpiranosti "svetih" institucij, koristolovskega manevriranja med neodvisnostjo in pokorščino, je pripoved o zmedi verskih čustev in misticizmu, o iskanju prostora in vrednot malega povzpetniškega individuuma. Sicer pa je osrednja zgodba Zatona sonca in slave -zgodba o svetniku, ki je postal papež. Med seboj že hudo sprti kardinali so namreč konec 13. stoletja res postavili za papeža puščavnika Pietra deMorona. Po 5 mesecih so ga zaradi domnevne nesposobnosti odstavili oziroma v zgodovino zapisali, da je Celestin V. sam odstopil. Podčrtavanje podobnosti z dogajanji v našem času je odveč. Kot gost prihaja zdaj k meni Mort onov poziv, naj vendarle kdo zakliče: "Verjamem v dobroto in krepost. Verjamem v resnico, čistost, pravico in milost". S temi besedami se puščavnikk in svetnik obrača k občinstvu. Občinstvo obmolkne ob gledališki smrti puščavnika, ki je verjel v resnico in pravico, ki je prišel s samotne gore na papešti stol, pa spet na goro in slednjič v vatikansko ječo in smrt. Na koncu je Morroneju jasno, da vere ni iskati v svetiščih skorumpirane organizacije. Sporoči nam:	Če
hočete videti boga, morate pomisliti na sonce, to je vse."
Zgodba odpira vrata v zapleten svet vprašanj: zakaj smo tu, kaj to pomeni, kdo smo. Preprosta vprašanja, od katerih mnogi bežijo. Peter Barnes je v enem od pogovorov dejal: "Udobno je, če ti drugi povedo, kaj delati. Ljudje hočejo varnost za vsako ceno. Ne marajo izbirati. Ne marajo, da jim je dana možnost, da bi se lahko sami odločali, kako upravljati svoje življenje. Večina ljudi se počuti bolj varno, če jim drugi povedo..."
Morrone sc odreče papeškemu prestolu, ko se zave, da sveta ni moč spremeniti, saj je ljudem ljubši takšen, kot je, z vsemi lopovščinami in krivicami. Se je od tistega davnega 5. julija 1294, ko so za papeža izvolili svetniškega Morroneja, kaj spremenilo? Kakšen svet hočemo danes, jutri?
Petra Radovič
"Zakaj so moje sanje ječa in tvoje svoboda ? "je vprašal. "Morda zato, ker hočeš, da bi se vse uresničile."
Pravijo, da človeka loči od živali to, da seje in žanje. Morda sadovi dela niso vedno, kar bi želeli in v svoji neučakanosti urno gasimo plamen, ki tli v nas, namesto da bi počakali na veter in razplamteli ogenj. Malo so nas naučile navade, čeprav pravijo, da so te železna srajca. Angleži so drugačni. Znajo reči: "Čas je za skodelico čaja." Nemara s tem prisluhnejo sebi ali drugemu in v lišpu vsakdanjih obveznosti ne spregledajo drobnih stvari, ki razvedre življenje.
Tempo vsakdanjika nam namreč nalaga raznolike pritiske: od brezposelnosti, alkoholizma, draginje, izigravanja, raznih socialnih stisk..., da pozabljamo, kot bi rekel pesnik, da bi bili brez zvezd na nebu še vedno z glavami obrnjenimi navzdol. Čas se je spreobrnil in marsikdo si tare misli z Že znanimi besedami - hja, pa rešimo bogataše bogatstva in reveže revščine pa bomo namesto časnih vrednot spet videli večne. Zlahka bi z dlanjo spisali teoreme, vse bi storile meglice naših hrepenenj... A časa pač ni mogoče "vaditi". Ni spisan po notnem črtovju, ni predan ne čustvom ne razumu. Marsikateri kažipoti zamenjajo vloge, besede postanejo ugonabljajoča puhlica, upanja pa glodamo kot pes kost, dokler ne zdrknejo v spomin.
Hitenje je tako nekatere vrglo v življenje, drugi spet med tovrstnim življem ostajajo vse bolj gluhi. Čas - včerajšnji in jutrišnji, postajata rabelj drug drugemu, barantata za sedanjik, za tisti danes, ki ga živimo, v katerem je prostora tako za smeh kot za mačji kašelj. Čas, skratka, dobrotljiv, zakrit, zvedav kot uganka. Morda usoda? Žlampamo jo od dne do dne, rekoč, tako je moralo biti oziroma ne more biti drugače kot prav tako. Sploh pa, je usoda dobro ali je usoda zlo, je morda nihalo, ki nekoga žene k odločanju ali izgovor, ki prekrije našega duha?
Spotike zanimanj se vse prevečkrat ustavijo ob preprostih rečeh, ki času - minljivosti in trajanju, času - od rojstva do smrti nadenejo tisočero mask, nešteto fraz, da ob odkrivanju teh enačimo čas s stvarmi, za katere se je čas skril, da bi nas nekoč prenesetil. Navadno ne z bajko niti z basnijo.
Nemočni v času, ki je mnoge odrinil v stran, iščemo boljše plati Življenja, da nam bodo v uteho še jutri in pojutrišnjem. Vzpon duhovne kulture je morda izziv, vendar vse prevečkrat odvisen od materialnih dobrin. V Zasavju se je pokazalo, da ljudje znajo prisluhniti obojemu - poleg materialnega sveta, se kaže zanimanje za različne kulturne predstavitve in duhovna gibanja. Ljudje stopajo v korak s časom, živijo s časom.
Čas je, končno, vedno tu - ponuja nam ničkoliko obrazov vsakdana, je vseobsegajoč, je čas vzponov, čas padcev, vsekakor pa naj bi bil predvsem čas, ki bi bil naklonjen Človeku.

■lil
H
V Strojegradnji paje uveden stečajni postopek, ki ga je predlagalo vodstvo firme. Poslovanje izpreteklosti je rodilo veliko finančno luknjo, hiter padec v letošnjem letu pa ni bil pričakovan. Stečaj naj bi bila tista ugodna varianta, ki bi pomagala k boljšemu startu novemu podjetju. Ker pa je stečajni postopek navadno dolgotrajen proces, obstaja z njim za kontinuiteto poslov velika nevarnost - izguba trgov, kadrov in na koncu še kontaktov z upniki in poslovnimi partnerji, na koncu se premoženje prepoceni proda. Prisilna poravnava je oblika ohranjanja kontaktov z upniki in poslovnimi partnerji. V Strojegradnji bodo stečajni postopek poskusili prekvalificirati v postopek prisilne poravnave, Id pa brez stečaja v tem podjetju ni bil sprejemljiv. Strojegradnja ima določen trg in tudi boniteto na njem. Tega ne sme izgubiti in s pomočjo Orodjarne, preko katere se bodo posli nadaljevali in dokončali, naj bi ji to uspelo. In nato, če bo prisilna poravnvava uspela, kot pri Iskri Serniconu, zagotoviti pogoje za nadaljni obstoj. V obeh primerih, predvsem kadrovskih. V Zasavju nam ne manjka denarja, pač pa ljudi z znanjem in korajžo, profesionalnih poslovnih managerjev, ki bi dali dušo za firmo, je v razgovoru na to temo dejal direktor LB Banke Zasavje Zdenko Fritz. Obiskali smo še Staša Majcna, v.d. predsednika uprave in tehničnega direktorja v Iskri Serniconu, G oj mi rja Pc.šca, pomočnika direktoija za program STT, bivšega direktorja Strojegradnje in Srečka Forteja, direktorja Orodjarne. O stanju v obeh sredinah so govorili tudi na seji UO GZ - Območne zbornice Zasavje in na seji sveta Občine Trbovlje.
Iskra Semitom
Firma je nastala po stečaju Iskre Polprevodnikov. Novega programa ni bilo, poskus določenih racionalizacij v proizvodnji in "adijo" delavcem v režiji,
kasneje odpiranje nekaterih trgov in realizacija, ki bi danes preživela 250 zaposlenih. Po sprejeti odpovedi direktoija Krambergerja je po u smeritvi Iskre Holdinga prišel za krmilo drug strokovnjak, Cuderman. V dobri veri in seznanjen, da pozitivno posluje. Ugotovil paje, da se pri dani realizaciji zadolženost povečuje in z analizo stanj a je bilo ugotovljeno, da tovarna s takšnim programom in stroški ni sposobna pozitivno poslovati. Dobrovemika, ki je bil prej direktor Iskrine firme v Angliji, je "pokopalo" v enem letu. Finačno reorganizacijo podjetja je pač naravnal na dobljene podatke, ki jih je šele kasneje spoznal za napačne. Končno mu je lahko uspelo le še to, daje pripravil dober program prisilne poravnave, in ta je, tudi po njegovi zaslugi, uspela.
NE za stečaj
Največji upnik Unimercat je Iskro Semicom prijavil za stečaj. To je bilo za firmo presenečenje, saj ni bila ta nemška firma kljub Iskrinemu dolgu nikdar agresivna oziroma posebej zahtevna za poravnavo dolga. Uprava paje menila, da razlogov za stečaj ni in da podjetje lahko preživi, zato je pri sodišču vložila vlogo za prisilno poravnavo. Julija je tovarna oddala program, vmes pa so potekali razgovori župniki, ki sopodpisali pismo o nameri in 10. oktobra je bil prvi narok, na katerem so upniki pristali na prisilno poravnavo. Sodišče je sprejelo sklep, da je tovarna v dveh do treh letih sposobna plačati vse dolgove, ki so ostali po dokapitalizaciji.
Prisilna poravnava še ni rešitev
Rešitevje trg, ki paga IskraSemicom že dobršen čas tiplje v temi. V kratkem času so podjetje zapustili direktor marketinga, njegova namestnicam dva sodelavca, ki so s seboj odnesli tudi
veliko informacij. Sedaj v tovarni ugotavljajo, da še niso sposobni prodajati. Poleg tega pa tudi zadostnih naročil ni, karje sedaj največji problem. Prisilna poravnava je bila torej narejena na neki viziji, ki nimaprave osnove.
Obdobje preživetja
Optimizem obstaja, si cer ne bi skupaj ostali tisti, ki so sklenili v tej sredini ne le preživeti, pač pa tudi boljše živeti. Vodstvo uprave je kot v.d. prevzel Staš Majcen, sicer član uprave za proizvodno in tehnično področje, kije še edini od nekdanje uprave. Potekajo organizacijske priprave naimenovanje novega nadzornega sveta, ki ga bo imenovala skupščina sredi decembra. Za delavce paje pomembno, da niso ostali brez dela. Mordabi bilo res lažje poslati ljudi na čakanje, padelati toliko, kot dovoljuje trg. Odločili so se za tršo pot poslovanja, pa mehkejšo za delavce. Nikogar niso odpustili, nikomur pa poti pri odhodu ne zapirajo. Seveda za 300 delavcev ves čas ni dovolj dela, zato so se odločili prevzeti v dodelavo kakršenkoli posel v Sloveniji in že našli delo po raznih podjetjih, da bodo delavci tako rekoč preživeli sami sebe. Tudi nekatere režijske delavce so prestavili v proizvodnjo, na lastnem programu pa trenutno lahko dela sto zaposlenih.
Kako naprej?
V Iskri Serniconu menijo, da bo do polovice prihodnjega leta obdobje preživetja. Želijo vsaj tolikšen zaslužek, da bi nekoliko popravili OD. ki so sedaj zelo nizki. Uravnilovka je pritisnila k tlom predvsem režijske delavce, ki nimajo nobenih možnosti za dodatke, kot je recimo norma, pa nočno delo, in tako ima na primer tehnolog ali vzdrževalec ali tehnolog s srednjo izobrazbo manjšo plačo od delavca v proizvodnji, pa čeprav je v veliko višjem plačilnem razredu. Staš Majcen pravi, da bi Iskra Semicon morala začeti v drugi polovici 1. '96 delati z dobičkom. Le trg jim ga bo omogočil. Naredili so analize trga, cen, pretehtali kupce in ugotavljala!, kateri solisti zaminivi tržni elementi, ki naj bi prinašali profit. Našli so že nekaj strokovnjakov na raznih koncih sveta, ki so pripravljeni delati zanje, obnavljajo pogovore pri kupcih, ki so njihovo blago že kupovali... Računajo, daje njihov dokaj nov program zanimiv vsaj še za5 letinželijo ga spraviti natrg v količini, kot so že bili vajeni. Ob sedanji strukturi trga poravnavajo tekoče obveznosti, plače, čeprav nizke,
$SA5C
so doslej bile vsak mesec. Brez sodelovanja občine in banke v finačni konstrukciji ne bi uspeli, kar je bila velika pomoč tovarni, sedaj pasi morajo poiskati trg. Po kalkulacijah, morajo prehodno obdobje preživeti, in to sami. Ob tem pa Staš Majcen pravi, da je v Iskri Serniconu konec vsesplošne tajnosti podatkov, kar so še pred leti vsi močno občutili. "Igram z odprtimi kartami in morda sem eden redkih, ki je sodelavcem razložil celovitost. S tem, ko sem jim povedal, sem jim dal možnost." Zato tudi čuti, da vsak v največji meri dela tisto, kar mora.
Strojegradnja
Velika tovarna STT se je od srede 80. let začela spopadati s težavami -preveč režijskih delavcev, zastareli proizvodni program in oprema, slabe plače in slabšanje kadrovske strukture, vse večja zadolženost. Leta '88 je bil sprejet ukrep družbenega varstva, januarja '91 je bilo podjetje pred zlomom. Vodstvo je zapustilo tovarno, neformalna skupina iz preostanka kadrov je predlagala ustanovitev novegapodjetja. Strojegradnjaje začela z delom že junija istega leta, prevzela je 630 delavcev STT. Znebila se je prevelikega števila zaposlenih in večjega dela finančnih težav, podedovala pa zastareli prodajni program, zastarelo proizvodno opremo, osiromašeno kadrovsko strukturo in mentaliteto, ki je pogosto oteževala prestrukturiranje podjetja.
Agonija za preživetje
Bivši jugoslovanski trg je bil v poslovnem načrtu za ustanovitev Strojegradnje opredeljen kot glavni trg. Z vojno v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH pa ni bilo več mogoče sklepati poslov. Podjetje je tako v letu 1992 uresničilo le 50% prodaje in ustvarilo izgubo,ki se je odrazila v prezadolženosti podjetja v začetku i.'93. Sledili so trije sanacijski programi, zmanjševanje števila zaposlenih, reorganizacija. Makroekonomski pogoji poslovanja so te napore izničili, predvsem na področju gibanja tečaja in rasti plač. Mnoge v branži je zlomilo, večino preostalih pa seje začelo boriti za golo preživetje.
Stečaj po lastni presoji
Kljub večji proizvodnji in realizaci ji ter zmanjševanju stroškov se podjetje ni rešilo iz težav. Povečanje izhodiščnih plač po kolektivni branžni pogodbi v oktobru '94 za 9% in po splošni
'J
m
koletkivni pogodbi v maju '95 za 7% ob mirovanju tečaja DEM je bila kapljicačezrob. Podjetje seje zlomilo, vzroki pa segajo vi. '92. Pogoji, kakršni so spravili nakolcna večji del slovenske strojne industrije in v elektro in v kovinski predelovalni industriji je izgubilo delo okrog 40.000 delavcev. Strojegradnji so uspešno sanacijo onemogočali zastareli programi in proizvodna oprema, ki ni omogočala nevtralizacije višjih stroškov. Za to bi potrebovala velike investicijske vložke, vrhunske kadre, čas - ničesar od tega ni imela. Sredi letošnjega leta je bil zaključen večji proizvodni ciklus, nove pogodbe pa še niso bile podpisane. Vakuum je povzročil, dav avgustu ni bilo plač. Nastalo je vprašanje, ali ponovna sanacij a ali stečaj. Sanacijas prisilno poravnavo pred stečajem bi zaradi zakonskih določb povzročila prevelike stroške vsaj 5 mesecev. Tega podjetje ne bi preneslo in sledil bi stečaj s še večjo izgubo in zadolženostjo. Grozilo je tudi dejstvo, da nekaj mesecev nebi mogli izplačati plač 540 zaposlenim. Zaradi neplačevanjaobveznosti bi dobavitelji prenehali dobavljati repromaterial, grozil je tudi odklop elektrike. Vse to imabujše posledice, kot stečaj. Vodstvo meni, daboljšegaizhodani bilo, osnova za odločitev je bilav zakonu, soglašal pa je tudi nadzorni svet podjetja.
Danes in jutri
Vodstvo je kljub odločitvi o stečajnem postopku pripravilo oceno možnosti nadaljevanja proizvodnje po stečaju. Podjetje je imelo ob začetku stečajasklenjenihzaokoli 5 mio DEM prodajnih pogodb. Narejena je bila ocena o smiselnosti ohranitve strojne industrije in obstoječih programov.
Ponovno se namreč odpira jugoslovanski trg, povečujejo se investicijska vlaganja na področju energetike inizgradnje cest, z znanjem v tovarni, kadri in kvaliteto je bila večina kupcev zadovoljnih, poslovne partnerje še vedno zanitnasodelovanje. V vse to pa vendar silita negativna elementa: zastareh programi in oprema ter osip kvalitetnih delavcev. Makroekonomski pogoji poslovanjaso se v zadnjem času stabihzirali.
Prisilna poravnava
Ocenjeno je bilo, daje smiselna pot v prisilno poravnavo in nadaljevanje programov. Predlog projekta predvideva obseg poslovanja v višini 15 mio DEM in 250 do 300 zaposlenih. Največji trg naj bi predstavljali Slovenija in bivša Jugoslavija, v izvoz pa naj bi šli proizvodi, ki ne bi ustvaijali izgube. Prisilna poravnava bi morala biti sprejeta pod pogoji, da bodo z njo zadovoljni upniki, vendar pa bi morali pogoji omogočiti tudi normalno poslovanje podjetja v zmanjšanem obsegu. Seveda bo uspela le, če bo načrt poslovanja prepričal upnike, da bo poslovanje pozitivno.
Orodjarna prevzela dela
Stečajni upravitelj Maksimiljan Gale se kljub predlogu vodstva ni odločil za dokončanje sklenjenih poslov, zato je bilo začasno poslovanje prenešeno na sestrsko firmo Orodjarno. S tem sodelovanjem je ohranjena kontinuiteta poslovanja, kupci, dobavitelji in kadri, kar bo nujno po prisilni poravnavi. V tem obdobju deluje program Strojegradnje kot posebni stroškovni center Orodjarne, za katerega se lahko ugotavlja uspešnost. Orodjarna je začasno prevzela
proizvodne prostore in okoli 160 delavcev. Ker pa ni imela potrebnega obsega obratnih sredstev, imaprobleme s financiranjem proizvodnje. Trenutno ta problem rešujejo s poslovnimi partnerji, proizvodnja poteka v okviru pričakovanj. Orodjarno bremeni najemnina za prostore, kjer poteka dokončanje začetnih poslov Strojegradnje z vsemi ostalimi obveznostmi plačil. Delavci Orodjarne, 50 je zaposlenih v njej, s to povezavo niso bili zadovoljni. Zbali so se namreč, da bo potopilo tudi njih. Ob proizvodnji pa drugih garancij niso sprejeli, zato so takšne bojazni, kot je ocenjeno, odveč. Direktor Srečko Forte je ob razmišljanju o zasavskem gospodarstvu opozoril naka-dre in ocenil, da "so pametni šli ven". V občini bi morali najti tesnejše stike z Ljubljano, kjernaj bi pristojni povedali, kaj bi se pri nas in za nas dalo narediti.
Ko smo prizadeti, očitamo.
Ko delavec z majhno plačo ostane tudi brez te, vidi vse z drugačnimi očmi. Ne gre mu zameriti očitka, ko pravi: nalilali so si Žaklje, pa odfrčali brez odgovornosti. V Strojegradnji so ostali štirje od šestih vodilnih in poskušajo iskati najboljše rešitve. Ob zaključku pa besede Gojmitja Pešca: "Vodenje Strojegradnje sem kot glavni direktor prevzel v nezavidljivem položaju po zlomu STT. V kritični čas smo prišli brez kakršnihkoli rezerv, z osiromašenim kadrom, izrabljeno opremo in prodajno zahtevnim programom. Poslovati smo v obdobju velikih neugodnih spremembin nihanj. Vodstvena ekipa je bila v celoti neizkušena, brez dobrih poslovnih in političnih zvez, večinomaprepuščena sebi in svoji iznajdljivosti. V tem
obdobju je padlo veliko boljših podjetji, kot STT in naslednicaStrojegradnjein veliko drugih je pred enako usodo. Presenečenje bi bilo, če bi se obdržali. Seveda tudi moje vodenje ni bilo brez napak. Marsikaj bi lahko dmgače odločil, glede na končne posledice pa je vprašanje, ali bi bila agonija nekaj mesecev daljša ali ne. Predvsem si lahko očitam, da sem prehitro popuščal pred pritiskom za dvig plač in bil premalo osterpri obsegu zmanjševanja zaposlenih ob realizacij) sprejetih sanacijskih načrtov. Lahko trdim, da smo se v petih letih vodenja podjetja tako jaz kot celotna ekipa maksimalno angažirati glede mnenja, sposobnosti in možnosti, ki smo jih imeli na voljo. Manjkalo panamjeizkušenj za vodenje tako zahtevnega podjetja, ko je proizvodnja investicijske opreme v kriznih časih. V ta položaj sem bil potisnjen nehote, ker nihče dmg ni hotel ugrizniti v kislo jabolko. Ker sem se zavedal svojih zmožnosti, sem nadzornemu svetu večkrat ponudil odstop, prvič 1. '92. Zase in za najožje vodstvene delavce pa lahko zanikam morebitne očitke o bogatenju, privatizaciji, delničarstvu in podobnem. Naše plače so bile precej pod povprečjem podobnih podjetij, nihče ni imel materialnih bonitet v firmi, nimamo bypass podjetij in nismo privatizirali podjetja. Večji del ekipe je ostal v podjetjuin poskuša stori ti, kar se storiti da, da bi se fi rma ohranila. To počnemo iz odgovornosti do sebe, bivših delavcev podjetjain do predstavnikov lastnikov Strojegradnje. Sam sem v tem času odklonil več dobrih služb, ker želim pomagati, da se proizvodnja ne bi dokončno ustavila. Prepričan sem, da enako velja tudi za ostale."
Ivana Laharnar
S protestnega shoda SKEI Trbovlje 95.
Wei:
Svea Zagorje je na letošnjem pohištvenem sejmu prejela zlato diplomo za posebne dosežke na področju oblikovanja za svoj kuhinjski program Ajda. Letos so dobili tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Direktor Svee mag. Miroslav Štrajhar, ki je gospodarstvenik leta 1995, uspešno vodi podjetje, poln je novih načrtov in tudi rezultati kažejo, da bo Svea še naprej eno najuspešnejših podjetij v Zasavju. Visoka kvaliteta, dobri sodelavci in zadovoljni kupci pa so po njegovem recept za dobro poslovanje podjetja.
Sodelovali ste na pohištvenem sejmu, kjer ste bili tudi nagrajeni. Kako ste zadovoljni?
Letos smo se že šestič udeležili pohištvenega sejma v Ljubljani in z veseljem lahko ugotovim, da seje močno povečalo število razstavljalcev. Letos jih je bilo 299 domačih in iz tujine. Obiskovalcev pa je bilo letos preko 67 tisoč. Svea je na letošnjem sejmu predstavila štiri nove programe, od njih pa je program Ajda prejel priznanje za oblikovalske dosežke. Ta ocena stroko vne javnosti mi pomeni še več zaradi tega, ker smo ugotovili, daje ta program zanimiv tudi za kupce. Vedno ni tako. Program Ajda bo na trgu približno aprila prihodnje leto. Pohištveni sejem nam veliko pomeni. Ugotovili smo, daje za nas poslovno uspešen in nam prinaša veliko novih partnerjev. Velik je bil obisk domačih in tujih poslovnih partnerjev. To paje najpomembnejše, in sicer kupci. S tem programom gremo tudi na največjo mednarodno razstavo pohištva na svetu januarja v Koln.
Kako bi ocenili svoj položaj na slovenskem trgu?
Naša prodaja na domačem slovenskem trguje zelo dobra. Zraziskavami tržišča so ugotovili, da ima Svea naj večji tržni delež v Sloveniji od vseh proizvajalcevkuhinjskegapohištva. Dosegli smo tržni delež, ki ga bomo v prihodnje poskušali zadržati. Povečujemo tudi izvoz, izvažamo v 16 držav in glede na to, da imamo v načrtu povečevanje proizvodnje, se bo povečeval tudi izvoz.Izvažamo 40odstotkovsvojeproizvodnje.
Pričakovati je, da bomo v prihodnjih letih še povečali izvoz, čeprav seveda ne bomo zanemarili domačega trga.
Kako so vaši izdelki cenovno dostopni našim slovenskim kupcem?
To je zame eno lažjih vprašanj. Svea ima visoko kvaliteto, znani pa smo tudi po solidnih cenah. Dostopnost naših izdelkov pa se kaže tudi po tem, d a imamo naj večj i tržni delež v Slo ve nij i. V seriji svojih kuhinjskih programov nudimo kuhinje za globlji in malce bolj plitek žep. Od programadoprogramajeodvisno, kaj vgrajujemo in s kakšnimi materiali delamo. Cenejše ku-hinjesedobijo že za 150 tisoč tolarjev, imamo pa tudi kuhinjo za milijon tolarjev, kolikor stane najdražja.
Kakšni so vaši načrti?
V zadnjih petih letih smo povečali produkcijo za 60 odstotkov in to tudi kaže na to, da potrebujemo večje prostore, kot jih imamo. Veliko vlagamo v razvoj trga izdelkov, v boljšo tehnologijo, razvoj strokovnih kadrov. Sedaj pa potrebujemo še objekte. Po sprejetju zazidalnega načrta bomo postavili novo halo. V prihodnjem letu želimo postaviti še razstavno prodajni prostor. Tu bomo vključili tudi prostore za upravo in strokovne službe. S tem objektom bomo obogatili mesto Zagorje. Trudimo se tudi, da smo čim manj moteči za sosede, ki živijo okoli Svee. Vgradili smo dva sistema ciklonskih naprav, torej prašnost smo v oktobru bistveno zmanjšali.
Kam največ izvažate? Kako vam uspeva ostajati konkurenčni na zahtevnih tujih trgih?
Največ izvažamo v evropske države, Nemčijo, Avstrijo, Češko, Belgijo, Francijo, pa tudi v Rusko federacijo. Dobro sodelujemo tudi s Hrvaško in Makedonijo.
Svea je po številu zaposlenih sicer majhna firma, po proizvodnji pa smo veliki. Zaradi tega lahko ostajamo konkurenčni. Konkurenčnost je sicer trda igra, vendar če je hiša urejena in dobri sodelavci, potem ni težko ostati konkurenčen. V Svei produciramo za 60 odstotkov več kuhinj kotleta 1990 in s tem podatkom lahko potrjujemo svojo konkurenčnost.
Veliko izvoznikov se pritožuje nad previsokim tečajem tolarja, da jim to ustvarja težave pri izvozu...
Tečaj tolarjaje za nas v gospodarstvu res težko sprejemljiv. Tečaj tolarja bi moral biti tako določen, da bi bili z njim stimulirani izvozniki in

ffl
ne uvozniki. V teh letih so bili bolj uvozniki. Sicer pa nekateri tudi pretiravajo in jim tudi bolj ugoden tečaj ne bi veliko pomagal.
Svea je letos prejela certifikat kakovosti ISO 9001. Kaj sploh pomeni ta certifikat in kako vam pomaga pri sklepanju poslov?
V	začetku leta smo prejeli certifikat kakovosti in smo tako prvi, ki smo prejeli ta certifikat v pohištveni industriji v Sloveniji. Gre za serijo certifikatov od 9000 do 9004 in certifikat 9001 j e najbolj zahteven standard kakovosti, ki zajema od nabave materialov, proizvodnje do vgradnje izdelka in vzdrževanje. Na pridobitev certifikata smo se pripravljali kar tri leta, čeprav bi ga lahko dobili že prej, ampak želeli smo doseči največ. V naše proizvode smo vpeljali tudi veliko novih kvalitetnih sprememb.
Ta certifikat zagotavlja kakovost izdelka in to, da dosegaš sprejemljivo tržno ceno. Premalo je imeti samo certifikat in kvalitetne izdelke, vendar previsoke cene.
V	tržnem smislu nam certifikat veliko pomeni pri nastopanju nazunanjih trgih. Tujci praviloma najprej vprašajo, ali imamo certifikat ISO 9001, saj jimje to zagotovilo, dabodo dobili kvalitetne izdelke.
Ste tudi predsednik Območne gospodarske zbornice Zasavje in strokovno sodelujete v Združenju zasavskih managerjev. Kako si lahko podjetniki pomagajo s tema dvema organizacijama?
V	okviru društva Manager, katerega predsednik je Stojan Binder, sodelujem v vodstvu. Gre za izmenjavo mnenj, strokovno izpopolnjevanje članstva managerjev. Zdi se mi, da nam to tudi uspeva. GledeObmočnegospodarske zbornice pa menim, da dobro dela. Lahko bi oporekali, da gre veliko firm v stečaj in žal je to res. Veliko ljudi je v Zasavju brezposelnih. Toda če se v podjetjih ne zavedajo tržnega obnašanja, potemjim na žalost ni pomoči. Državajim vneki meri lahko pomaga, vendar trajno gledano jim ni pomoči. Nekoč me je kolega poslovnež vprašal, koliko ljudi imam v marketingu, in sem mu rekel 200. Toliko je zaposlenih v našem podjetju in vsi smo vključeni v marketing. V večini firm se naredi premalo, s premalo kvalitete ter s previsokimi stroški.
Glede zbornice bi dejal, da smo imeli veliko dobrih predlogov in smo naredili nekaj
konkretnih potez. Tudi v prihodnjem letu se bomo kreativno vključevali v zasavski prostor. Naš cilj v prihodnjem letu pa bo, kako doseči čim večji krog dobrih firm. Na žalost je v Zasavju preveč slabih podjetij indobrane morejo prevzeti vseh bremen.
V	Svei ste končali tudi proces lastninjenja...
Svea je pred kratkim zaključila proces lastninjenja, pridobili smo certifikat in nagrado na pohištvenem sejmu, tako bi rekel, da se naše intelektualne sposobnosti sedaj s tem še dodatno sprostijo in da bomo v prihodnjem letu še bolj uspešni. Ključno v poslovnem sistemu je, da vsi izhajamo iz istih poslovnih osnov in si prizadevamo za razvoj podjetja. Pri našem postopku lastninjenja mi je všeč dvoje, in sicer, da smo dosegli dobro strukturo solastništva, in znotraj tega, da sejekar 70 odstotkov zaposlenih odločilo, dapoleg certifikata v pet let plačujemo iz svojega žepa lastništvo državi. Opaziti je, da se je tako spremenil tudi odnos ljudi do dela.
Kaj si želite v prihodnjem letu tako na poslovnem kot v vašem zasebnem življenju?
V	prihodnjem letu si želim, da bi še povečali obseg produkcije, in to tudi trg od nas pričakuje. Našli bomo način, da to dosežemo. Želim si, da bi tudi v naslednjem letu imeli kolikor toliko sprejemljive pogoje gospodarjenja, predvsem pa da nas pri delu ne bi motili. O tem bi morali
razmišljati tisti, ki se vključujejo v naše ustvarjalno delo. Marsikaj se dogaja med strankami in to me prav nič ne zanima. Gospodarstvo pa naj pustijo pri miru. Gospodarstveniki se večinoma ne vmešavamo v politiko, ne bomo pa dovolili, da se politika vmešava v gospodarstvo.
Želim pasi tudi razširiti krog svojih strokovnih sodelavcev.
Zasebno si želim predvsem, da bi bili jaz in moja družina zdravi. Če bomo poleg poslovne imeli tudi nekaj zasebne sreče, potem bo prihodnje leto dobro.
Očitno vam ne uspe tudi iz zasebnega življenja izključiti svojega dela. Kaj pa počnete, kadar si le vzamete čas čisto zase in izključite delo?
Nekolikokrat so- me že vprašali, če sem deloholik, vendar mislim, da nisem. Resje, da tudi zasebno pogosto razmišljam o delu, vendar sem sposoben izključiti delo in iti v družbo. Zelo rad grem na lov in se ob tem zelo sprostim. Živim tudi pod Čemšeniško planino in mi okolje nudi veliko sprostitve. Rad sem z ljudmi, včasih pa sem tudi zelo rad sam in v krogu družine. Veliko veselja mi naredi tudi moja vnučka Ajda, po kateri sem tudi poimenoval naš novi nagrajeni program.
Barbra Renčof foto: Romana Benko
Zlata sončnica družini Skušek
V	petek, 10. novembra, je Hortikulturno društvo Trbovlje v prostorih AMD Trbovlje pripravilo prireditev, na kateri sopredstavili svoje celotno delo, najboljšim pa podelili priznanja za trud in prizadevanje pri urejanju okolice.
Na prireditvi je najprej spregovoril predsednik dmštva Stane Poplas, ki se je zahvalil vsem dobitnikom priznanj in tudi ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri urejanju okolice. Povedal je, da je pri ocenjevanju sodelovalo 26 članov društva, ogledi pa so potekali od maja do oktobra, seveda brez vnaprejšnje napovedi. Navzoče je pozdravil tudi predstavnikZveze hortikulturnih dmštev Slovenije Tone Župančič. Trboveljskemu društvu je čestital za uspešno delovanje, še posebej pa je čestital predsedniku, ki na tem položaju vztraja že 25 let. Pohvalil je trboveljske hortikulturnike, saj povsem sledijo evropski hortikulturi.
Predsednik ocenjevalne komisije Lovro Groznik je v nadaljevanju podelil priznanja, ki sojih prejele družine Ajdišek, Ahac, Cvar-Pesko, Golobič, Leskovšek-Jenko-Korošec in Savšek-Poplas. Prvo posebno nagrado je prejela družina Atelšek-Petrič, in sicer za krasno cvetje na balkonu ter lepo urejen zunanji vrt. Drugo posebno priznanje je dobila občina Trbovlje za napredek pri komunalni ureditvi mesta, zaureditev Lovskega dvorcainparka terza parki mi plato pred pokopališčem. Najvišjepriznanje - zlato sončnico za leto 1995 pa staprejelaBerta in Jože Skušek. Komisijaje njuno veličastno okolico imenovala kar "hortikulturni spomenik", hkrati pa se jima je zahvalila za nesebično pomoč pri svetovanju dragim ljubiteljem rož.
V	si dobitniki priznanj so po vedah, da predstavljajo rože za njih nepopisljiv užitek, ljubezen, vendar pa zahtevajo tudi precej dela. Želijo si, da bi se jim pri njihovem urejanju okolice pridružili še ostali ljubitelji hortikulture.
Rado Fele
Srečanje prijateljev
Mrzlica - 1. maja letos so na Mrzlici ustanovili Klub prijateljev Mrzlice. Priljubljeno planinsko postojanko obiskujejo planinci vedno pogosteje tudi med tednom in ne le ob vikendih in prostih dnevih. Prihajajo iz savinjske ali iz trboveljske oziroma zasavske strani. Pogostim obiskovalcem je PD Trbovlje na svojem letošnjem občnem zboru podelilo posebna pisna priznanja. Povezovanje članov Kluba prijateljev Mrzlice ni tekmovalnega, ampak bolj družabnega značaja. Člani kluba se bodo srečali v soboto, 25. novembra, ob 16. uri v planinskem domu na Mrzlici. Pripravili bodo krajši pevski program in pogovor med člani. Član klubalahko postane vsakdo, ki je v letu vsaj 25-krat peš obiskal Mrzlico. To pa mora dokazati z vpisom v običajno knjigo obiskovalcev, šele potem ima pravico vpisa v Klub prijateljev Mrzlice. Klub vodi starešina, to j e tisti, ki je v preteklem letu največkrat obiskal Mrzlico peš. Funkcija starešine je seveda častna. Člani kluba nimajo nobenih finančnih ali materialnih obveznosti.
T.L.
Preplezal greben
V nedeljo, 12. novembra, je član alpinističnega odseka PD Trbovlje, Sebastijan Jančič, plezal v severni steni 2433 m visokega Štajerskega Rinka. Preplezal je severni greben v dolžini 350 m, ki je ocenjen s stopnjo 3/2. Za smer je potreboval 3 ure, pri plezanju pa sta ga ovirala močan veter in megla.
T.L
Borci na martinovanju
Zveza združenja borcev Trbovlje je v sredo, 8. novembra, organizirala izlet na Vipavsko, kjer si je 70 udeležencev ogledalo proizvodni program v tovarni Fructal v Ajdovščini, nato paše vipavsko klet, kjer so poizkusili vrhunska vina. Obiskali so še turistično kmetijo na Slapu pri Vipavi, kjer so praznovali martinovo. Preživeli so nepozaben dan.
R.F.
Srečanje starostnikov
Na martinovo so se v dvorani Zadružnega doma na Mlinšah zbrali krajani stari več kot 70 let Teh je v KS Mlinše-Kolovrat nekaj čez 70, srečanja pa seje udeležila tretjina povabljenih. Najbrž je nekatere doma zadržala bolezen ali starost. Krajane, ki so huje bolni ali nepokretni in zato niso mogli priti na srečanje, bodo v kratkem obiskale na domu članice Rdečega križa.
Udeležence srečanja je najprej pozdravila predsednica KO RK Mlinše, Alenka Pokorn. Dobrodošlico, zdravje in dobro počutje pa so jim zaželeli še podpredsednik KS Mlinše-Kolovrat Valentin Kralj, župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan ter predsednik OO RK Zagorje ob Savi dr. F rane Grošelj. Srečanja seje udeležila tudi sekretarka OO RK Zagorje, župan pa je podelil šopeknajstarejši udeleženki sre Čanja,Ivani Grdenz Loga pri Mlinšah.
Članice RK so s srečanjem želele popestriti bolj ah manj enolične dneve starejših ljudi in jih razvedriti. Vsaj to popoldne so poskušali pozabiti na tegobe, ki jih tarejo na stara leta. Srečanje je bilo prijetno, saj so se krajani med seboj pogovorih tertudi peh inplesah. Da so se imeli lepo, so govorili njihovi nasmejani obrazi in prisrčni stiski rok ob slovesu, so povedale članice RK.
:
Razstava uspela
:	perutnine,IV drttšivit šbžobisfcora razstave /adomlim. Veliko jv hil-.ptcd, .cm mladih obiskovalcev.
kr drugače nimajo možnostvideti (eh nml ih živalic Mnogi člani društva v razstavo vložijo precej
*
omogočili.
;.;.;.v.;eee.;.;.;e.;e^;. v. sv.
*"«■ iHZ*
mm:
Nujne spremembe
Sedanji pokojninski sistem je dosegel mejo vzdržnosti. Delež izdatkov zanj se v državnem proračunu od leta 1992 naprej nenehno povečuje. Če bi se dosedanja praksa nadaljevala, bi do leta 2010 pokojninsko zavarovanje predstavljalo 60 odstotkov obremenitve bruto plače...
To so med drugim povedali v uvodnih pojasnilih o državnem proračunu za prihodnje leto v našem parlamentu. Posebej so poudarili, da to ni razprava o upokojencih, temveč o sistemu, ki ima vrsto sistemskih nepravilnosti. Povedali so tudi, daje sedanji pokojninski sistem preveč socialno naravnan, ponekod je celo zelo pristranski, kot na primer, ko gre za kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, ugodnosti za kmete, proste izbire samozaposlenih, dokup let, možnosti predčasne upokojitve... Nenavadno je še to, da država plačuje zdravstveno zavarovanje za vse upokojence, ne glede na njihovo finančno stanje.
Prve spremembe bodo nastale prav v teh segmentih pokojninskega zavarovanja. Gre za spremembo pred nadaljnimi dopolnitvami oziroma spremembami obstoječega pokojninskega sistema. Šlo bo za prehod iz okvirov splošne solidarnosti in vzajemnosti znotraj socialne države, vendar s posebnim poudarkom na tem, da bo vsak državljan v prvi vrsti sam odgovoren za svojo materialno varnost v t.i. aktivnem življenjskem obdobju. Tak, recimo resnično salto mortale, pa v nobenem primeru ne bil smel povzročati kakršnekoli krivice sedanjim upokojencem (kar je vprašljivo), kajti vsak tak poskus bi zagotovo imel hujše posledice. Najpomembnejše pa je, da mora biti zagotovljena pravičnost za vse generacije.
M.	V.
Položaj upokojencev
V prvi polovici novembra letos se je pri ZDUS-u v Ljubljani sestala komisija za pokojninske zadeve. Udeležil se je tudi predsednik Društva upokojencev Trbovlje Florijan Plevnik. Obravnavali so vprašanja
gmotnega položaja upokojencev ter ostalih, ki prejemajo denarna izplačila
pri Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Obravnavali so podatke o izplačevanju pokojnin in invalidnin. Letos konec septembra je bilo v Sloveniji 445.057 upokojencev, varstveni dodatek je prejemalo 53.406 upravičencev in dodatek za nego in pomoč 20.311 upravičencev. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo je znašala 38.079 tolarjev. Povprečna pokojnina brez davka je znašala septembra letos: starostna 54.393 tolarjev, invalidska 44.868 tolarjev, družinska 38.622 tolarjev in povprečna 49.352 tolarjev.
Komisija je ocenila, da je gmotni položaj upokojencev zadovoljiv. Socialni prejemki, ki so sestavni del pokojnine, blažijo njihove socialne probleme. Na seji komisije pa so precej govorili tudi o problematiki izplačevanja pokojnin v letu 1996. Predvidena je znižana prispevna stopnja za en odstotek od plač. ZPIZ in ZDUS si prizadevata zagotoviti upokojencem take vire financiranja, da njihove temeljne pravice ne bi bile ogrožene. Nujno je treba upoštevati sistem usklajevanja pokojnin in zagotavljati sredstva za dodatek za rekreacijo. Tudi v bodoče naj bi pokojnine usklajevali na temelju gibanja plač, bodisi mesečno ali trimesečno, višino dodatka za rekreacijo pa naj bi postopoma zviševali.
T. L.
Za martinovo v Belo krajino
V četrtek, 16.novembra, se je 38 oskrbovancev Eberlovega doma na Izlakah odpravilo na martinovanje v Belo krajino. Martinovanje je postalo že tradicionalno, saj so ga organizirali že četrto leto.
Pot jih je vodila preko Dolenjske, Suhe in Bele krajine v Adlešiče, kjer so si pri zakoncema Cvitkovič ogledali izdelke umetne obrti, poslušali njuno razlago in z njima poklepetali. Nato so obiskali gasilski muzej v Metliki, kjer so bili navdušeni nad razstavljenimi eksponati gasilskih društev iz Zasavja. Njihov končni cilj je bila turistična kmetija "Bajuk” v Radoviči, kjerso jim postregli z izvrstnimi domačimi dobrotami, nazdravili pa so z vinom iz njihove vinske kleti. Rapoloženje med izletniki je bilo veselo, manjkalo ni niti petja niti plesanja.
Dan jim je kar prehitro minil in polni prijetnih vtisov ter dobre volje so se vrnili domov.
B.D.
Pregled dela
DU Trbovlje bo organiziralo svojo letno konferenco v četrtek, 30. novembra, ob 10. uri v svojem društvu. Na konferenci bodo poleg predsednika poročali tudi vodje posameznih dejavnosti kot so šporniki, kulurniki, planinci, izletniki, gospodarji, gradbeni odbor, predstavniki posmrtnin-skega sklada, stanovanjska komisija, rokodelski krožek, komisija za socialna vprašanja ipd. Pregledali bodo tudi finančno poslovanje ter podelili priznanja zaslužnim članom.
T.L.
Srečanje
starostnikov
V KS Jože Mam se pripravljajo na srečanje starostnikov, ki bo v soboto, 25. novembra, v stekleni dvorani DD Zagorje. Predvidevajo, da se bo srečanja udeležilo več kot 250 krajanov, ki so starejši od 70 let. Pripravili bodo kulturni program, sodeloval pa bo tudi občinski Rdeči križ. Upajo, da jih bo na prireditvi pozdravil tudi župan Matjaž Švagan. Ker gre za finančno zelo zahteven projekt, je z določenimi sredstvi pomagala občina.
R.F.
Upokojenci so peli
Pri DU Trbovlje že dolgo deluje moški pevski zbor, ki je že velikokrat nastopal v Trbovljah in tudi po vsej Sloveniji. 16. novembra letos so zapeli oskrbovancem doma v Tisju pri Šmartnem pri Litiji. Danes, 23.novembra, pa zbor
nastopa v domu oskrbovancev Poldeta Eberla na Izlakah. Pod vodstvom zborovodje Alberta Ivančiča so zapeli narodne, domoljubne in umetne pesmi, na nastopih pa sta sodelovala tudi harmonikar Franci Vrtačnik in moderatorka Marja Kužnik.
T. L.
Izlet upokojencev planincev
Planinska skupina pri DU T rbovlje je včetrtek, 16. novembra, organizirala jesenski izlet na Bizeljsko. 23 udeležencev izleta se je do Pišec in nazaj pripeljalo z avtobusom, vmes pa so dobre tri ure hodili po gričevnatem pokrajini. Do konca leta bodo organizirali še nekaj izletov na bližnje vrhove. V soboto, 25. novembra, se bodo udeležili srečanja ljubiteljev Mrzlice v planinskem domu na M rzlici. Odpravili se bodo po neznani poti na vrh Žrebljevega hriba, udeležili pa se bodo tudi nočnega pohoda z baklami na Mrzlico, ki bo v soboto, 2. decembra.
T. L.
Člani ZB so se ob dnevu mrtvih odpravili do Gradca v Avstriji, kjer so na ogromnem spomeniku zapisana imena žrtev iz vsega sveta. Med njimi so tudi vsi padli borci Pohorskega bataljona. Predsednik OO ZZBU tovariš Franc Božič je položil k spomeniku venec, tovariš Davorin Slapar pa je v kratkih besedah orisal tragično pot vseh, katerih imena so vklesana na spomeniku.
mm,
P.V.S.
Ureja Franci Lakovič
Jože Čampa
Nad vasjo
Blizu osamljene Dolatjeve hiše nad Lokami je kraj čudovitega razgleda, kraj, ki je kakor pozdrav od Boga. V okolici vabijo prijazni hribi, ki obdajajo vas Kisovec. Vse se veseli svojega sonca in pogleda. Sredi gozdne jase, ob kresnem pogorišču, sedim, razmišljam in opazujem. Vidim hiše v dolini z novo cerkvijo. Tu imaš pred očmi vso župnijo, razen Šemnika.
Mislim na ljudi, ki begajo za svojimi opravili. Blizu opuščenega rudniškega stolpa so si zgradili nekaj lepih hiš. Črno zlato je prispevalo svoj velik delež.
Ljudje so ponosni na svoje delo, ponosni na svojo močin svoje zdravje, ponosni nalepe navade, ljubezen do dela čuvajo v svojih srcih. Lakote in mraza jim ni treba okušati. Pogrešajo pa pravega veselja. Spremljam vero teh ljudi, ko so me tisočkrat varali, ne da bi jim bilo na koncu kdaj žal. Ljudje so takšni, kakršni so.
Po klancu, ki vodi do izbranega kraja, se vzpenjam vsak dan. Ti ljudje spodaj sodijo v moje varstvo, tako njihova nezvestoba, kakor tudi
njihovo boleče trpljenje.
- Skrbim za njihovo vero. Vem, kakšna je, saj ob njej živim. Spremljajo jo obilne laži, kletve, rada se prikrade hinavščina, vsega slabega je veliko preveč. Zunanji blesk Cerkve ugaša, še bolj bledi sijaj našega duhovništva. Ljudje vidijo drugemo v globino srca. Morda je zaradi tega toliko sovraštva. Neznanca se bojiš, pred njim te navdaja spoštovanje. Hudega je veliko in je toliko bolj vidno, zato sovraštvo prednjači pred ljubeznijo. Avtoriteta se pred ljudmi zgublja, velja samo ljubezen. Ljubezen je zadnji smisel življenja. Človek čuti, da ljudje nekaj pričakujejo. Njihovo krščansko prepričanje, ta velika dragocenost, Id jo še imajo, hoče videti resnično poštenost. V tvojem obrazu bi radi videli sijaj Kristusove dobrohotnosti, v tvojih očeh naj bi se lesketalo pravo usmisljenje. Kakšne zahteve. Pri tem ne bi mogli zajemati samo iz svojih moči, ampak je treba iskati oporo v božjem naročju.
Moj mladi zdravnik ni bil zadovoljen samo z mojimi tabletami, naložil mi je pot v daljavo. Sam sem se rajši odločil za krajšo pot in večji vzpon, ne da bi hotel biti pametnejši od zdravnika. Čas je imel tukaj odločilno vlogo. Sedaj je samo četrt ure potebno in že sem na kraju, kjer se same od sebe porajajo vedno nove misli, namenjene meni in ljudem. Ni jim težko prisluhniti. Dobrota mojih ljudi je sramežljiva, vendar zame predstavljal moj vsakdanji kruh. Brez nje bi bil lačen. To je zadosten razlog za mojo resnično hvaležnost.
Rad sem zopet prišel na ta kraj pokoja in miru. Toži se mi po domu moje mladosti. Osamljen je, reven in zapuščen. Čeprav se je v njem rodilo 12
življenj. Moja domača vas se imenuje Slatnik, sedaj sem v Kisovcu. Kakšna ironija je priti iz sladkega na kislo. To povsem ne odgovarja resničnosti. Nekaj resnice pa je kljub temu treba priznati. Iz revščine je nastalo vse, kar sem in kar premorem. Mati je revščino obogatila z ljubeznijo. Mnogo poguma je bilo za to potrebno. To njeno junaštvo ji je plačalo veselje. Matere ni več. Ostal je sin. Kje iskati veselje za ponovitev materinega gledanjana svet? To je prijetna zavest, daopravljam poklic, ki ima svoj smisel. To je prepričanje o lepoti takega dela Mnenje ljudi o tem delu ne more biti odločilno in tudi ne predstavlja zadnje resničnosti.
V oblačnem vremenu mi je misel prišla na bodočnost. Dobro vem, da se ta misel vedno bolj uresničuje. V goste že prihaja nadležna starost. Kolikokrat mi bo še dano sopihati na dnevno razmišljanje nad vasjo? Starejši človek je vedno manj zadovoljen. Zvečer ti misel kar sama uide za soncem v večnost onstranstva. Večer prinaša tihoto in otožnost, tudi utrujenost in željo po počitku ob misli na počitek v večnosti. Da, enkrat bi se rad podal na hrib ponoči, da hi bdel pod zvezdnatim nebom. Taka noč je podobna naši duhovniški osamljenosti. To je simbol našega življenja. Dan je poln dela, hitenja in skrbi za vsakdanje malenkosti. Človek blodi v vrtincu dneva. Noč pa prinaša mir, sprostitev in poraja nove misli. Tedaj bi položil rok nad župnijo, pogreznjeno v spanje in delil svoj blagoslov na levo in desho in vsem želel lahko noč. Potem bi nastopila nova prilika za načrt novega dela in prizadevanje, da pozabiš na vse, kar je bilo težkega in bolečega
ALBOR. EL HORIZO REARBE SUS
ESTAN SOMBR

DELACOSAS.
RADIO TRBOVLJE
98.1MHz
ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE
NAPISANA SO NA PATINI
Trg svobode 1 le, 61420 Trbovlje ki.: +386 601 26 333,26 056 21 358, fax: +386 601 26 228
STVARI.
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz

m
Jesenski zvoki pihalnega orkestra
Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani seje na slovesni otvoritvi pohištvenega sejma predstavil tudi Pihalni orkester Svea. Ne le s kratkim koncertnim delom, temveč tudi s fanfarami, ki jih je posebej za to priložnost napisal dirigentorkestra Drago Brvar. Prav te fanfare bodo, po odločitvi organizatorjev, postale razpoznavni znak sejmov v Ljubljani.Na otvoritvi sejmaje nekaj besed o sami priredi tviin slovenskem gospodarstvu povedal tudi minister Maks Tajnikar.
Po končani otvoritvi seje Pihalni
Koncert državnih prvakov
Delavska godba Trbovlje je v
torek, 21. novembra, ob 19.30 uri, so namreč v gledališki dvorani DD Trbovlje pripravili celovečerni koncert pod geslom "Koncert državnih pivakov." Koncert je veljal kot 2. abonmajski koncert, ki gaje godba letos že drugih razpisala. Nekaj vstopnic je bilo tudi v prodaji. Pod vodstvom priljubljenega dirigenta, prof. Alojza Zupana -Vuja, je godba v L delu odigrala program,ki gajeigralanadržavnem prvenstvu v Mariboru. V 2. delu pa so godbeniki, med njimi tudi posamezni solisti, odigrali na novo naštudirani program del domačih in tujih avtorjev. Ni kaj, Delavska godba Trbovlje se res lahko kosa z najboljšimi tovrstnimi ansambli tudi v svetovnem merilu.
T. L.
Knjiga Vinka Trinkausa
Te dni jc izšla nova knjiga pisatelja Vinka Trinkausa. Naslov knjige je General Kacijanar. Knjiga, ki ima
orkester predstavil tudi s promenadnim koncertom, kjer so si obiskovalci sejma lahko spočili oči in si ob poslušanju razigranih melodij nabrali novih moči za nadaljni ogled sejma.
Poleg snemanja fanfar je orkester posnel še eno skladbo, tokrat v sodelovanju zOrleki. Naslov skladbe je Adijo knapi in jo že lahko poslušate po radiu ali v televizijskih glasbenih odddajah. Skratka, naši glasbeniki ostajajo tudi v teh mrzlih in kratkih dneh zelo delavni in z glasbo zastopajo Zagorje širom Slovenije.
N. M.
90 strani običajnega knjižnega formata je v bistvu drama v petih dejanjih. Pisatelj se je tokrat za spremembo lotil zgodovinske tematike. Drama se namreč dogaja leta 1539 na avstrijskem dvoru -gradu knezov Zrinjskih, dvorcu generala Lenkoviča. Zasavski rojak Vinko Trinkaus se je tako znova dokazal s svojo ustvarjalnostjo.
T. L.
Vinko Hrovatič razstavlja
Od 13.do30.novembra razstavlja svoja najnovejša dela slikar Vinko Hrovatič iz Hrastnika, sicer član trboveljskega Relik Dadasa. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je na ogled devet del v barvnem pastelu z lepimi, enotnimi okvirji. Motivno se razstavljena dela nanašajo na krajino, cvetje ter opuščene kmečke domačije.
T. L,
Pevska revija od Korotana do Jadrana
MoPZ Zarja iz Trbovelj že dolga leta sodeluje na vsakoletni reviji -
f
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Igor Gošte
Pred zimo
Še zadnje obarvano razkošje
oblek bukev, hrastov, brez, kostanjev,
še dneve prej bogate krošnje,
se jutri listi poslovijo od svojih gospodarjev.
Še zadnji let čebele na cvetove ovenele, se sliši kosa, sinice, vrabca žvrgolenje, so taščice, so lastovke že odletele.
Polnijo se brlogi in dupline, na polju miš pod vrhom rove rije, se kmet pripravlja na koline, se v gozdu boj drvarjev z debli bije.
Vse bolj so v meglo ovite domačije, v doline sonce skoraj ne posije, se gruda rodna pod snegom odpočije, nas v krajših dneh počitka mir obsije.
L,	^
pevski manifestaciji, ki poteka pod naslovom Od Korotana do Jadrana. Na tej manifestaciji vsako leto sodeluje pet med seboj pobratenih moških pevskih zborov. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 26. novembra, v Velikovcu na avstrijskem Koroškem. Na revijo bodo prišli moški pevski zbori iz Pliberka, Opčin pri Trstu, Branika, Prevalj in Trbovelj. MoPZ Zaija bo nastopil pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka. Vsak zbor bo sam zapel dve pesmi, vsi zbori skupaj pa 15 pesmi. Večina pesmi bodo narodne v raznih priredbah, domoljubne, pa tudi umetne.
T. L.
Gledališke abonmajske predstave
ZKO Trbovlje je v dru gi polovici novembra pripravila tri gledališke predstave za OŠ in večerni abonma. Vse so potekale v DD Trbovlje. V ponedeljek, 20. novembra, ob 11.30
uri je SMG iz Ljubljane uprizorilo komedijo Vachtar-Dekleve Klovni za OŠ abonma B.
V	petek, 24. novembra bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice uprizorilo delo Z. Kriliča, Jajce. Predstavi ob 10.45 in
13.00	uri stanamenjeni OŠ abonmaj u A. V torek, 28. novembra pa bo v Trbovljah gostovalo MGL iz Ljubljane. Kot 2. predstavo za večerni abonma bodo uprizorili komedij o Georga Biichneija.Leonce in Lena. Predstava se bo pričela ob 19.30 uri.
T.L.
Večer pesmi in plesa
V	soboto, 25. novembra, ob 19. uri bosta v dvorani Kullurno-prosvetnega društva Mlinše na prireditvi Večer pesmi in plesa nastopila Ženski pevski zbor in folkoma skupina kulturne skupine Društva upokojencev Javornik s Koroške Bele.
Z. G.

Dobrota je sirota. Tako bi lahko označili obisk humanitarnega koncerta, ki se je zgodil v sredo, 15. novembra. Mala dvorana Tivolija je bila prekleto prazna kljub nekaterim zvenečim imenom. Kaže, da problem drog še ni segel v naš razum. Tisoč tolarjev za vstopnico namreč ne more biti izgovor, da se je v hali Tivoli zbralo le kakšnih tristo obiskovalcev.
"Lenoba11 Janeza Zmazka - Žana se zaenkrat čuti samo v njegovem melanholičnem glasu.
V uvodu so nastopali manj znani bendi kot so N.A.S.T.V., Ognjerezi, mogoče Dadi (slovenska verzija Bon Jovija). Glede na rockovsko zasedbo odra, so kar malo smešno delovale Zvezde. Avtomobili, ki so igrali bolj pri začetku žura, so gostili Zorana Predina, ki je v napadu ljubezni pokazal, da rocker vedno ostane rocker. Vsaj po srcu.
Koncert seje odvijal hitro, saj je igralo kar deset bendov. Prijetno so presenetili Ognjerezi s svojim melodičnim hard rockom. Da igrajo komade v angleščini, ni bilo preveč moteče. (Vsekakor pa lažje za pevca, ki prihaja iz soseske.) Tudi Requiem so prijetno presenetili. Ne
Za finiš - Interceptor predelan v težkega bombnika.
mm svoictmVo^
Reguiem - Od Amsterdama prek Ti in jaz do Starih devic.
samo z organizacijo koncerta na katerem se je zbralo toliko dobrih glasbenikov, pač pa tudi s svojim igranjem. Dokazujejo, da se da rockati tudi v slovenščini.
O skupinah kot so Don Mentoni in Projekt Triglav je bilo že tako ali tako vse povedano. Pozabiti ne gre niti na Chateau, glam rockerje, ki seveda niso mogli brez svoje Mure. Heavy Interccptorji so žur zaključili. O Tauferjih pa kdaj drugič.
Chateau - rad bi živel kot rocker na odru!
Prireditev Rock namesto drog, katere izkupiček je bil namenjen zasvojencem z drogami in njihovim svojcem, mogoče vsaj glede obiska, ni najbolj uspel. Vendar gaje moč razumeti tudi kot dejanje, ki naj bi sprožilo vsaj majhno upanje. Upanje za bojda skoraj 8000 slovenskih fantov, ki se srečujejo s problemom drog. Taki smo, dokler se ne začne fiksati naš sin ali hči, to pač ni naš problem. Boli nas k... za druge.
Tekst & foto:
Jure Nagode
M BuTTERfly
(M BunntFly, ZDA, 1 99?, WAniNHi/JA<liiAN)
L. 1983 je Francijo šokirala afera, v katero je bil vpleten nižji diplomat, ki je nekoč služboval na Kitajskem. Zgodba sama je bila več kot osupljiva, tako da se niti "resni" časopisi tipa Le Monde niso mogli izogniti pikrih naslovov v stilu "Vohun ali vohunka?" Naslovi v rumenem tisku pa so sploh zgodba zase. M. Butterfly je torej film, narejen po resni zgodbi. No ja, narejen je po predlogi broadwayske drame, ta pa je temeljila na resničnih dogodkih.
Rene Gallimard (Jeremy Irons) je nepomemben uslužbenec francoske ambasade na Kitajskem. Na operni predstavi Puccinijive "japonske tragedije v 3 dejanjih" Madame Butterfly, mu med izvajanjem arije pozornost pritegne kitajski ekvivalent dive -Song Liling (John Lone). Reneju se (kot'vsakemu zahodnjaku) zdi zgodba & izvedba neskončno lepa in romantična. Butterfly je v očeh Reneja ženska, kakršno si po tihem želi vsak moški. Tiha,
nežna, vdana in brezmejno zaljubljena vanj. Song Liling mu pokaže še drugo stran in ga pouči, da se
mora glede teh zadev še mnogo naučiti.
Skozi "pouk" se Rene zaljubi v Song in on(a) mu ljubezen vrača. Prekleto neumno od diplomata, pa naj bo še tako nepomemben, da ne ne ve niti tega, kako v Pekinški operi ženske vedno igrajo moški. Še več. Skoraj idiotsko je, da uslužbenec ambasade, pa čeprav sprva le pedantni računovodja verjame, da Kitaj ska njego veindiskretnosti ne bo izkoristila. Igra solz zalita s filmom Zbogom, mojakonkubina? Ne. M. Butterfly bi lahko pomenilo tudi Mr. Butterfly. Francozi pa so itak stereotipno znani po tem, da se ne ukvarjajo z malenkostmi, kot je npr. "katerega spola je izvoljenka (?) mojega srca". In res, v besedah Song Liling se skriva odgovor na vse dileme & probleme: "Le moški ve, kakšna je idealna ženska in kako se mora ona obnašati..." Hudičevo frustrirajoča stvar. Potemtakem je namreč idealna ženska lahko le moški...
David Cronenberg je z režijo tega filma (spet) zadel žebljico na glavico. Samo... Slovencu se takšna avantura ne bi mogla zgoditi nehote. On bi že na prvem zmenku segel v mednožje. In doživel igro solz. To je pa že druga zgodba. Ocena: ***+
Tommy
sr
Cisti Adrenalin
Liti jske Zgage so znova presenetile s koncertom. Tokrat so v goste povabili Prisluhnimo tišini, Srečno mladino in Adrenalino. Manj znana
Adrenalina: novo, neznano, dobro in polno adrenalina
imena so na Stavbe privabila tudi manj folka. Nič ne de. Slišali smo nekaj dobre, nekaj povprečne in nekaj za pozabit glasbe. Predvsem Adrenalina iz Ljubljane je prijetno presenetila. Triofantastikus.No ja. Konec koncev tudi ostali fantje niso bili tako slabi.
Tekst in foto: J.N.
Srečna mladina v odmoru prisluškuje tišini

it	BSEHSgS
' .......
il*	,l^r	mi r!lxllii^!asitomttliubše, (rtroviHatt
.....
_________________________________________________________________________

ftnumicc
Živjo,
krvavičnikif
Matematika!!! Kako grozna beseda je to za marsikaterega najstnika. Toda nekateri srednješolci živijo za matematiko, enačbe, prizme, grafe, funkcije... Tudi na trboveljski gimnaziji je nekaj pridnih matematikov. Kateri so, si preberite v naslednjem Zasavcu. Danes vam ponujamo spodnje prispevke, vi pa le primite v roke kakšno knjigo in zvezek, saj je konferenca že skoraj pred vrati.
Bodite pridni!
Saša
L	-4
SINKO IN PIKO - DVA "TRBOVCA"
Kaj mislita, dasta bila v prejšnjem življenju?
Primož: V prejšnjem življenju sem bil poglavar Indijancev. Kako vem? B il sem ustreljen v gleženj, katerega imam še danes "pokvarjenega.
Sergej: V posmrtno življenje ne verjamem, in mislim, da sedaj prvič živim.
Katera je naj večja neumnost, ki stajo skupaj "ušpičila"?
Primož in Sergej: To je bilo na Zasavskem prvenstvu. Oba sva se zaljubila v ene punce, ki so rekle, da morava najprej prinesti "piškote", da jih bova lahko osvojila. In zato sva nakradla piškote.
Kaj bi storila, če bi na novoletnem 3x3 zadela 60 milijonov?
Primož: Postavil bi si hišo z bazenom, kupil bi si športni in terenski avto, kombi za partijo, da bi se lahko vsi skupaj prevažali naokrog, napravil bi čisto ta pravo žurko, punci bi kupil veliko darilo... Seveda pa ne bi pozabil na svoje naj bližje (mamico, očija, sestro...), vsem bi kupil darila.
Sergej: Kupil bi Vrtinca in ga spremenil v caffe stil. Poleg tega bi si kupil tudi Ferrarija, s katerim
Primož in Sergej
bi enkrat po Trbovljah pelja tudi prof. Mejačevo.
Kaj bi spremenila na naši šoli?
Primož: Učitelje in poštenost!
Sergej: Šolska ura bi trajala 10 minut, odmor pa bi bil dolg 45 minut. Poleg tega pa bi počitnice "trajale" celih 10 mesecev, pouk pa bi imeli le 2 meseca.
Kakšne so vajine sanjske počitnice?
Primož in Sergej: Za mesec dni bi odpotovala vHongKong. Tam bi bilo okrog naj u 40 ne veij etnih golih deklet, ki bi na najini mizi plesale noč in dan.
Kako se počutita, kadar sta zaljubljena? Ali sta trenutno zaljubljena?
Primož: Ko sem zaljubljen, se počutim čisto zbegano in otročje. Seveda semzaljubljen vmajhno palčico Sabino.
Sergej: Še nikoli nisem bil zaljubljen in tudi sedaj še sam ne vem natanko, ah sem.
Vajina skupna dogodivščina, ki vama je najbolj pri srcu?
Primož in Sergej: Enkrat sva bila v Bohinju brez tolarja, lačna in žejna; sva pred trgovino srečala dve punci, ki sta imeli najbolj polni denarnici, kar sva jih kdaj videla. In punci sta naju peljali v hotel Jezero na večerjo.
Vajina največja želja?
Primož: Da bi bil srečen in zdrav in se dolgo s svojo simco peljal, ki sta uri jo mami in oči kupila; tra-li, la, h, la...
Sergej: Najraje bi imel žensko z dolgimi nogami, postavno, ne bi se smela zrediti niti za en dekagram.
Vajino sporočilo srednješolcem?
Primož in Sergej: Naj bo na svetu mir in veselje (Palestina must be free!), brez pretepov in nasilja, ne uživajte drog, pijte gosti sok. Pridni bodite PAPKIinPAPKICE, O. K.?! ForKurdistan and Glory!
Saša

Mladim
Zasavcem
Posnemati ga seve,la ne moremo, le težimo lahko k temu, da hi znali uporabiti bogastvo slovenske besede. Posnemamo lahko tudi njegovo odkritost - pri tem nam bo odleglo. Drugo leto bomo praznovali 120-letnim njegovega rojstva, zato je čisto primerno, da mu tokrat posvetimo malo več po-
.......
Kanarček
Naravo imam zelo rad. Ko sem bil še manjši, sem najraje gledal knjige o živalih in naravi. S starši smo pogosto hodili na sprehode po gozdu in tam sem opazoval rastline in živali. Vse me je zanimalo: drevesa, mravlje, ptice, zajčki, sme... Opazoval sem sledi v gozdni zemlji ali pozimi v snegu. Ko sem imel 4 leta, je brat na ptičji razstavi izbral kanarčka. Bolj ko sta bila oče in mati proti nakupu, bolj sva midva vztrajala. Kupili smo kletko, kanarčka, hrano in midva sva vsa zadovoljna odšla domov. Rada sva ga opazovala in skrbela zanj. Bilje izredno čist in seje rad kopal. Ko svasevrnilaizšolejenjegovo petje postalo bolj glasno in živahno.
Mama mi je večkrat pripovedovala o tem, da so ptice raje svobodne in živijo v svojem naravnem okolju. Nekega poletja, ko smo bili na morju, je ptiček pri teti umrl. Z bratom sva bila zelo žalostna. Sklenila sva, da bova živali raje opazovala v naravi.
Peter Erjavec, PE A. Hohkraut
Rudarsko stanovanje
Pri S D govorimo o življenju ljudi nekoč. Ogledali smo si stare rudarske kolonije in rudarsko stanovanjenanjivi. V njem sta samo dva prostora. V prvem, ki je neke vrstekuhinja, stoji majhen štedilnik, miza in stoli, umivalnik in
pripomočki, ki so jih tedaj uporabljali v stanovanju za gospodinjstvo. Druga soba je malo večja in opremljena z dvema posteljama, na katerih je spalo več ljudi, navadno kar vsa družina. Če je bilo družinskih članov res preveč, so se morali zadovoljiti kar s spanjem na tleh. Poleg postelj sta bili še dve omari, miza, stol in staromodni šivalni stroj. Stanovanje je moralo biti vedno zelo skrbno pospravljeno, saj niso nikoli vedeli, kdaj pride nadzornik. Če bi bilo umazano, bisehitro raz vilebolezni. To pa bi pomenilo, da delavec ne more iti na delo in da bo v prihodnj e manj denarja.
Če je bil rudar bolan, so ga vrgli iz službe in iz stanovanja.
Saša Plantan, PE A. Hohkraut
V peskovniku
Doma smo imeli velik peskovnik. S prijateljem sva v otroštvu v njem mnogokrat naredila velike gradove ter palače. Potem sva na njih postavila male vojakce. Okrog gradu sva postavila tudi straže ter razne pasti in zapreke. Že prej sva se zmenila, kdo bo začel igro in šel prvi v napad. Na začetku igreje bilo vedno vse v redu, potem pa sva se začela prepirati, kdo je igro dobil. Velikokrat sva se zaradi tega tudi skregala, na srečo nikoli ne za dolgo.
Marko Gorjup, Dol
0 lepem vedenju
V: V vrsti za čakanje se vedno vrinem, ker se mi zdi škoda časa za čakanje. Običajno se kdo usaja. Ali naj mu povem, kar mu gre ali naj grem dostojanstveno mimo?
O: Kadar ti samo govorijo, kar ti gre, pojdi zelo hitro mimo. Ko bodo prešli k dejanjem, ne boš mogel več.
V: Zadnjič sem na sprehodu pomotoma brcnil psa, ki meje želel nekaj ovohovati. Njegov lastnik j e ponorel in sem mu komaj ušel. Kaj milje bilo?
O: Nič posebnega, najbrž te je želel pomotoma malce sklofutati.
V: V bistroju sem pozabil dežnik, saj je sijalo sonce, ko sem odhajal.
Ko sem se naslednjega dne vrnil, dežnika ni bilo več. Ali lahko pričakujem novega?
O: Prihodnjič skušaj priti tja, ko bo sijalo sonce, in oditi, ko bo deževalo. Zanesljivo boš odšel z novim dežnikom, če boš z novim tudi prišel tja.
V: Ali moram pozdraviti, ko pridem v kakšno trgovino?
O: Pozdravljaš tam. kjer imaš koga pozdraviti.
V: Zadnjič sem strmel nekomu v zadek, ker mu je na hlačal pisalo: KVABULŠ? Čez čas seje obrnil in me vprašal: Kvabulš? Kaj naj bi mu odgovoril?
O: Kva težiš?
Odlomek - Slavko Pregl

•> i*i •	a vii ■	. #

vnovčila v Športnih borbah, kjer ujvW,„	uspejo osvojiti Jtiti častne tockc.
Na koncu je Ida siala na naj višji stopnički.
V	. .......... ....-t-.-i..
vidnejših iivislilvah tudi mi mcdiianidnih Ickmovimjih. kasnejšemu zmagovalni. Mn je v icpasa/nih taninih
____________________ xi„... jj.x___xi...._______________________„ rr^.,vjnrvv.i.vtw
sam podatek, da p vce.no elanov nravne ciausKe osvojil 5vo,o p«, meuaijo na uramnn prvccavni -
nronasui. uaiisK.ncuu u,/av,n pivaa vuu,^ soje J	^	,w trciungu neka, dnt pted pevenstvoni poškodoval.
I fhovci ,ska ekipa je bila zelo uspešna. Največ uspeha	/ato je mora) taklikopnlagodiH svojim trenutnim
•&»
.  '•**"	,  ...........um,- i.WM-jv m	,,,, ,v>o v n^irižiiih borbah
prepričljivo pi-cmagovaia, zmaksiimdniiuTcziiilaimnin	nemogoče m neumestno delati primerjave met)
pred ,tekom udarnega dela. V ilnajni borb, pa je	generacijami, vendar pa je ta «Si*h /ate m ji v,, eden
umedi največjih: v:;skora,:vgSetetur vadbi, saj;:so::*;. kaAru.. tesno,izsj,t,j;a:;:iu: osvojila ..sichmo kolajno. V uikmovaki osvojili kardmedaljna:zanjih my važncjšein;; alisoliitni kategoriji prejšnje napake nt ponovila Ul »a tekmovanju v tej sevom.
koncu osvojila zlato medaljo.	Naslednjo preizkušnjo bodo Trboveljčani imeli 2.
tdnD,die.k,jeletona7ajrovajaJamedal>vkalahie deoimhrav Regei^rgtrv Nemci ji, kamorso jih ljubili letošnjo sezono v svojih treningih dala vec poudarka predstavniki Kenbukan federacije, športnim ixirbam, V katahje osvojila vanjo "samo" 5.	Franjo Glavica
NOGOMET
Nov uspeh
Napredek - Rudar 1:2 (0:0)
Domžale, stadion v športnem parku, gledalcev 250, sodnik Durmič (Koper), strelci: 0:1 Barič (52), 1:1 Deisinger (57), 1:2 Borštnar (59).
Napredek:Grešak, Popelar, Avguštin, Završan, Stefanovič, Deisinger, Kern, Todorov (Ledenko), Žlak, Cvijanovič, Mihič (Stankovič).
Rudar:Dizdarevič, Kirbiš, Brundič (Kurež), Zaimovič, Žibret, Uranič, Sivko, Sotenšek (Jorgovan), Barič (Alič), Breznikar, Borštnar.
Trboveljski nogometaši so tudi v zadnjem jesenskem krogu zabeležili zmago in nadaljevali nadvse uspešno serijo. V zadnjih osmih nastopih so dosegli šest zmag, ob tem so dvakrat remizirali in bodo prezimili na 5. mestu lestvice. Vsi igralci na čelu z novim trenerjem Milenkom Sivkom si zaslužijo pohvale za odlične predstave in nepozabne rezultate v drugi polovici jesenskega dela prvenstva. V nedeljo so bili v Domžalah ves čas enakovreden tekmec domači ekipi, v kateri igrata tudi Trboveljčana Žlak in Kem. Slednji je imel že v 7. minuti lepo priložnost, a je bil Dizdarevič na mestu. Nekoliko kasneje je poskušal Uranič, naj lepšo priložnost v prvem polčasu pa je imel Sivko, a je bil Grešak na mestu. V
začetku nadaljevanja se je v sijajni priložnosti znašel domačin Mihič, vendar je s 5 metrov zgrešil vrata. Sledilo je 7 atraktivnih minut v katerih soigralci dosegli vse tri zadetke. Najprej so po akciji Sivka in Bariča zadeli "rudarji", Deisingerje nato po kotu izid izenačil, zmago pa je trboveljski ekipi priboril mladi Borštnar, ki je pol ure pred koncem iz neposredne bližine še drugič premagal domžalskega vratarja. Zaslužena zmaga je na veselje številnih trboveljskih gledalcev pripadla trenutno najuspešnejši zasavski nogometni ekipi.
S.F.
Točka za slovo
Zagorje - Mengeš 1:1 (0:0)
Zagorje, igrišče Zagorja, gledalcev 300, sodnik Gliha (Trebnje), strelca: 0:1 Oražem (67.), 1:1 Šink (75.)
Zagorje: Bantan, Kurež, Dornik, Kranjc, Buovski, Borštnar, Šink, Rižner (Kovač), Guna, Kos, Grčar.
Mengeš: Trampuž, Praštalo, Jaklič, Plešinac, Kralj, Pišek, Pohlin (Kepic), Vidnar, Testen, Hudin (Oražem), Petrušič.
Zagorjanom tokrat ni uspelo zabeležiti 3. zmage v prvenstvu. Vsekakor si bodo ljubitelji, predvsem zagorski, zasluženo oddahnili, kajti ob igri Zagorjanov so prav gotovo izgubljali živce. Za nogometaše lahko rečemo, da jim bo odmor prišel prav in se bodo po naporni polsezoni lahko odpočili. Uprava pa ne bo počivala Treba se bo odločiti za nove okrepitve, v prvi vrsti pa urediti odnose s sedanjimi igralci.
V uvodnih minutah so na igrišču dominirali domači, ki so si pripravili nekaj lepih priložnosti. Najlepšo v prvem
polčasu je zamudi lBuovski, ko je njegov močan strel zadel prečko. V drugem polčasu smo videli boljšo igro, vratar Bantan je moral prvič resneje posredovati v 64. minuti, ko je zaustavil protinapad gostov. Le tri minute kasneje pa so domači na sredini izgubili žogo, v hi trem protinapadu je Oražem zadel v polno.
Solidni sodnik Gliha je v 74. minuti domačemu kapetanu Borštnar ju pokazal rdeči karton, domači pa so nato vse moči preusmerili v napad in to se jim je obrestovalo že minuto kasneje. Veliko napako gostujoče obrambe je izkoristilŠink.
P.M.
Deseti poraz Papirnicarjev
Radeče Papir - Šentjur 2:4 (2:2)
Hrastnik, igrišče na Logu, gledalcev 200. sodnik Žarek (Branik), strelci: 1:0 Ribič (23.), Andželič (30.), 1:2 Drobne (42.), 2:2 Blatnik (44), 2:3 Kačičnik (67), 2:4 Drobne (88).
Radeče: Lazar, Trebše (Derviševič), Mitič, B. Guček, Glinšček, Breznik, Milidragevič, Ribič, Zildževič, D. Guček, Andželič.
Šentjur: Salkič, Pašalič, Blatnik, Žilnik, Marinček, Križnik, Kidrič, Grbavec, Kačičnik, Stanič, Drobne.
Papirničarji so doživeli deseti zaporedni poraz in to potem, ko so bili po dobri tretjini tekme blizu uspehu. Žal se je še enkrat razplet dogodkov obrnil v škodo Radečanov, ki očitno niso ljubljenci fortune.
Srečanje z gosti iz Šentjurja so varovanci trenerja Maurerja začeli zelo obetavno. Že v 8. minuti je neugodno proti vratom gostov streljal Breznik, a je njegov udarec vratar Salkič s težavo
odbil v kot. Gostje iz Šentjurja so sicer nekako uspeli prenesti igro na sredino igrišča, vendar je ravno takrat prišlo do nepričakovanega, vendar zasluženega vodstva"brezdomcev",izRadeč. Odbito žogo, ki jo je vratar gostov uspel po strelu z glavo odbiti le v prečko, je mladi Ribič iz neposredne bližine potisnil v mrežo. Navdušenje na tribuni se še ni poleglo, Radečam pa so že povišali na 2:0. Strelec je bil Andželič, podajalec pa znova Zildževič, ki je sodeloval tudi pri prvem golu. V naslednji minuti je zelo slab sodnik napravil usodno napako, ko je prestrogo izključilRibiča. Od tega trenutka dalje seje koncept igre Radečanov povsem podrl. Številčno močnejši gostje so vse bolj prevzemali pobudo in v finišu L polčasa z zadetkoma Drobneta in Blatnika izid izenačili na 2:2.
Drugi polčas so gostje začeli še bolj preudarno. V 67. minuti je razpoloženi Kačičnik povedel goste v vodstvo. V tem času so igrali gostitelji praktično brez napada, tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo gostje svojo prednost povišali. In ko so nekateri že zapuščali igrišče, so gostje še četrtič premagali solidnega Lazarja. Strelec je bil znova bivši igralec Radeč, Oskar Drobne.
J.P.
ROKOMET
Randelovič zaklenil mrežo
Rudis Rudar - Akripol 23:20
(10:10)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 400, sodnika Babič (Domžale) in Čeak (Ljubljana).
Rudis Rudar: Lesjak, Podbregar, Medved 6, Maček, Teržan, Vrbnjak 5, Kosec, Senčar 5, Čater 3, Čop 4, V oglar, Randelovič.
Akripol: Torlo 1, Longar, Višček 1, Strajnar 1, Bregant, Počervina 4, Šavrič 2, Vešligaj 6, Zarabec 2, Junuzovič 1, dvornik 2, Ojsteršek.
Trboveljčani znova niso blesteli, so pa zabeležili zelo pomembno zmago. Prve minute so kazale na presenečenje. Novinec v ligi je namreč vodil z 8:4, "rudarji" pa so v prvih 18 minutah zgrešili kar tri sedemmetrovke (Vrbnjak, Medved, Čater). "Zeleno-črni" so nato vendarle strnili svoje vrste, dosegli pet zadetkov zapored in za kratek čas povedli, ob odmoru pa je bil izid neodločen. Uvodnih 10 minut drugega dela je minilo v izenačeni igri. Nato so igralci trenerja Bašiča dosegli 3 gole zapovrstjo, se odlepili in dokončno strli odpor žilavega tekmeca. Še posebej je blestel vratar Randelovič, ki je ubranil številne nevarne in tudi štiri kazenske strele. V napadu sta se izkazala oba krilna rokomctašaMed ved inV rbnjak, ki je končno dobil priložnost, toda šele po tem, ko je Maček zahteval menjavo. Z dobro igro je trboveljski kapetan na naj lepši način pokazal šefu stroke, da bi lahko nanj večkrat računal. Rudis Rudar seje tako poslovil od zadnjega mesta, v soboto pa ga zopet čaka izjemno težka preizkušnja. V Trbovlje prihaja Prevent

M
načelu znekdanjim (neravnouspešnim) trenerjem Bojanom Levstikom.
S.F.
Prva točka v gosteh
Primorskenovice PRO - Inženiring Šarbck 20:20 (9:10)
Hrpelje, modra dvorana, gledalcev 500, sodnikaRomihinNikolič (Krško).
Primorskenovice: A. Uršič, Kastelic, B. Uršič, Ražem 1, Trošt, Božeglav, Makuc 2, Jovičič 5, Šiškovič 5, Černjauskas 4, Glavač, Grandič 3.
Inž. Šarbck: Ulčar, B. Kogovšek 1, Kralj, Bilbija 2, T. Kogovšek 3, Verbajs
1,	Papež 6, Gradišek 2, Lubej 2, Sotenšek, Privšek 3, Doblekar.
Litijski rokometaši so zasluženo osvojili prvo točko v gosteh in to pri ekipi, ki doma še ni oddala točke. Domači so nastopili brez odličnega vratarja Valenčiča. Lilijani so odlično pričeli, povedli 4:2, nato pašo domači izkoristili njihovo nemoč in povedli s 6:0. Šarbki niso obupali. Vrnili sojini milo za drago in polčas dobili z 10:9. Tudi v nadaljevanju so vodili, vendar so bili na koncu domači s točko v prednosti. Zadnji so napadli Lilijani, s strelom s kota Tonija Kogovška so uspešno izenačili rezultat.
S.K.
KOŠARKA
Poraz Hrastničanov
GD Hrastnik-Brežice73:81 (37:40)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 150, sodnika: Vehovar (Maribor) in Jeršič (Pragersko).
Gl) Hrastnik: Dumiiševič3, Deželak
2,	Lapornik 4, Kellner 14, Baloh 12, Majes, Lazar 4, Leskovar 24, Isoski 10, Grmšek.
Brežice: Rozman 21, Stergar, Antolovič 16, Moržen, Šantelj, Krivokapič 6, Ogorevc, Rostomar, Marčctič 14, Krošelj 22, Kajba 2.
V derbiju zadnjega kola prvega dela prvenstva vzhodne skupine "B" lige so hrastniški gradbinci gostili vodečo ekipo Brežic in na koncu ostali praznih rok. Težave Hrastničanov so se pričele že pred tekmo, ko so presenečeni zvedeli, da ne bosta igrala Rozmani n Avsenak. Nekateri so hitro našli razlog, zakaj -dobrososedski odnosi med Krškim in Brežicami. Omenjena igralca sta namreč člana Interierja iz Krškega, za Hrastničane pa igrata z dvojno licenco.
Že uvodne minute so dvom v prej omenjeno samo še potrdile. Sodnika, zlasti Vehovar, sta imela dokaj čuden kriterij, tako si je Lapornik že v 5. minuti "nabral" 4 osebne napake. Kljub očitni naklonjenosti sodnikov gostom so gostitelji prvi polčas nekako uspevali držati priključek. V drugem delu je Vehovar še "poostril" svoj kriterij sojenja in gostje so si nabrali prednost, katero so po odhodu Isoskega zaradi 5 osebnih napak v 28. minuti, zlahka obdržali do konca tekme. O kriteriju prekrškov pa podatek, da so si domačini "nabrali" 31, gostje pa le 16 osebnih napak. Ob takšnem sojenju seveda vsak komentar tekme izgubi svoj smisel.
J.P.
Zdesetkana ekipa Iskre
Krka Novo mesto - Iskra Litus 93:90 (56:43)
Novo Mesto, športna dvorana Marof, gledalcev 150, sodnika Spaseski in Čakovič (oba N M).
Krka: Oštir 6, Samar 27, Stipaničev 15, Petrov 17, Smodiš 3, Raje 12, Džuranovič, Vipavec 2, Petrov 4, Novina 2, Župevec 5, Cerkovnik.
Iskra Litus: Kandžič 8, Bassin 11, Japič, Ivanovič 19, Jovičič, Peršič, Bošnjak 16, Stojakovič, Šetina 25, Šiško 11.
Igralci litijskega prvoligaša Iskre Litusa so odmor treh tednov pod vodstvom trenerja Ibišija izkoristili za priprave za nadaljevanje državnega prvenstva. Oslabljena ekipa, ki sojo zapustili najboljši igralci, ima malo možnosti, da si pribori kakšno dragoceno točko. Prva in naj večja možnost bo že v soboto proti kranjskemu Triglavu.
V prvih 12. minutah srečanja sta si bili ekipi enakovredni in sta se izmenjavali v vodstvu. Zadnje minute prvega dela so v celoti pripadle domačim, vodstva niso izpustili iz rok in so si do odmora priigrali prednost 13 točk. V drugem delu so se gostje domačinom približali na samo 3 točke zaostanka. Že v naslednji minuti so se domači zbrali, uredili svoje vrste in veselo polnili litijski koš do 37. minute. Nato je domači trenerSeničar poslal na parket rezervne igralce, ki so gostom dovolili, da so se jim približali na samo 3 točke.
M.Š.
KEGLJANJE
Srečno do točke
Rudar - Proteus 4:4 (5231:5208)
Hribar-Terzič 906:892, Kos-Dujc 821:856, Gantar - Lapajua 865:884, Izgoršek - Uršič 856:860, Novak -Založnik 1891:942, Stoklas - Založnik II 892:774.
V trboveljski vrsti sta tokrat posamični točki prejela le Hribar in Stoklas. To je zadoščalo za neodločen izid v derbiju 8. kroga prve kegljaške lige. Mladi gostujoči igralec Založnik se je namreč v zadnjem paru povsem izgubil, dosegel pa izid, ki bi se ga sramovali tudi v najnižji ligi. Trboveljčani so tako ekipno podrli 23 kegljev večin osvojili dve dodatni točki, ki sta jih pripeljali do neodločena rezultata v celotnem srečanju.
S.F.
Samo Saša ni dovolj
Rudar - Adria 3:5 (2339:2360)
Hočevar - Samec 391:406, Mlakar
-	Marsetič 385:349, Tušek - Zotič 384:371, Lopan - Poljšak 355:414, Burja - Janowsky 443:395, Podlesnik
-	Sever 381:425.
Trboveljčanke tokrat niso uspele ugnati povprečno ekipo iz Ankarana. Izvrstna igra Saše Burja ni bila dovolj niti za točko. Obe ekipi sta sicer v posamični konkurenci dosegli po tri zmage, toda z izjemo Burje so rezultati ostalih domačih preskromni. To velja
tudi za Ani Mlakar in Sonjo Tušek, še posebej pa za Štefko Lopan in mladinsko državnoreprezentantkoNino
Podlesnik.
S.F.
Litijski kegljači prvaki
Gradis Norik - Lilija 2:6(5123:5021)
Košmrlj-Jerič 832:905, Križaj-Novak 858:869, Mojevič-Tkavc 840:884, Ra vnikar-Šijakovič826:814, Moj.škcrc-Poglajen 822:845, Sušnik-Lebeničnik 843:806.
Lilijani so presenetili z osvojitvijo naslova jesenskega prvaka, saj jih verjetno kot novinca v ligi na tem mestu ni pričakoval nihče. V zadnjem jesenskem kolu so z gostovanja pri Gradis Noriku v Ljubljani prinesli 2 točki. Prvenstvo se nadaljuje z dvema pomladanskima koloma, potem sledi prekinitev. Tako gredo Lilijani naslednjo soboto na težko gostovanje k Radenski.
S. K.
Še ena zmaga EHA
Adria Convent-EHO Hrastnik 2:6 (5082:5194)
Umcr-Tomšc 811:875, Ščulac-Duh 788:887, Viskič-Mijatovič 896:812, Mezgec-Z. Drame 808:848, Zotič-Burja 869:888, Kodarin-Šcško 910:884.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva 2. lige so se Hrastničani po visoki zmagi v Ankaranu prebili na 3. mesto lestvice.
J.P.
KARATE
Ekipa TIKE v ZRN
Trbovlje - Trboveljčani so se 14. oktobraudeležili mednarodnega turnirja v Kemptnu, blizu Miinchna. Ekipo so sestavljati Alja Perger, Ida Dedič, Rok Vodišek, Damir Vučilovski, David Krajnc in Borut Markošek. Vodja in trener ekipe je bil Bogdan Simerl. Vseh udeležencev je bilo čez 600 iz 30 klubov Evrope in Azije.
Od naših je bil najboljši Borut. V ekipnem delu je zmagal vse borbe, posamezno pa ga je v 2. kolu premagal avstrijski tekmovalec - svetovni prvak iz Malezije.
F.G.
2. pokalna tekma
Trbovlje - Druga pokalna tekma za državno prvenstvo je bila 22. oktobra v Idriji. Za trboveljski klub so nastopiti Katja Zorc, Tomy Cestnik, Poldi Herman, Sejo Ružnič, Mitja Štruc, Franci Ceferin, Jernej Simerl in Miha Kovačič. Vlogo vodje in trenerja je opravil Bogdan Simerl. Pri trenerski nalogi pa mu je uspešno pomagal Edin Skatič.
Nastop naših je bil odličen. Tonty Cestnik je osvojil svojo prvo zlato državno medaljo v katah, Franci Ceferin si je priboril srebrno v športnih borbah in 4. mesto v katah, Poldi Herman pa bronasto v športnih borbah in 5. mesto v katah.
F.G.
PIKADO
Mojčin hram ob točko
Trbovlje - V derbiju 6. kroga v zasavski ligi v elektronskem pikadu je vodilni Mojčin hram izgubil prvo točko. Prvi, kije "načel" lanskoletne prvake je bil Jolly bar iz Litije. Z remijem se je končalo tudi srečanje med Gostiščem Rajko in Barom 91. Viktorija je premagala Amadeus (13:3), Gambrinus Mane bar (12:4), Okrepčevalnica Zupan Jevnico (11:5), Condor pa Čipo (10:6).
Na lestvici z 11 točkami še naprej vodi Mojčin hram, Condor in Okrepčevalnica Zupan sta se mu približala na vsega eno točko.
Srečanja 7. kola bodo danes ob 18. uri. Derbi bo v Trbovljah med Mojčinim hramom in Okrepčevalnico Zupan. Ostati pari: Jevnica - Gostišče Rajka, Mane bar - Jolly bar, Condor -Gambrinus, Amadeus - Čipo in Bar 91 -Viktorija. Najuspešnejši posameznik dosedanjega dela prvenstva je igralec Mojčinega hrama Bojan Jerše, ki je zmagal v vseh 24 nastopih.
S.F.
MAL! NOGOMET
Šarbki s točko s Ptuja
Litija - V 5. kolu malonogometne državne lige so igralci Inženiring Šarbka gostovati na Ptujuin po slabi in anemični igri iztržiti 1 e neodločen rezultat. Končni rezultat je bil 2:2. Strelca za Lilijane sta bila Fele in Simič. Ob tem so ostati za naslednje srečanje še brez Feleta, ki je bil izključen zaradi rdečega kartona. V petek, ko je na sporedu 6. kolo, gostuje v Litiji škofjeloška ekipa Marmor Hotavlje. Po tem srečanju pa sledi prekinitev prvenstva vse do 26. januarja.
S. K.
ŠAH
Trboveljčani peti
Zasavje - 11. novembra so v Slovenski Bistrici odigrati zadnja dve koli v 2. moštveni slovenski šahovski ligi Vzhod za leto 1995. Od 30. septembra od 11. novembra letos so skupaj odigrati 7 kol. Igralni čas za vsako igro je bil 2 uri za 40 potez, če pa igre še ni bilo konec, sta igralca dobila še vsak po 30 minut. Na prvenstvu je tekmovalo 26 moštev, moštvo pa je sestavljalo skupaj 6 tekmovalcev - 4 člani, 1 ženska in 1 mladinec. Trboveljski Rudarje na končni lestvici osvojil 5.mesto in osvojil 25,5 točk.
Pregled rezultatov za sezono 95 -ekipno: 1. kolo:Rudar-Ponikva5,5:0.5, Fram-Zagorje 2,5:3,5; 2. kolo: Gorišnica-Rudar 1,5:4,5, Zagorje-Hoče 2 4,5:1,5; 3. kolo: Rudar-Zagorje 3:3; 4. kolo: Sevnica-Rudar 2.5:3,5, Zagorje-Velenje 1.5; 5. kolo: Rudar Branik 2,5:3,5, Lendava- Zagorje 4:2; 6. kolo: Velenje-Rudar 4.2, Zagorje-Krško 3.3; 7., zadnje kolo: Rudar-Fužinar 2,5:3,5, Poljčane-Zagorje 1,5:4,5. Končni vrstni red: Rudarje s 25,5 točkami osvojil skupno 5. me .sto, Zagorje pa z 21,5 točkami 10. mesto.
J.B.

V Sloveniji ni veliko področij, kjer so ustvarjeni pogoji za energetske objekte (prostor, energetska surovina, voda in energetska tradicija). Pravzaprav Slovenija poleg šoštanjskega razpolaga le še z zasavskim bazenom, kjer so primerjalne prednosti, ki govorijo v prid razvijanju energetskega kompleksa. Gre za lokacijo TE Trbovlje. Julija letos je IBE Ljubljana s sodelavci izdelal Študijo izvedljivosti izgradnje nadomestne TET 3. Študija je pokazala, da je odločitev o izgradnji TET 3, ki hkrati pomeni tudi ohranjanje Rudnika Trbovlje - Hrastnik, utemeljena in jo lahko potrdijo v okviru Strategije učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo.
Tradicija
Začetek proizvodnje električne energije v Revirjih sega prav na začetek 20. stoletja, ko je trboveljski premogovnik na Vodah zgradil termoelektrarno s tremi parnimi kotli in generatorji po 1200 KW. Z elektriko so takrat oskrbovali rudniške naprave, poslovne zgradbe in več kot polovico trboveljskih hiš. Leta 1910 so se v trboveljskem premogovniku odločili prenesti energetsko bazo na lokacijo ob Savi. Pet let kasneje je začel obratovati generator moči treh MW, tri leta kasneje še drugi, enkrat močnejši. Najprej je bila elektrarna z dvema parnima turbinama namenjena le za potrebe rudnika, šele leta 1938 se je začela posredno vključevati v splošno elektrifikacijo. Takrat so dogradili kotlarno in postavili nov turbogenerator. Leta 1943 so postavili še močnejši kotel in turboagregat. Ob osvoboditvi je bila Termoelektrarna Trbovlje najmočnejša TE v Sloveniji in Jugoslaviji. V letu 1956 so zgradili kotel Pauker z zmogljivostjo 125 t pare/h in postavili turboagregat moči 20 MW.
Ker so bile velike količine slabšegapremoga v
zasavskih jamah neizkoriščene, so leta 1962 začeli načrtovati no v blok za ta premog. Po sku sno je pričela nova elektrarna moči 125 MW obratovati 13. septembra 1968 in je takrat veliko pomenila za Slovenijo. Leta 1976 so zaradi ekološkega onesnaževanja zgradili 360 metrov visok dimnik.
Sedanjost
Termoelektrarna Trbovlje je v Sloveniji drugi največji termoenergetski kompleks, ki za proizvodnjo električne energije uporablja domači premog. Konec osemdesetih let (po zaustavitvi TE 1) znašaletnaporabarjavegapremoga v enoti TE 2 do 700.000 ton letno. TE 2 obratuje od leta 1968 z letno proizvodnjo med 550 in 650 Gwh električne energije. Zaradi iztrošenosti, zastarelosti in neizpolnjevanja ekoloških norm bo obratovala po predvidevanjih do leta 2004. Do takrat je zaenkrat zagotovljen tudi obstoj rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik, ki s premogom oskrbuje TE Trbovlje. Po letu 2004 bo premog iz trboveljskega in hrastniškega rudnika prevzemala nadomestna enota TE 3. Ali

pa rudnikov ne bo več, saj bi bilo brez TE 3 zaprtje neizogibno.
Z izgradnjo nadomestne enote TET 3 bo storjen korak k uresničevanju strateške usmeritve ohranjanja sprejemljivega obsega pridobivanja električne energije na obstoječih lokacijah termoelektrarn. Nova enota bi po dolgem prilagajanju strategije izkopa rjavega premoga omogočila dolgoročno stabilizacijo proizvodnje rudnika, normalno poslovanje in s tem tudi sprejemljivo ceno premoga. TET 3 povezuje premogovništvo in elektroenergetiko,
seveda pa bo treba uskladiti in izpolniti specifične zahteve obeh sistemov.
Prihodnost
Kako so zasnovali novo TET 3?
Tehnološko - tehnična rešitev projekta
predvideva postavitev nadomestne enote TET 3 z uporabo sodobne tehnologije zgorevanja premoga v vrtinčnem sloju. Tehnologija omogoča omejitev emisije žveplovih in dušikovih oksidov v predpisane meje že v fazi zgorevanja. V primerjavi s klasično tehnologijo je tako prostorsko kot investicijsko in obratovalno racionalnejša.
Moč nove enote se razpenja med 150 in 200 MW. Enota 200 MW se po analizah bolje vključuje v pogoje EES in zagotavlja bolj optimalno proizvodnjo rudnika RTH. TET 3 omogoča tudi možnost daljinskega ogrevanja mest Trbovlje in Hrastnik.
Načrtovalci so se odločali o dveh možnih lokacijah za novo TE - ob sedanji enoti TET 2 ali na mestu opuščene enote TET 1. Obe izpolnjujeta zahtevane pogoje. .Stroški in rok
izgradnje govorijo v prid lokacije na prostoru TET 1 (je bolj verjetna), lokacija ob TET 2 pa omogoča boljšo ureditev platoja (vendar je treba prestaviti železniško pro go v galerij o p od B uko vo goro).
Za 40 let obratovanja TET 3 je v trboveljskih in hrastniškihjamahdovolj premoga, saj znašajo odkopne zaloge premoga okrog 44 milijonov ton. Za deponiranje premoga pa so že zgradili sodobno deponijo na Lakonci.
Nadomestitev TET 2 s TET 3 pomeni precejšnjo ekološko pridobitev. Zmanjšanje emisij prašnih delcev, žveplovih in dušikovih oksidov je znatno. Načrtovalci zatrjujejo, da se bo bistveno izboljšalakvaliteta zraka v neposredni bližini elektrarne in v širšem prostoru. Zgorevanje premoga v vrtinčnem sloju daje suh produkt, ki je po fizikalnih lastnostih podoben pepelu in ga je možno uporabiti v gradbeništvu in v rudarstvu za sanacijo površin. Kljub temu bodo večji del morali odložiti na deponiji v Prapretnem ali novi v neposredni bližini.
Investicijska vrednost enote TET 3 je ocenjena na okrog 423 milijonov DEM (za 150 MW blok) in 524 milijonov DEM (za 200 MW blok). Glavnina vlaganj je predvidena v letih 1999 do 2003. Skoraj tri četrtine vlaganj pomeni naložba v tehnično opremo, desetino cene pomenijo ustanovna vlaganja, nekaj več denarja bodo porabili za gradbena dela in slabo dvajsetino še za pripravljalna dela.
Pričakovana dolgoročna cena električne energije iz TET 3 je 16,4 do 18,8, pf/kWh za blok 150 MW oz. 15,6 do 17,7 pf/kWh za enoto 200 MW. Ta cena vključuje 8 % donos in 25 % davek na dobiček.

•,'x ...; 'x:x x:x;yx.;.;x.x:x;': ,x::'	/:X;X:x'.../xv'''':'( XxX:x:x:';'XxX:XxX;X;:
Po analizah >šo iwtlc.lct-vaj.ci ŠifrGijci i/rvccjljiv'<:?Svti TET;
llnntnuitup	bupHIiiuncti
UguilJVitVc uiiiOljd IZVgUIJIVuSIi

Hrastnik - 16. novembra ob 13.30 uri seje voznica P.T. v križišču pri mostu vključevala v prometna glavni cesti. Pri tem j e izsilila prednost pred P.D. Prišlo je do trčenja, v katerem je na srečo nastala samo materialna škoda. Sledi predlog sodniku za prekrške.
Zagorje -16. novembra ob 06.10 uri je K.R. povzročil prometno nezgodo z manjšo gmotno škodo. Vzrok nezgode je alkohol.
Trbovlje - 18. novembra ob 06.54 uri je
V.G. vozil iz centra proti Gabrskem. Pri OŠ Ivan Cankarje v bližini prehoda zbil pešakinjo J.M., ki je pri tem zadobila sled poškodbe.
Zagorje - 19. novembra ob 22.10 uri se je
zgodila prometna nezgoda v Kandršah. Pri nesreči se je sovoznik težje telesno poškodoval (zlom hrbtenice). Materialne škode paje bilo za 150.000 tolarjev.
Trbovlje - 13. novembra je lastnik trgovine Roky obvestil policiste, da so v trgovini prijeli žensko, kije kradla. Prisvoj ila sije tri pare hlač. Ker ni hotela povedati svojega imena, so poklicali policiste. Zenska si je prislužila kazensko ovadbo.
Hrastnik - 14. novembra so neznanci iz buldožerja na bivšem dnevnem kopu Ojstro odnesli luči in akumulator. Škode je za 50.000 tolarjev.
Trbovlje -17. novembra je v popoldanskem času prišel v trgovino ABC Tehnohit Z.T. Začel je zbirati artikle. Vzel je bundo, posodo, set nožev in še nekaj drugih stvari. Na blagajni je nato pokazal sindikalno kartico, za katero je trdil, daj e last njegove matere. Dan kasnej e so zaposleni ugotovili, daje kartica last že pokojne ženske. V razgovoru z Z.T. sonato policisti ugotovili, daje kartico Z.T. našel in šel z njo po nakupih. "Nakupljenega" blagaje bilo za približno 34.000 tolarjev.
Zagorje -19. novembra je C.M. sporočil, da mu je bilo tega dne vlomljeno v vikend. Neznani storilec je vlomil vrata in odnesel TV, radio, nekaj oblačil, poleg tega pa še 60 kilogramov
Vlomil v trgovino
Dol pri Hrastniku - Ponoči iz 20. na 21. november je neznanec vlomil v poslovalnico Merkatorja na Dolu. Poškodoval je ključavnico, pobrkljal po trgovini, vendar policisti pravijo, da ni ničesar odnesel. Storilca še iščejo.
>>	■	..—ž.
mesa in 70 litrov vina. Vlomilec j e tako bogatej ši za 400.000 tolarjev.
Pijani mladci
17. novembra so bili policisti PP Zagorje obveščeni, da se okoli Srednje šole Zagorje zadržuje skupina pijanih mlajših fantov, ki vznemirjajo dijake. Med temi fanti seje posebej
izkazal K.E., ki je z glavo udaril nekega dijaka. Policisti so proti njemu zato podali predlog sodniku za prekrške.
Aufbiks
Kar precej je bilo alkota te dni. Mogoče si ljudje dajejo duška zdaj, ko na cesti ni več toliko policistov, ki bi ustavljali voznike in tečnarili zaradi vinjenosti. Pa tudi mraz je pritisnil. Zato kar paše popiti kakšnega takratkcga.
jfc	V lokalu Amadeus v Trbovljah seje na svojstven način zabaval M.S. Iz mize je vzel
kozarec in si ga razbil na buči. Nato je vajo ponovil še s steklenico. Nekateri imajo očitno čelado že vgrajeno. Še to; policisti, ki so prišli pogledat, kako je kaj z trdoglavim gostom, so tokrat ostali praznih rok. M.S. jo je popihal še pred njihovim prihodom.
JR	V taistih Trbovljah je bilo pestro tudi v lokalu Zupan. Kar vprašajte D.G., M.U. ali
£ J.Č., daje to res. Vrli možakarji so se najprej malo skregali, nato pa so se začeli še mlatiti. Za stvar so se tako zagreli, da kasneje prepirokazom v modrem niso mogli razložiti niti kdo je koga, niti zakaj je kdo koga. Mogoče se jim bo to uspelo spomniti pri sodniku za pretepe, pardon, prekrške.
Šestnajstega pa v Zagorju še ni pritisnil tisti pravi mraz. Ali ga pa vsaj K.R. in K.M. ^ zaradi vesečesa nista preveč čutila, saj sta se ruknila kar zunaj .Prideluj ih niso preveč zmotili niti gledalci v modrih uniformah. Še več, s svojo raboto sta jih tako navdušila, da so jih kar s seboj odpeljali. Kri ni voda, bi lahko rekli. Ali kakor bi se izrazil znani obiskovalec iz druge galaksije - Too muc h blood in their alcohol system. jjt	TudiK.D. in K.A. izZagoijasta se malo zravsalapri bifeju Postaja. K.D.jajeočitno
^ bolj zeblo, saj seje z vesečim tako pogrel, da mu energije ni zmanjkalo niti potem, ko so ga prišli pogledat fantje, ki izžarevajo nebeško modro toplino. Odpeljali so me tja, kjer izgubil sem vsaj malo alkota, sije verjetno zapel K.D. na poti v tople sobane prostora za streznitev.
jg	Dane zapostavljamo vrle aufbiksarje iz Hrastnika, je poskrbelP.D. V gostišču Lipa
A je okusil bridkosti, kijih prinašajo zmede zaradi metričnega sistema. Naročilje namreč dvajset dek radenske, lastnik lokala paje ugotovil, daje preračunavanje v decilitre prezamudno. Zato seje odločil za lažjo varianto. Vrlega P.D. je raje pospremil iz lokala. Tam je prišlo do prepira. Nato se je P.D. sprijaznil z usodo in se raje sam posvetil preučevanju merskih enot.
il	—



Od 17. do 19. novembra je v organizaciji Zasavskega teniškega centra (ZAS-TEN) potekal zaključni turnir najboljših članov in članic za pokal Mobitel '95. Žensko skupino je predstavljal ves slovenski vrh, moška pa je bila nekoliko oslabljena zaradi tekmovanj po svetu.
Zagorski ZAS-TEN sodi med največje teniške centre v Sloveniji, zato tudi ni naključje, da je bila organizacija tako velikega turnirja zaupana prav njemu. Uspešno je poskrbel tako za tekmovanja kot tudi nagradni sklad, ki je znašal kar 6000 nemških mark. In kaj je bil glavni namen tega tekmovanja v Zagorju? Direktor Miloš Urbanija pravi, da predvsem srečanje zasavske publike s profesionalnim tenisom, ki tudi v naši občini postopno dobiva veljavo in zanimanje. To so potrdili tudi številni obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogledali niz ali dva, mnogi pa so ob igrišču zdržali kar cel dan. Kako tudi ne, ko pa se je obetalo precej razburljivih tekem.
S tiskovne konference
Zadnji dan je tekmovalna mrzlica'dosegla vrhunec. Najprej sta se v dve uri in pol trajajočem dvoboju pomeriliHarbara Mulej in Karin Lušnic. Slednja
je morala končno le priznati poraz ter pristati na izidu 2:1 (nizi: 4:6; 6:2; 6:3) v korist Mulejeve. Praktične in denarne nagrade sta podelila predsednik častnega odboraTone Anderlič in predsednik Teniške zveze Slovenije Janez Erhart. Barbara, ki je tokrat prvič igrala v Zasavj u, je bila nadvse začudena nad visokim nivojem organizacije, pa tudi presrečna, daje tako uspešno končala s turnirjem, saj je imela precej težav spričo bolečin v rami. Načrtuje, da bo do konca leta še malo trenirala, morda odigrala kakšen turnir, zagotovo pa jih bo še več po novem letu - predvsem v tujini.
V dvorani je bilo vroče
Po končanem ženskem finalu sta dvoboj pri moških odigralaŽiga Janškovec in Boštjan Dobcršek. Favorit Janškovec se ni najbolje izkazal (predvsem zaradi nezbrane igre, ki se je med drugim kazala tudi v obliki neprestanih vzklikov jeze in prepirov s sodnikom) in že v dobri uri in pol prepustil zmago z izidom 0:2 (niza 6:7 in 4:6), z njo pa tudi pokal Mobitel za to leto, nasprotniku. Doberšek. ki je teniški samouk, ljubiteljsko igra že od 8. leta in je bil do sedaj nekoliko manj poznan, toda po zmagi na tem mastersu so ga ,že povabili na Challenger Cup.
Po besedah predsednika častnega odbora in hkrati tudi velikega ljubitelja tenisa, Toneta Anderliča, se je teniški šport v zadnjih nekaj letih pri nas močno razvil, četudi je eden najdražjih. Viden raze vet j e še posebej zaznaven v Zasavj u in to prav po zaslugi zagorskega ZAS-TEN-a, ki pa po mastersu ne miruje. Že ta konec tedna bodo na tem mestu ponovno igrali zanimivi boji, tokrat kotkvalifikacije za mednarodni ATP NIKA CRYSTAL CHALLENGE CUP turnir, ki se bo sicer odvijal v Velenju in katerega nagradni sklad znaša
25.000	dolarjev, takoimenovano gostoljubje pa prav toliko. Udeležilo se ga bo precej zvenečih imen, kot so Slovak Krošlak (ki je zmagovalec ATP Tour-a v Tel Avivu), Šved Johansson (je eden najboljših igralcev challenger turneje), pa tudi naš Iztok Božič. Ponovno se nam torej obeta precej zanimivih teniških dvobojev. Zasavski teniški center Zagorje pa vabi, da si jih tudi ogledate.
foto: Romana Benko Rado Fele


Boštjan Doberšek pred Janškovcem
Barbara Mulej je prvič zmagala v Zagorju

Litija je bila prvič omenjena v srednjem veku leta 1145, ko je Oglejski patriarh Peregrin podaril svojo kmetijo v Litiji stiškemu samostanu. Doslej znana imena kraja so: villa Litta, Lutija, Lutey, Littai in sedanja Litija. Po Valvasorjevem tolmačenju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje.
&lobesnostt ob jubileju
Tako je v svoji knjižici Litija nekoč in danes zapisal Ivan Godec, sicer predsednik Odbora za obeležitev 850-letnice Litije. "Proslavljanja visoke obletnice obeležitve Litije smo se lotili na način, ki ne bi bil le golo proslavljanje, ampak bi za njim tudi nekaj ostalo. Letošnje leto je, vsaj kar se kulture tiče in delno tudi drugih področij, že vseskozi nekako pod vtisom 850-letnice. Datum je vredno omeniti in vredno seje ozreti nazaj," je dejal Ivan Godec. "Poleg dogodkov, ki so se zgodili v okviru obletnice, bi poudaril še štiri stvari, ki jih je pripravil naš Odbor. Županu Mirku Kaplji smo izročili srebrnik. To ni le beseda, ampak imaposebno vrednost. Kovanec je zanimiv in pomemben po svoji zgodovinski in likovni sporočilnosti. Na eni strani ima risbo takratne Litije, iz katere se da marsikaj razbrati, na drugi strani pa napis. Srebrnik je bil že razprodan in ga bomo v drugo izdali. Draga stvar je predstavitev knjige Spomin na Litijo Martina Brileja, ki bo 24. novembraob 18. uri v dvorani na Stavbah. Litijaje že dlje časa brez aktualnih razglednic in tako bomo ob 850-letniei skupaj s predstavitvijo knjige izd ali tudino ve razglednice Litije, karjezapromocijo kraja zelo pomembno. Ob jubileju pa smo pripravili tudi razstavo rudnin, kamenin in fosilov."
"Konec leta naj bi v okviru slovesnosti ob 850-letnici predstavili tudi monografijo in del retrospektivne razstave Mire Preglove, pred kratkim predstavljene v Velenju," je dodal župan Mirko Kaplja. "Mira Preglova, ki bi bila letos stara 90 let, velja za najbolj uspešno litijsko slikarko. Po mnenju nekaterih je bila druga najmočnejša slikarka koloristka za Ivano Kobilica. Druga stvar, v katero seje direktno vključila občina Litija paje, odločitev smo sprejeli na eni predhodnih sej, sofinanciranje modernizacije železniške postaje. To je že več kot 30 letna želja vseh nas. Slovenske železnice so bile pripravljene sprejeti našo odločitev seveda s krepkim občinskim prispevkom." Železniška postaja naj bi bila modernizirana do konca maja naslednjega leta. Že letos pa naj bi skupaj s Slovenskimi železnicami Lilijani postavili temeljni kamen in tako obeležili začetek gradnje. "Nenazadnje bomo v okviru obletnice pričeli tudi s plinifikacijo v Litiji," je še dodal Mirko Kaplja.
Geografija in prebibalci
Mesto Litija je razdeljeno v krajevno skupnost Litija - levi breg in krajevno skupnost Litija - desni breg. Meja med njima je reka Sava. Litija leži na 240 m nadmorske višine. Naj višji hrib v občini Litijaje Previški hrib
z nadmorsko višino 873 m.
Po odloku o določitvi območij in imen krajevnih skupnosti v občini Litija zajema KS Litija - desni breg območje, ki ga omejujejo: Na severu po reki Savi meja katastrskih občin k.o. Hotič in k.o. Konj, na vzhodu meja katastrske občine Jablanica in na jugu meja k.o. Šmartno pri Litiji. Nato poteka meja KS po pobočju med naselji Dragovšek in Širmanski Hrib do poti, ki povezuje naselji Velika Štanga - Širmanski Hrib, nato po potočku Dragovški potok do izvira in nato prek Kamplovega hriba do katastrske mejek.o. Kr as niški vrh. NazahoduomejujeKSmejakatas trske občine k.o. Kresniški vrh vse do reke Save pri Prosenčevem mlinu.
KS Litija - levi breg pa zajema območje, ki ga omejujejo: Na zahodu in jugu po reki Savi meja katastrske očine k.o. Litija. Na vzhodu po Ravbarjevem grabnu prek Srešnega vrha in Široke doline meja katastrske občine Konj. Severna meja KS pa poteka od katastrske občine Konj pod domačijo Pivec proti zahodu do reke Save.
K mestu Litija v obsegu obeh KS torej spadajo še naslednje vasi in naselja: Litija - levi breg: Gornji Log, Litija - desni breg : Podšentjur, Širmanski Hrib, Veliki Vrh pri Litiji, KS skupnosti Litija - desni breg meri 1236 ha, Litija - levi breg pa531ha.Obe krajevni skupnosti zavzemata tako 1767 ha. Celotna občina Litija pa meri 32750 ha.
Morda velja ob tem zapisati, da so se nekateri Lilijani združili v Odboru za združitev krajevnih skupnosti levi in desni breg z željo, da bi omenjeni krajevni skupnosti združili v mestno skupnost Litija. Če bo do tega prišlo, paje še prekmalu napovedovati.
Število prebivalcev mesta Litije se povečuje. V KS Litija - levi breg živi 2924, v KS Litija - desni breg pa 4008 prebivalcev. Cela občina Litija pa šteje 19.000 prebivalcev.
Obojne možnosti
Tradicionalna industrija v Litijije tekstilna, usnjarska in lesarska. "To so
gJEfiSJC
panoge," je poudaril župan Kaplja, "ki so nenehno na udaru kakršnihokoli kriz, ki nastajajo, vendar seznjimiuspešno borijo. V Litiji uspešno delujejo tudi tri kmetijske zadruge, in sicer KZ Dole, KZ Sveti Križ Gabrovka in Mercator - Kmetijsko gozdarska zadruga, katere predsednik je Franci Rokavec. Presad v Gabrovkije v stečaju. To je še posebej težavno zato, ker so bili domačini na Presad vezani od vsega začetka.
V vzponu je podjetništvo in obrt. V Litiji so možnosti razvoja tradicionalnega gospodarstva, kmetijstva in turizma. Po besedah župana Muka Kaplje je Litija čudovit vrt za področje od Ljubljane do Zasavja, vse do Sevnice. "Prav v tem smo videli interes, da se vključimo v program Phare, "je dejal župan. "Prestrukturiranje gospodarstva (v taki smeri, da bi se lahko uspešno vključevali v razviti svet), razvoj kmetijstva in turizma in usposabljanje novih poslovnežev, predvsem podjetnikov, managerjev, je za nas zanimivo. Mislim, da nismo na začetku. Predilnica je naredila že velikkorak, je naj večja predilnica v državi. Prej jebil njen trg najugu, sedaj pa so se preusmerili na zahodne trge. Predilnico vodi uspešna mlada ekipa, lastninjenje je že za njimi. Vključevanje v organizacije, ki jo ponujaPhare, je tako tudi nam pisano na kožo," je povedal župan in dodal, "s tem pa to ni stvar neke politične pokrajine, kakršnaje mišljena v ustavi R Slovenije." Kaj' se tiče turizma, pravijo, so šele na začetku. "V Litiji je ogromno turistično zanimivih področij. Na usposabljanje v program Phare bomo vključili tudi svojega predstavnika."
jSačrtob in foej ne manjka
Litijajepremajhnazasamoproizvodnjo.potrebnajedopolnilna dejavnost. Tako so se usmerili na izvedbo projektov. Med njimi projekt Povšnik že potrjen s strani države. Gre za projekt celostnega urejanja podeželja CRPOV. Drugi projekt zajema ureditev potiod Litije do Čateža, ki bi lahko postala prava "romarska" pot tudi v drugih dneh, ne lenamartinovo. V tem kontekstu bi lahko na svoj račun prišli tudi v Gabrovki s ponudbo svojih
pridelkov, sploh zdaj, ko je Presad v stečaju. Od središča Slovenije do Zasavske gore je ogromno čudovitih področji, ki se jih da oživiti, pravijo in obljubljajo, da bodo kmalu zasnovali še tretji projekt.
Litija je kot mesto iz leta v leto lepše. Interes občine je, da mesto postaja lepše, življenje v njem pa bolj pestro. Tako naj bi v prihodnosti zdoločenimi aktivnostmi oživeli stari del mesta. Franci Rokavec, predsednik litij skega občinskega sveta, je povedal, da je še kar nekaj težav, ki jih skušajo odpraviti. "Na žalost imamo premalo parkirišč in ekološke težavez deponijo. Imamo samo začasno deponijo komunalnih odpadkov. Iskanje lokacij se vedno ustavi pri lastnikih, prizadetih krajanih. Za silo te ekološke težave rešujemo. Radi bi organizirali odvoz odpadkov na nivoju cele občine, ampak trenutno nam ta deponija to ne omogoča. Dela imamo še veliko. Zelo radi bi tudi, da bi se izboljšala magistralna povezava z Ljubljano, o čemer že potekajo pogovori z Ministrstvom za promet in zveze."
Z uresničevanjem zastavljenih načrtov, piše Ivan Godec v svoji knjižici Litija nekoč in danes, bo Litija vse bolj dobivala svojo celostno podobo mesta v centru Slovenije. Še naprej bo povezana z Zasavjem in tesno navezana na Ljubjano.
Letos je kar nekakšno leto obletnic in jubilejev. Gimnazija, Radio Trbovlje, Rudnik Zagorje, Steklarna... Mogoče bi se deseta obletnica skupine Interval kar nekako zgubila med temi obletnicami, če ne bi člani skupine Zasavčanom pripravili prelep večer prejšni četrtek v domu Svobode.
Deset let je kar lepa življenjska doba za skupino. In še lepša, če v tem času dobi toliko prijateljev. Kot gostje so igrali in peli Slovenski odmev, Happy Band, Viki. Orleki in še in še. In vse po vrsti vežejo na skupino Interval lepi
Happy Band, gostje Intervalov, so novo ime na slovenski pop sceni
Interval, za njimi je prvih deset let in nova kaseta
spomini in dobre izkušnje. Tudi mi želimo vse najlepše in še mnogo uspešnih let Marinki Pišek, Franju Bizjaku, Mirku glasbenega ustvarjanja.
Jclševarju, Slavku Jclševarju in Silvu Andrijašu	Tekst in foto: Jure Nagode
■EJETffiB
RFTTTf
HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; RISALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA.
DESIDERIO DELLE TUE MANI NELLA PENOMRRA DELL A SAPEVANO Dl ROVERE ESj^j Dl MORTE. ANTItiO INVERNO,
tel.: +386 601 26 333,
JPil 11* J ji 358,ki: +386 601 26 228
IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD
	
	
vil	E 1*1

F
j
"I
...j
"i


......*>:• ..................... ......................
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
:¥x	.....f:?;:............:¥:::	W.......................................
....E...
"d..k..®
'1:....................ir
...ir
..E"
PLAČILO JE MOŽNO NA VEG OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300
L..
" E "

________ E........................E «:?........E SIS........Sil
itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2,3 in 4m - karnise vseh vrst
zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino
- robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa.plute in ostalih lesenih podov
nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
posteljnina


- ItMČOMt - intmbal - '»teaHAL
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
1.650.00	SIT
1.150.00	SIT
1.650.00	SIT
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
AVTO TAXI STORITVE
RENT- A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju.
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07
Zapišite si in ne pozabite:
0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07
Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420
r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le"1
-	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I
-	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le -I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo I ^akrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
IMATE ZA NOVO LETO prazen vikend? Bi radi zaslužili brez truda? Pokličite na tel.: 64-250 ali 64-166. PRODAM garsonjero, 28 m2, tel.:
27-321.
PRODAM zidano garažo na Ribniku, Trbovlje, tel.: 21-318.
PRODAM kmetijo z zemljiščem in gospodarskim poslopjem v Gabrovki
za brezplačni mali oglas
» Tekst:..........................
<N
O ................................
iz;
u ................................
>
^ Moj naslov:
Šš
L
ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA
SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi
61411 Izlake
Izlake 40
tel.: 0601 73 696
fax: 0601 74 024
Blagajna
IZLAKE	odprto 7.30-14.30
73-696	sobota
ZAGORjE	odprto 7.30-14.30
64-058	sobota 8.00-11.00
DOL	odprto 6.00-14.00
41-616	sobota
DEJAVNOSTI
-	zbira hranilne vloge in depozite občanov in pravnih oseb
-	vodi žiro račune in tekoče račune občanov in ciilno pravnih oseb
-	opravlja plačilni promet (položnice)
-	opravlja denarne in kreditne posle v imenu in na račun ustanoviteljev, bank in drugih finančnih organizacij
-	opravlja menjalniško poslovanje.
UGODNOSTI
-	v vseh trgovinah KZ IZLAKE lahko plačate blago s hranilno knjižico ZASAVSKE HKS. Pri takšnem nakupu nad vrednostjo 500,00 SIT vam nudimo POPUST v višini 4% od vrednosti nakupa
-	opravljamo najcenejši plačilni promet (vplačilo občanov, društev in civilno pravnih oseb na žiro račun podjetij s splošno položnico)
-	UPOKOJENCI lahko prejemajo pokojnino preko HKS
-	najugodnejši menjalniški tečaji
ZA HRANILNE VLOGE JAMČI REPUBLIKA SLOVENIJA! VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS!
pri Litiji: 30,675 m2 kmetijskega zemljišča in 92,802 m2 gozdov. Možnost nakupa posameznih parcel ali menjave za stanovanje ali poslovni, prostor v Ljubljani, tel.: 061/59-544.
PRODAM hišo z zemljiščem 2029 m2. Celodnevna sončna stran. Hiša je v 3. gradbeni fazi, s telefonom, skupne velikosti 218,78 m2, stavbnega zemljišča je 200 m2. Do hiše vodi cesta - makadam v dolžini 1000 metrov, tel.: 71-896, vsak dan popoldan.
PRODAM 7 let staro dvosobno komfortno stanovanje - 64 m2, v centru Zagorja - telefon, SATTV, CK, tel.: 61-996.
PRODAM parcelo v Hrastniku -3.100 m2 z vso dokumentacijo, ugodno, tel.: 27-857, zvečer.
PRODAM garažo iz pocinkane pločevine, velikosti 3.20 x 4.90 m, tel.: 43-655.
PRODAM garažo z urejeno dokumentacijo, nad Strojegradnjo Trbovlje, tel.: 27-464.
PRODAM hišo v centm Radeč, potrebna je popravila, zraven je vrt z dvoriščem, cena po dogovoru, tel.: 44-326.
PRODAM stanovanje v centru Trbovelj, 64 m2, dvosobno, s CK, tel.: 26-901.
NAJAMEM garažo ali pokrit parkirni prostor na Izlakah. Tel.: 73-694.
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM 2 avtomatika: zeleni -vozen in modri - nevozen, tel.: 43-565.
PRODAM Z 750, črne barve, dobro opremljen, garažiran, reg. do7/96, tel.: 62-151.
PRODAM Hondo Civic 1.4 i S, ugodno, metalik sive barve, novo, še nerabljeno in še neregistrirano, tel.: 42-315.
RAZNO
PRODAM purane za zakol, domača krma, 350 SIT/kg, lahko tudi očiščene, tel.: 42-297.
PRODAM trajnožarečo peč ali menjam za termoakumulacijsko peč, tel.: 22-039.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, odejo, vzglavno blazino in vso pripadajočo posteljnino, tel.: 24-160.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODAM sobno kolo in syntheseizer CASIO - CA 100, informacije na naslov: Emil Bovhan C. OF 5, Trbovlje.
PRODAM radiator - 200w, 8 reber, italijanske firme DELONHI, tel.: 62-487.
PRODAM peč za centralno ogrevanje - BONGIOANNI, 29.950 kcal, na olje, vse avtomatsko, z vso dodatno opremo: ekspanzijska posoda, pretočni bojler, gorilec, črpalka in cisterno -19001, z vsemi priključki. V se je rabljeno 1 kurilno sezono, cena: 3.000,00 DEM. Informacije na naslov: IlijaRoksandič, C. Zmage 35 a, Zagorje.
PRODAM pisalno mizo temno rjave barve za 4.000,00 SIT, informacije na naslov: Breda Krašovec, Ribnik 18, Trbovlje.
KUPIM rabljeno gorotex obutev, št. 35 ali 36, tel.: 42-185.
PRODAM otroško posteljico z jogijem bele barve, tel.: 25-589.
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednje šole, tel.: 64-410.
INŠTRUIRA M angleščino za OŠ in za 1. in 2. letnik srednje šole ter nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednjih šol, tel.: 43-756 od 12. - 14. ure.
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285.
STORITVE
NATAKARICO iščemo v Litiji, tel.: 061/884-634.
NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624.
RENT A CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386
ROLETE, žaluzije, lamelne in plise zavese v raznih barvah in izvedbah, NAROČILA na tel.: 64-250 ali 64-166, vse informacije na tel.: 061/713-310.
BOTY d.o.o. Pod Bellevujem 29/a, Rogaška Slatina GOTOVINSKA POSOJILA BREZ POLOGA
Potrebujete gotovino za nakup avtomobila, stanovanja, za gradnjo ali adaptacijo hiše ali gotovino nasploh?
Potrebna je redna zaposlitev.
Vse informacije dobite na tel. :063/814-643 ali na mobitelu 0609/613-769. Delovni čas: od 8” do 17” ure.

. v.	f
<b--x^v
PNEUMATIC
TRADE
JURIJ PLEVČAK s.p.
PNEUMATIC SERVIS, PRANJE VOZIL, TRGOVINA Trg revolucije 8/b TRBOVLJE, tel.: 0601 21-551 OD 8h DO 12h in OD 13h DO 17h, SOBOTA DO 12h
%,% -S>0% %

gggjUlIgg
^Bcnum©

		Sl
O R		
%
GOODfrEAtt
RElFEN	mmmMnm
Pl AČII U 7 GOTOVINO MONTAŽA BREZPLAČNA.

i;
OB
W H E E L. S
.■
MARUTI
y
MARUTI

MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA
JAPONSKA TEHNOLOGIJA SLOVENSKA CENA UQODNI KREDITI ZA NOVA IN RABLJENA VOZILA
mmDwmm'Aw/mzm
KRONA
DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB d.O.O. LJUBLJANA TržaSka 116,61111 Ljubljana
Obveščamo vas, da vpisujemo delnice KRONA "KRONA" še do 31.12.1995
VLOŽITE SVOJ CERTIFIKAT VARNA IN DONOSNA NALOŽBA
PIVOVARNA Laško	CEMENTARNA Trbovlje
LEK Ljubljana	SVILANIT Kamnik
MLINOTEST Ajdovščina	KOLINSKA Ljubljana ...
Informacije in vpis na tel. 0601-64-655 ali na sedežu Podjetja M2 d.o.o. Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi.
Pokličite, pridemo tudi na dom.
ZA
OČI DA VIDIJO
Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju.
Proizvodnja konlaklnti let, oplika in Irsprnnd na drobno d.o.o.
C 0 N TA CT
VAM NUDIMO VSE VRSTE: NOVO NA TRŽIŠČU:
KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEC KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO KOZMETIKO EYE ČARE
QOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI;
PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKJ EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505
Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupan)e.
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 29. 11. 1995 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi spripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upošteval i le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač in dve prazni kaseti, Videoservis Zalokar Trbovlje
2.	nagrada: Videokaseta Koktajli in mešanje pijač, V ideoser vis Zal okar Trbo v Ijc
3.	nagrada: Videokaseta
Koktajli in mešanje pijač, Videoservis ZalokarTrbovlje
Izžrebanci nagradne križanke 40/95
1.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 4.500 SIT, Rentax Trbovlje, Andrej Gajšek, Ostenk 5c, Trbovlje
2.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 2.500 SIT, Rentax Trbovlje, Francka Hribar, Partizanski vrh 4, Trbovlje
3.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 1.500 SIT, Rentax Trbovlje, Jaki Grošelj,Polje 10/B, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 30.11.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočitepo telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 41/95:
Z, EVA, ANK, KRIK, RIMANJE, REZA, BUDILKA, TARN, RU, DRS, ESAD, LOT, GARCIA, ERATO, IDI, ŠKRAT, PD, OB, SEN, VIOLINISTKA, AKAD, ER, TRANI, IVKO, OEM, DAS, LECK, AJAJA, OMAZ, SITO, FENOL, RAJ, STORNO, IRIS, ŠAVS, MUNI, OLJE, VIETE, URAN, NEAKTIVNOST, KARA, AS, ANTIKVAR.
gmse
t	_
Če se vam je pokvarila kamera ali videorekorder jo dajte v prave roke. Samo pri nas boste na popravilo dobili šest mesecev garancije.
ZALOKAR
Trbovlje, Šuštarjeva 3 teL: 0601/22 466
Sprejem aparatov ob ponedeljkih, sredah in petkih, medlOh- I2hin lfih - I8h.
0MB,
Pri zdravniku
"Vaš obraz mi sploh ni všeč," reče zdravnik pacientu. "Dajte no, doktor, saj tudi vi niste noben lepotec!" mu pacient zabrusi nazaj.
Obiski
"Obiskov vašega fanta sredi noči imam že dovolj!" se hudujegospodinjana podnajemnico. Mladenka pa se razjezi: "Ti baraba! Nisem vedela, da hodi tudi k vam..."
Numizmatik
Kraja
"Gospodpolicaj, gospod policaj! Brž, ukradli so mi avto!" "Kakšen tip pa?" "Velik, z brki in klobukom..."
Bolezen
"Imate morda v vaši družini kakšen primer duševne bolezni?" zanima zdravnika. "Da, imamo!" "Res?" "Da. Mož si domišlja, daje gospodar v hiši!"
Zvezda
Otroci se pogovarjajo v šoli. "Moj stric je numizmatik." "Kaj pa je to?" "Tako se reče tistemu, ki zbira kovance." "Oh, te tujke... Včasih smo takemu rekli berač."
Pogovor med možem in ženo. "Pred poroko si mi pravil, da sem tvoja najsvetlejša zvezda." "Ja, ampak od takrat je človek prodrl globlje v vesolje in odkril nove zvezde."

OVEN Pred vami so dnevi polni ljubezni in sreče. Ne pozabite na zmenek, od katerega si tokrat lahko obetate kar se da veliko. Preveč časa boste namenili delu. Št.: 12.
BIK Pridobili boste zvestega prijatelja, ki ima probleme s svojo samozavestjo. Če mu boste pomagali, vam bo nadvse hvaležen. Za sklepanje dogovorov ni primeren čas. Št.: 32.
DVOJČKA Nekdo od vaših prijateljev ni takšen, kot mislite. Zavida vam marsikaj od tega, kar ste pridobili. Osrečila vas bodo ljubezenska šepetanja. Št.: 4.
RAK Sreča vas bo spremljala na vsakem koraku. Sprejmite ponujeno delo in se odrecite lenarjenju, saj veste, da ste sposobni in se nase lahko zanesete. Št.: 18.
LEV Ne razmišljajte o zamujenih priložnostih in izgubljenem času, ampak osredotočite svoja prizadevanja na tisto področje, kije trenutno najbolj obetavno. Št.: 1.
DEVICA Nekdo bi vas rad speljal na led, ker pa ste dovolj pametni in imate veliko izkušenj, mu bo spodletelo. Ohranite mirne živce, to je vaše najmočnejše orožje. Št.: 7.
TEHTNICA V prihodnjih dneh bo vaš ugled zrasel, časa pa boste imeli še manj kot običajno. Ne zamerite tistemu, ki vam bo povedal resnico v obraz. Št.: 28.
ŠKORPIJON Ne speljujte pogovora na temo, ki je kočljiva in o kateri imajo ljudje zelo različno mnenje. Premalo časa bo, da bi se posvetili tistemu, ki ga imate nenehno v mislih. Št.: 17.
STRELEC Na dnevnem redu bodo presenečanja na ljubezenskem področju. Čas ni primeren za tvegane spremembe. Neka zadeva z bližnjimi sorodniki vam ne bo všeč. Št.: 9.
KOZOROG Nekdo se bo pritoževal, da si vzamete zanj premalo časa, vi pa boste mislili povsem drugače. Z naglo potezo boste zmedli nasprotnika in si zagotovili prvo mesto. Št.: 20.
VODNAR Srce vam bo hitreje utripalo, ko boste izvedeli, kaj se pripravlja. Nekdo vam je namenil pomembno vlogo v svojem življenju, pa vas o tem še ni seznanil. Št.: 7.
RIBI Ne razmišljajte o spremembah, dokler niste prepričani, kam vas vleče srce. Sprejmite povabilo in se sami prepričajte, koliko je v vsem skupaj resnice. Št.: 19.
pKipAH
HRASTNIK
23. -26.: PREGON
.. kom.), M. ob 19.
uri. pehiri ned. oh 1T uri. 28.; ZGODBA IZ BRONNA (rirama -
FILMSKO GLEDALL
lIllilEislilllliSl!
29- - 30.: UMRI POKONČNO (uku s in čel. ob 19. mi:
DOL PRI HRASTNIKU
25.: PREGON .uku
kuni ». soh. uh Ih. uh.
TRBOVUE
23.: SPREHOD V
ROMANCA \ MIAMIJU-sob in ned ob 17 in
N.	uri. pori oh 19» urn 28.-30.: MI1.I.V-2. ,!vl
(piisiol.). tur., sre. in te;
ob 17, in 19. uri;

ZAGORJE
23. - 26.: POK).
riiiiiiiiiiEiii
čul.rilvl:9: uri. polhsrilkin
ned. ob 17. mr. 24.-2«.: NAJINI MOSTOVI !drama), pol. in nad. oh 19.15. uri. pon; in tor. oh 9». urn. 29,-30.: DOLORES CLA1 BORNE lenvjj.), zre, m tvh ob
26.: POTOPUENl
SVET (pustok), mul. ob
iiiiiiii

pi<tpy)
Večerna
šola
podjetništva
V sejni sobi Zavarovalnice Triglav - OE Trbovlje bo v četrtek, 23 novembra,ob 18. uri pričetek večerne šole podjetništva v Zasavju.
RAZSTAVE
TRBOVLJE
Knjižnica Toneta Seliškarja, od 13. do 30. novembra, razstava slikarja Vinka Hrovatiča.
KONCERTI
TRBOVLJE
24.	novembra ob 19.30 uri, DD Trbovlje, jubilejni koncert MePZ Slavček ob 45 letnici obstoja in delovanja zbora.
26.novembra, MoPz Zarja, sodelovanje na reviji pobratenih pevskih zborov v Velikovcu v Avstriji.
IZLETI
TRBOVLJE
2.	decembra, nočni pohod z baklami na Mrzlico. Odhod izpred Doma Svobode od 16. do 17. ure.
Čemšeniško planino, 26. november; startna mesta: DD Zagorje, Marela v Kisovcu, Ajda na Izlakah in odcep za Šentgotard na Trojanah. Odhodi in delitev kontrolnih listkov: ob 6.30 do 9.00 ure; poti so markirane;
SREČANJA
TRBOVLJE
Planinski dom na Mrzlici,
25.	novembra ob 16. uri, srečanje članov kluba prijatelčjev Mrzlice.
GLASBENA
PRIREDITEV
TRBOVLJE
Delavski dom, 23. novembra ob 10. uri, glasbena prireditev za predšolske otroke Zeleni škrat Ariel, nastopa Melita Osojnik.
BoO-LETNICA LITIJE
KDOR LE MORE NAJ GRE V GORE
3.	Planinski pohod na
Dvorana na Stavbah, Litija, 24. november ob 18. uri; predstavitev knjige Martina Brileja Spomin na Litijo;

pom
1.	-/. ZDAJ ŽIVIM-Vili Resnik (1)
2.	-4. LENOBA-Don Mentony Band (3)
3.	- 5. TVOJE NOGE BOSE - Agropop (2)
4.	-3. SLOVENAC - The Drinkers (4)
5.	- 2. DOLINA LOGARSKA - Happy Band (5)
Glasujem za:
Moj naslov:
1,	- 4. CLOSE TO VOU - Whigfie!d (3)
2,	- 5. KISS FROM A ROSE - Seal (2)
3,	- 2. THIS TIME l’M FREE - Dr.Alhan (5)
4,	-/. LUCKYLOVE-AceofBase(1)
5,	- 1.TWENTY FORAPLAV - Anet Jackson (4)
RTV TRBOVLJE K10
ČETRTEK 23.11.1995
09.00	VIDEO STRANI,
10.00	UTRINKI IZ ŽIVLJENJA NAJ MLAJŠIH (VUZ - PONOVITEV),18.00VIDEO STRANI. 20.00 PRELUDIJ,
20.15	VEČNI KROG (ASTROLOŠKA PREROKOVANJA - R. KAČIČ)
PETEK 24.11. 1995
09.00	VIDEO STRANI,
18.00	VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,20.15 ŽEBLJIČKI (M. LAVRINŠEK), 21.15 FILM TEDNA
SOBOTA 25.11. 1995
13.00	VIDEO STRANI,
16.00	ŠTEVERJAN (1. DEL GLASBENE ODDAJ E), 17.10 FILMTEDNA- PONOVITEV
PONEDELJEK 27.11. 1995
09.00	VIDEO STRANI,
18.00	VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŠPORT ZA ŠPORT (G. KITA), 20.40 JANEZ KNEZ (KRATKI FILM)
TOREK 28.11.1995
09.00	VIDEO STRANI,
10.00	ŠPORT ZA ŠPORT -PONOVITEV, 10.25 VIDEOSTRANI, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	K.O. (VILI)
SREDA 29.11.1995
09.00	VIDEO STRANI,
18.00	VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 VRT ŽIVLJENJA (B. RENČOF).
ČETRTEK 23.11. 1995
20.00	VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJAZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 24.11. 1995
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
SOBOTA25.il. 1995
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
NEDEUA26.il. 1995
10.00	VKLOP VIDEO STRANI. 16.00 TV KOPER
PONEDELJEK 27.11.1995
20.00	ATV ŠPORT -ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO,20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK 28.11. 1995
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
SREDA 29.11. 1995
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ETV ZASAVJE
ČETRTEK 23.11. 1995
8.3 0 VIDEOSTRAN1,10.00 SREDA NA ETV (ponovitev),
11.30	VIDEOSTRANI. 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 1930 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VIJA, VAJA, V EN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET),
20.45	EPP, 2050 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.30 NE ZAMUDITE: POGOOR V ŽIVO O KABELSKEM SISTEMU IN ETV
PETEK 24.11. 1995
830 VIDEOSTRANI. 10.00 ČETRTEK NA ETV (p),11.30 VIDEOSTRANI.	18.00
SREDA NA ETV (p), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN (p),20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE (p), 20.50 3-2- 1-START (p), 21.20 NE ZAMUDITE POGOVOR O KABELSKEM SISTEMU IN ETV (p)
SOBOTA25.il. 1995
830 VIDEOSTRANI
NEDEUA26.il. 1995
830 VIDEOSTRANI. 9.00


z.

ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9 JO EPP. 9.32 NE ZAMUDITE (p),9.35 KNJIŽNI MOLJI (p),
9.45	MINI PET (p). 10.05 POZOR, SNEMAMO (p), 10.15REZERVIRANO: IGOR PODPEČAN V ŽIVO NA ETV (P)
PONEDELJEK 27.11. 1995
8.30VIDEOSTRANI, 20.15 3-2- 1-START, 20.45 EPP. 20.47 NE ZAMUDITE, 20.50 EPP REPORTAŽA VIDRGA,
21.00	KULT 6 URA, 21. 45 JANEZ KNEZ DOKUMENTARNA ODDAJA
TOREK 28.11. 1995
8.30VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV,
11.30	VIDEOSTRANI, 20.15 REZERVIRANO: PRIREDITEV OB 10-LETNICI ANSAMBLA INTERVAL (VODI KARMEN CESTNIK)
SREDA29.il. 1995
8.30	VIDEOSTRANI,10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI.	18.00
PONEDELJEK NA ETV.
19.30	VIDEOSTRANI, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH TV SLOVENIJE: VIDEO BOOM 40. 21.00 NADOMESTNA ENOTA TET 3, DRUGIDEL
ČETRTEK 23.11.1995
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA. 14.45 OBVE-
STILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRAIN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVS KI DN EVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK 24.11.1995
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL,
15.30	GLASBENE NOVOSTI,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA 25.11.1995
8.00	DOBRO JUTRO,9.00 POPEVKA TEDNA. 10.00 GOST NA RADIU. 10.45EPP,
11.00	TEDEN BIL JE ŽIV,
12.00	KUHAJMO Z DUŠO,
12.45	OBVESTILA IN EPP,
13.00	POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17JD0 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDELJA 26.11.1995
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO,
9.00	CICIVRTIUAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 11.15 VIŽA TEDNA.12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30
EPP, 12.45 OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDELJEK 27.11.1995
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00
PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP.17.00RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA. 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 28.11.1995
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA,14.4SOBVESTI-LA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA. EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
SREDA 29.11.1991
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
Srčece
Strogi učitelj pred tablo sprašuje Janezka: "No, pa povej, kaj ima srčece?" "Gospod učitelj, srčece ima noge!" "Ja, kaj pa govoriš? Kje si pa slišal, da ima srce noge?" "Včeraj sem šel mimo vašega odprtega okna in sem slišal: "Srčece, razpri mi nožiče!"
Shujševalna
"Naj vam torto razrežem na osem kosov?" sprašuje slaščičar močnejšo žensko, ki je naročila celo torto. "Ne, ne. samo na štiri. Moram namreč shujšati!"
Vožnja
"Kaj? Takle misliš voziti? Saj si tako nalit, da še stati ne moreš!" se dere žena na moža. Mož pa mirno odvrne: "Si pa res neumna. Misliš, da bom vozil stoje?!"
Stava
Mož se primaje domov krepko dobre volje... "Oprosti draga!" odjeclja z veliko muko. "Veš, s prijatelji smo stavili, kdo bo več spil!" "Vidim, vidim," reče žena, "In kdo je bil drugi?"
Obletnica
"Dragi, jutri je najina obletnica poroke! Naj zakoljem kuro za kosilo?" reče žena možu. Taji pa odvrne: "Kaj pa je kura kriva ?"
Pošta
"Na našo pošto se pa človek res ne more zanesti!" razlaga Francelj Janezu. "Zakaj ne?" je začuden Janez. "Pomisli, žena mi je rekla, da gre k mami na Štajersko, njena kartica je pa prišla iz Portoroža," reče Francelj.
Spričevalo
"Za takšne ocene bo moral biti nekdo krepko kaznovan..." je hud oče, ko si ogleduje sinovo spričevalo. "Tako je, ati! Vzemi svinčnik in papir!" "Zakaj pa?" "Povedal ti bom učiteljev naslov."
Obtožba
"Za vašo prometno nesrečo je kriv alkohol!" očita sodnik obtoženemu. Obtoženi pa reče: "No, saj sem vedel, da jaz nisem nič kriv."
naši rubriki opozarjamo na posebno oddajo, ki se bo zgodila prav na Miklavžev večer. Karmen Cestnik bo 5. decembra zvečer v goste povabila Miklavža, pa parklje, pa še koga... Seveda Miklavž ne bi bil Miklavž, če s sabo ne bi prinesel kup dobrot.
Miklavžev večer na ETV Zasavje bo prežet z glasbo, v ni e m pa bodo lahko sodelovali tudi gledalci.
Nekateri po telefonu, nekaj pa tudi v studiu. Po telefonu bodo odgovarjali na lažja vprašanja za lepe nagrade. V studio pabomo povabili nekaj mladih gledalcev, ki se bodo prijavili na naš razpis in odgovarjali na malo bolj zavita vprašanja iz sveta glasbe, TV, filma in še česa, kar mlade zanima.
Zakaj zavita vprašanja? Kerje nagrada za zmagoval ca vredna tega. Najboljši na Miklavževem večeru bo prej el iz rok samega Miklavža nagrado, da jo - bo veselje pogledati. In kasneje tudi gledati, saj je prva nagrada barvni televizijski spreje-
mnik. Pa tudi drugi udeleženci ne bodo odšli domov praznih rok.
Sedaj pa pero v roke in napišite svoj naslov ter telefon ter se prijavite za sodelovanje na Miklavževem večeru. Prijavijo se lahko sedmo in osmošolci (tudi kakšnemu šestošolcu bomo pogledali skozi prste) ter dijaki srednjih šol. Prijave bomo zbirali do naslednjega četrtka, 30. novembra. Sodelujoče na Miklavževem večeru na ETV Zasavje bomo izžrebali v oddaji Pozor, snemamo v četrtek, zadnji dan letošnjega novembra.
Kar pogumno - izpolnite
prijavnico in jo pošljite na 3,61411 IZLAKE, naslov ETV Zasavje, izlake Še danes.
JETRA
rapOjtf
Muzej
Zasavci smo bogatejši za nov muzej. V strojnici opuščenega loškega rudnika je postavljena rudarska zbirka.
Zbrani na slovesnosti so bili ganjeni nad dejstvom, kako vodilni zagorski rudarji skrbijo za svojega ljubljanskega šefa Borisa Soviča, ki je s škarjami zarezal v otvoritveni trak. Sedanji šef rudnika Matej Požun je nad njegovo glavo podržal dežnik, da bi mu voda las ne močila, prejšnji šef in sedanji Sovičev uslužbenec Janez Vovk pa mu je doživeto zapel nekaj pesmi, da se je gostu pri srcu toplo storilo.
JsTRA
rapOptf
Shod
Po dolgem času smo Zasavci spret videli pravi shod: z več kot tisoč ljudmi, s transparenti, s ploskanjem in žvižgi.
O pomembnosti shoda govori dejstvo, daje trboveljski župan Janez Malovrh prekinil dopustovanje v Čatežu, da je lahko pozdravil udeležence.
Ob njem so se med zasavske govorce vpisali še Ljubo Cvar, ki je razgalil dogajanja na parih metrih med Iskro in pekarno, Bogdan Barovič, kije odrecitiral nekaj Ivana Cankarja, in Leopold Očko, kije požel največ odobravanja za Mat kurba in tako naprej.
Po čem je svetniški sij
Zagorski svetniki so bili med prvimi in redkimi, ki so se odločili, da se odpovedo denarju, ki naj bi poplačal njihov svetniški sij in trud. Pravzaprav so takrat rekli, da so stvari, ki se jih ne da kupiti, kijih ni moč poplačati z denarjem. In so še dodali, dobri ljudje pač, naj gre namesto v njihove žepe denar za humanitarne akcije. Letos so tako s 40 nemškimi tisočaki pomagali kupiti novo reševalno vozilo.
Na zadnji seji pa je velika večina njih sklenila, da loščenje svetniškega sija ni poceni zadeva. Ne tako poceni, ko se jim je zdela v povolilni evforiji. Povedali so, da trije Prešerni ne morejo biti pravo nadomestilo, zato so sklenili, daje njihovo vsakokratno svetniško posedanje vredno eno Kobilco in enega Galusa.
Hkrati so se načelni možje dogovorih še, da ne velja z izplačili začeti nekje sredi mandata, zato bi si sejnine izplačali še za nazaj.
Svetniki so prezrli majhno težavico; namreč, da so ta denar in še več že namenili za nakup reševalnega vozila. Zato se edina rešitev zdi, da svetniki svoj del reševalnega vozila odprodajo, z iztržkom pa si poplačajo svoj dosedanji svetniški trud. Sicer ne bo lahko, poskusijo pa lahko vendarle. Morda bi začeli pri članih upravnih odborov v sveže olastninjenih podjetjih, kjer praviloma ne skoparijo z nagradami, ob tem pa so nekateri tudi potencialni kandidati za vožnjo z utripajočo lučjo.
Na rešilnem avtomobilu, seveda.
Research & Rescue Co.
—=^
C3>	£gj G
c/rta	ligo.
Končano je tekmovanje zasebnih podjetij za dosego	
najvišjega prihodka. Potem, ko je	tekmovalna komisija
pregledala vse pritožbe, zdaj objavljam	o dokončno lestvico za
lansko leto. Velikih trinajst je zbralo naslednje število tolarjev:	
Dadas Trbovlje	2.144 mio
Omnikom Trbovlje	961 mio
Gradbena dejavnost Hrastnik	691 mio
Avtoservis Malgaj Trbovlje	672 mio
Piramida Zagorje	656 mio
Malgaj Trbovlje	604 mio
Pak-4 Trbovlje	530 mio
Procarn Trbovlje	486 mio
Elektroprom Izlake	456 mio
Oria Computers Zagorje	444 mio
Center lošt Trbovlje	424 mio
Omnikom 2 Trbovlje	321 mio
Spot Trbovlje	316 mio
mm:
Koraki v varno
(
fffff /
f'»‘tf t
ŽIVLJENJSKI KROG
Življenjska zavarovanja Zavarovalnice Triglav
^ zavarovalnica triglav


1
sm

1
m

m
m
11
SSf
11
I
Celje - skladišče
#%B Banka Zasav o-per
T.	6/1995
Trbovlje
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d
5000002442,42
Na bančnih avtomatih
v Movljah (Trg revolucije), Zagorju in Hrastniku
lahko tudi
plačate položnice
položite gotovino na svoj tekoči račun
PREPROSTO kot DVIG GOTOVINE
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
i
5
COBISS o

I
II
I
S-
1*1111111
fflMMfflfflfflMMfflMmmmmmmMMMmmmmmfflmmmmmrn
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta.20..julija 2c, Zagorje ob Savi
tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
| Ime in priimek
I
Datum rojstva: I kraj/
•	« ■	• • •• i
poštna št................... |
■ telefon....................
podpis...................... |
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
\	sproti,	trimesečno,	polletno	(ustrezno obkroži)	j
I
ulica . . datum