Poštnina plačana v gotovini
Cena Din 2,— •
Ustvarjati zakone in se jim prostovoljno pokoravati — to je nuj-višji izraz državljanske svobode.
Lacordaire.
Rokopisi se ne vračajo
<
Uredništvo in uprava:
Maribor, Aleksandrova c. št. I l/I.
Naročnina:
letno Din 80.—, polletno 40.—, četrtletno 20.— Oelasi po ceniku
Čekovni račun št. 16.536 / Teleton št. 2365
Leto II. Št. 2
Maribor, 13. januarja 1934
Izhaja vsako soboto
Dr. F. Miler (Maribor):
Gospodarske zahteve Maribora in njegovega zaledja
iv.
Takozvani »napredek« našega gospodarstva, o katerem se mnogo govori in pisari, se pokazmje v tem, da se na deželi vedno bolj širi menjalni promet, ki posega tudi že v mesto. »Ce nam daste to in to, vam damo to in to. Kupiti ne moremo ničesar, ker nimamo in ne dobimo denarja.«
In koliko kmetov in obrtnikov že prihaja k mestnim trgovcem, zdravnikom. odvetnikomi in tako dalje, s ponudbo, ako bi mogli dobiti to aJi ono. 5e dobavijo drva, surovo maslo, perutnino itd., ali pa tudi v zameno za staro obleko, obuvalo itd.
To je način gospodarstva, kakor so ga pred 60 in 80 leti izrabljali posamezni podeželski mogotci, in kakor se še danes trguje z divjimi plemeni v Afriki I
Da je vsemu temu krivo to, ker so razni dogodki in pojavi zadnjih let vzeli ljudstvu vse zaupanje, da denar, ako ga sploh kaj ima, rajši zakoplje, kakor pa ga izroči posojilnicam in prometu, krivo to, da so skoraj vse banke, branil niče in posojilnice ustavile normalno Poslovanje, in joče toliko ljudi za svojimi težko zasluženimi prihranki, in so vsi kmetski pridelki, vse plače in zaslužki padli pod »krščanski« nivo, itd., je jasno. Denarja ni, in čim mani ga je, tem bolj hvalijo nekateri naše gospodarstvo in dobrote tega brezdenamega gospodarstva!
Edina pomoč bi bila začasno tudi v tem primeru — samopomoč, ki bi se gotovo obnesla, če bi se skupnemu naporu najboljših posrečilo oživiti zadruge podi novo idejo samoobrambe, kakor se je to posre-Cll° Pred 50 leti, ko so naši predniki z zadružno samopomočjo hoteli re-pada'r8 narod gospodarskega pro-
Če je potres ali požar uničil hišo
— ali je ne bomo zopet postavili, samo pravilnejše in boljše!?
Ta samoobramba pa bi morala vzbujati in podpirati ne samo štedljivost, ampak oživiti tudi promet in dati preprostemu menjalnemu sistemu širše polje s tem, da s primerno pomjcčjo naših in inozemskih trgovskih zbornic ugotavlja najmanjše naše potrebe iz inozemstva, ki jih ne moremo zadostno kriti v lastni državi, in istočasno naše pridelke in pro-
izvode, ki bi jih inozemski dobavitelji vzeli v zameno.
Zadevni obračuni bi se lahko izvrševali v centrali vseh teh zadrug najboljše v Mariboru kjer bi se stekali naši produkti za inozemstvo in kjer bi se inozemsko blago zopet odtekalo po poklicnem trgovstvu in obrtništvu! Če to znajo protežirani in neprotežirani posamezniki, bi se moralo to tudi splošno omogočiti tako. da bi imelo korist celokupno naše gospodarstvo, podeželje in mesto ter vsi delavni stanovi.
Take organizacije bi se tudi laže borile za dodeljevanje posameznih kontingentov, ki bi se ne smeli dajati le posameznikom v poljubno eksploatacijo.
Pri pravilnem uzakonjenju prenosa možnosti zastavnih listin na blago bi našel tudi naš denar, v kolikor je še skrit in neproduktiven, v tem
pokretu večjo dnevno ali kratkoročno uporabo in Varnost ter privabil celo naš denar iz tujine, v kolikor ni v rokah takih kapitalističnih špekulantov, katere bi morala zakonodaja primerno poučiti, da je to zločinstvo na državi.
Če bi se tako organizirali vsi proizvajajoči in delavni stanovi, bi s tem pridobili podlago za najrealnejši in najboljši gospodarski svet. Toda o tem) pri drugi priliki. Da navedem
samo še en primer:
Kakor dobavljajo in dovažajo posamezniki za banovino ali državo gramoz na ceste in čakajo včasi precej dolgo časa na plačilo, tako bi razni gozdni lastniki, ki ne morejo prodati svojega lesa ugodnejše, radi prodajali les ali kamenje kaki veliki stavbni zadrugi proti primerni akontaciji ali začasno samo proti vozarini ; pa bi bila taka pravilno organizirana stavbna zadruga lahko v stanu, da postavi proti odplačilu veliko število lesenih ali polzidanihl enodružinskih hišic in vil po Dravski dolini, po Pohorju itd., kar bi služilo v reguliranje stanovanjskih potreb in istotako tujskemu prometu, ki se v Pohorskem gorovju, v Mežiški dolini in po Slovenskih goricah tudi radi tega ne more razvijati, ker je tudi v tem pogledu Gorenjska daleč naprej v razvoju.
Poleg boljše organizacije v sadje-reji, ki zadobiva čim dalje važnejši svetovno-gospodarski pomen ini je v Slovenskih goricah, na Ptujskem polju iu drugod morda važnejša nego slabo vinogradništvo, bi se dalo gojiti v solnčnih in vremensko ugodnejših krajih tudi koristno rastlinstvo in vrtnarstvo.
Na mariborskem trgu je tega vse premalo; pa tudi glede na tujski promet je treba skrbeti, da ne bomo rastlin, ki jih potrebujemo za kuhinjo ali za lekarne, naročevali od drugod. V' tem oziru je okolica Maribora kakor nalašč priklad- ■ na za gojitev raznega rastlinstva, zlasti pa zgodnje zelenjave.
In da pridem' s tem zopet nazaj na Maribor, ihorami opozoriti, naj bi se prav tu v Mariboru za vso Slovenijo ustanovila nekaka botanična šola za ■rastline vseh vrst V tem pogledu bi bilo treba že obstoječo uzorno sadjerejsko šolo samo razširiti in pritegniti še bivše vrtnarsko podjetje g. Džamonje, ki je za to kakor nalašč ustvarjeno. Kakor botanična šola, tako hi spadala v Maribor hidi gospodarska visoka šola s poljedelskimi in gozdarskimi oddelki ter oddelki za živinorejo, ki bi imeli posebno nalogo, da se pečajo pri živini z zboljšanjem1 in uveljavljenjem dobrih pasem, z izbiranjemi, precepljeva-njent in poskusnim uvajanjem, pravih in zdravih trt, konserviranjem grozdja, uvajanjem pravega sadnega drevja in pravih gozdnih sadik, z iz-boljšcvanjemi naših gozdov in z vsemi kemičnimi študijami, spadajočimi v to stroko, vse v svrho priprave za načrtno gospodarstvo. Naj ta ali oni ne skomigne z rameni in poreče, saj še za druge stvari ni denarja. 'Fo je že res, res pa je tudi to, da je za realiziranje takih idej treba ne samo volje, ampak tudi energične zahteve


..

. ..-WWW	C sfc.
T#;	v;' T «It
r-*‘
■ .. ■ ' ■ ,» I...........................'
'	f
m- mm	m
Maribor —- pogled s Pobrežja, na desni Stolna cerkev
Ljubljansko pismo
Dragi tovariš.
Kako smo v Ljubljani proslavljali petletnico šestojanuarskega manifesta našega kralja, to ste slišali v radiu. Upam, da ste tudi v Mariboru dobro slišali govore, govorjene na Manifestacijskeml zboru borcev Ju-ffoslavije v »Unionu«, ki je bil žari-scc ‘n središče te proslave.
Kd.0, ie manifestirat na temi zboru:. Ljudstvo! In kaj so povedali go-Vorniku ? To, kar misli, čuti in hoče ljudstvo,^ zato so ti govori tudi vzbujali tisočer en odmev po vsej domovini.	•
Veličastna manifestacija sloven-^k^,,]UfstVa za kralja in državo ,ic bi ta zbor, ob e nemi pa tudi porazna obsodba.
,	škoda, da se nisi n
udeležiti tega zbora, da bi bil može, ki so sc jimi oči iskrilo , biotičnem navdušenju, a se jim zalivale s solzami bolesti,' ko s< vorniki slikali današnje razmer so privedle tako d'al'cč, da na z Jugoslovanski njeni rodni sinovi
ni in strgani hodijo okoli, iščoč kruha im dela, tujec pa si na tej zemlji pase trebuh in polni žepe.
Ne! Tem razmeram je treba napraviti z vso odločnostjo konec. In zato se zbira danes ljudska armada, ue nasilna, marveč mirotvorna, delavna armada, se zbira okrog svojega mirotvornega, delavnega kralja in voditelja, da se pod praporom njegove velike ideje 1'oti dela popolnega preloma s preteklostjo in popolne prenovitve Jugoslavije.
Znamenit je ta novi pokret, ki je v zadnjih treh letih čedalje bolj razgibaval duhove in se zdaj ob petletnici 6. januarja prvikrat kolektivno manifestiral. Kako veliko zadoščenje mora biti kralju Aleksandru, ki si danes lahko reče kakor cesar Napoleon, ko se je 1. 1815 povrnil v Francijo in se je ljudstvo'zgrinjalo okoli njega:
»Danes je vse dirugače. Zdi se, da se je vrnila potreba po ustavi, volitvah in govorih. Alj to je želja manjšine. Večina hoče samo mene... Jaz nisem samo vojaški cesar, marveč senu tudi cesar proletarcev in kme-
I tov. hi tako se ljudstvo vrača k meni ... Jaz šemi mož ljudstva.«
Fno je danes gotovo: 6. januar 1929 je pomenil formalni začetek novega državnega življenja v Jugoslaviji, faktično pa se začenja to novo državno življenje s 6. januarjem 1934. Pet let je predstavljalo le pred-hpdn' dobo, pet let je bilo potrebnih, da se ie kraljeva ideja, ki je tedaj nadla kot iskra v ljudsko dušo, razplamtela v vseh srcih.
Fo je naš pokret. In naj nihče ne misli in upa, da se bo ta pokret zaustavili. Ni ie sile, ki bi ga mogla zaustaviti. Zakaj za nas je samo ena pot in ta se glasi: Naprej! Nazaj v razmere, v katere smo zopet začeli lezti, se ne maramo nikoli več povrniti.
Armada borcev Jugoslavije je na pohodu, armada vseh dobrih patriotov, armada pozitivnega, konstruktivnega dela, armada vseh tvornih ljudskih sil — kdo bi sc ji mogel zoperstaviti? Kaj jej preprečiti zmago?
Ki so modri iu pošteni, bodo korakali v naših vrstah: ki so v preteklosti delali napake, imajo zdaj še priliko jih popraviti; ki so nespamet-
ni in zaslepljeni. — tisti pa naj se pazijo, da ne bo stopala naša noga preko njih trupel...
Kralj in narod! Pod! tem, geslom se zbiramo na delo, ki ga bomo z božjo pomočjo — kakor je tako lepo rekel tovariš Vladimir Fabjančič na rnanifestacijskemi zboru, — tudi dovršili. In dosegli to, kar hočemo:
Da bo v naši lepi, od narave tako bogato obdarjeni Jugoslaviji vsak njen sin imel kruha in! bo mogel spodobno preživljati sebe in družino, da bodo vladali dobri zakoni, poštenje iu pravica, in da bomo medsebojno živeli v slogi in praveiu bratstvu.
Pozdrav vsemi, ki so enakega duha in srca!	Aemonus.
Vse cenjene naslove, ki redno prejemajo ,Razgled', prosimo, da čim prej vplačajo naročnino
Uprava „Razgleda"
KULTURNI RAZGLED
Mariborska kulturna kronika
na primernih mestih in pa skupnega, če treba večkratnega odločnega nastopa in trajne iniciativnosti.
Lc premislimo, koliko si pridobiva Gorenjska po tujsko-prometni industriji in kako so si nekateri okraji s primerno spremenjenimi gospodar-stvom pomagali zopet na noge.
V kolikor se iz tega ali onega razloga demontirajo delavnice državnih železnic, v kolikor se je Mariboru odvzela ta ali ona pridobitna možnost, v isti ali še podvojeni meri mora biti pripravljena vsa naša javnost, da sama varuje svoje interese in da se interesira za druge možnosti, ki bi napravile konec zapostavljanju severne meje.
Tudi tukaj se bomo morali navaditi: misliti na pravilno načrtno gospodarstvo in istega uveljaviti bodisi v obliki skupne zadružne samopomoči. bodisi s primernim vplivanjem! na pristojne faktorje.
Na vsak način pa moramo najti dela in primernega zaslužka ne samo za brezposelne ročne delavce, ampak tudi za mlade brezposelne intelektualce. ki po pravici zahtevajo službe in kruha.
Samo tako bomo utrdili celo obmejno mariborsko zaledje tudi v narodnem oziru, zbudili narod iz malodušnosti, nezaupljivosti in ga. obvarovali — obupa.
•
S tem člankom zaključuje dr. Miler svoja stvarna in vsestransko zanimiva ruzmotrivanja o našem gospodarskem položaju in njegovih potrebah in zahtevah. Dobro pa bi bilo slišati o tem tudi druge glasove.
Zato nameravamo s prihodnjo številko »Razgleda« otvoriti javno diskusijo o tem vprašanju in vabimo naše gospodarstvenike, da izrazijo svoja mnenja, kaj bi bilo potrebno storiti v svrho saniranja sedanjih razmer in ublažitve gospodarske krize.
Gotovo bo tako vznikla marsika-ka dobra misel in pobuda ter našla odziva na odgovornih mestih.
Popravek
V	prvi letošnji številki »Razgleda« smo objavili od odličnega strokovnjaka napisan članek o vplivu obtoka denarja na razvoj gospodarstva.
V	predzadnjem odstavku tega članka je pomotoma izostalo nekaj besed prvega stavka, kar moti smisel. Ta stavek se miora pravilno glasiti: Sploh se razvrednotenja denarja ni potreba bati, če le vlada v državi red in avtoriteta.
Prijateili!
Zahtevajte „RAZGLED“ po vseh javnih lokalih, kavarnah in gostilnah.
Darilo Nicodemi: Seampolo
Debut gdč. Rasbergerjeve
Nicodernijev »Scampolo« je igra, ki je bila menda že na repertoarju vseli evropskih gledišč in celo v filmu. Nekaj prav nekompliciranih zapletljajev, ki sestoje iz običajnih presenečenj in nekaj sentimentalnosti, bi človek sodil, je vsa vsebina te komedije. Toda njena glavna oseba, to preprosto dekle z ulice, ki v imenitni, a gnili družbi frapira s svojo svežostjo in nepokvarjenostjo, je lik, ki daje vsej komediji neko izredno toplino.
Na odru je uspeh v veliki meri odvisen od naslovne vloge. Priznati moramo, da jo je debutantka rešila nad vse častno. Že s prvim nastopom je imela občinstvo , za seboj in ga s svojo temperamentno igro držala vse do konca. Njenega partnerja inže-njerja Tita Sacchija je s humorjem in toploto kreiral g. Skrbinšek. Vendar se zdi, da mu karekterne vloge bolj ležijo. Njegovega, na videz blagega prijatelja, a v resnici pohotnega starca Giulia Bernini-ja je dovršeno odigral g. P. Kovič. — Simpatično se je predstavila ga. Udovičeva, ki smo jo doslej skoro izključno poznali le iz operete. Njena ne posebno zvesta zakonska žena Emi-lia Bernini je bila živ lik. Kapriciozna ljubica Franca ge. Starčeve, učitelj Giglioli g. Furijana in natakar Fgisto g. Harasto-viča so izpolnili in zaključili kompaktno celoto, ki so jo tvorili igravci v uspeli režiji g. Skrbinška. Njegovim navodilom se ima gotovo debutantka tudi mnogo zahvaliti za svoj uspeh1.
Večer je uspel. Škoda, da gledališče ni bilo bolj polno. Sicer je pa bilo aplavza za polno hjšo.	Jaro Dolar.
Delakove oderske prireditve*)
Če moremo že danes govoriti o novem slovenskem teatru, je to predvsem1 zasluga režiserske trojice Debevec-Kreft-Delak.
Skoro istočasno so nastopili vsak s svojo več ali manj osebno noto. Bočim stremi Debevec za tem, da s tenkočutnim oživetjem postane in ostane avtorju čim bolj zvest, je pri Kreftu režija že svobodnejša, že skuša približati z močnimi zunanjimi efekti nekatere aktualne ideje občinstvu.
*) .HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA«. Igra z narodom. Kolektivna drama. Založila in izdala Cankarjeva družba. Po povesti Ivana Cankarja priredil Ferdo Delak.
.DESETI BRAT«, gledališki roman na besedilo Josipa Jurčiča. Oderska prireditev Ferdo Delaka. Založba »Naš oder«. Ljubljana. Gajeva 8.
.GLAS OD DOMA«. Primorska revija na rapallski dan — Klub jugoslovenskik akademikov iz Trsta. Gorice in Istre v Ljubljani.
Najbolj pa stopa avtor v ozadje pri Delaku. Morda ga še nismo imeli režiserja, ki bi tako suvereno obravnaval tekst kakor ort.
Njegove oderske prireditve dokazujejo, da mu je bolj pri srcu idejna dinamika in slikovitost, kot dramatična napetost. To in pa njegovo močno oslanjanje na skioptično ilustracijo kaže njegovo bližino filmu, ki more biti sploh bolj epičen nego oderski komadi.
V »Hlapcu Jerneju« je z uvedbo govornega zbora in s tem1, da je Sitarja, župana, mladega sodnika, jezičnega doktorja in župnika zedinil v gosposko, močno podčrtal simboliko in idejo stvari.
Njegov »Deseti brat« je kot prvi strnil vso fabulo okrog glavne osebe Martinka Spaka in pomaknil vse osfhlo. posebno ljubezenski motiv, močno v ozadje. Teksti, ki teko pred vsakim prizorom in naj bi povezali posamezne scene v celoto in po slogu morda vplivali arhaično, so nepotrebni.
»Glas od doma« je revija, ki se sestoji iz recitacij, recitacijskih zborov, petja in plesa. Presojanje po knjigi je zato seveda težko mogoče. Izbor pesmi je primeren. Diapozitivi so, kakor povsod pri njem, Ravnikarjevi. Od njegovih oderskih predelav še niso izšli Cankarjevi »Hlapci«, kjer se dejanje koncentrira le okrog volitev in je vse osebno črtano, ter Župančičev »Ciciban«, kjer menda prvič mied Slovenci nastopa otroški zbor, a ga žalibog nisem videl.
Jaroslav Dolar.
Iz slovenskih revij
Književnost 193.?. Prejeli smo nekaj številk te morda najmlajše slovenske revije, ki se bavi s socialnimi in drugimi aktualnimi problemi v oceno. — Težišče je menda v poljudnih razpravah, kakor so to: T. Brodarja:	»Nacionalno vprašanje kot
znanstveno vprašanje«, ki v polemiki z znanimi Vidmarjevimi »Kulturnimi problemi« razvija marksistično pojmovanje nacionalnosti. Potem poizkus dialektično materialistične osvetljave literature B. K.-ja pod naslovom: »Književnost o vasMn kmetu«. Zanimiv je članek A. Kovača: »Železna peta« o fašizmu v Nemčiji. V današnjo aktualnost posega med drugimi članek o požigu rajhstaga. — Ostali del revije zavzemajo polemike in nekaj beletristike, ki pa je povečini prevodna (Gorkij, Ehrenburg, Toller i. dr.). — Pozornost v temi letniku so vzbudili Kozakovi prispevki in Klopčičeva pesem: »Materino pismo«.
Kdor hoče do dna razumeti ekonomsko strukturo in socialne borbe našega čaša ter njih odblesk pri nas, ne bo mogel mimo »Književnosti«.
V Mariboru izhajajoči »Triglavanski list« se odi polemičnih razprav o slovenstvu in jugoslovenstvu ter o marksizmu z lite-rarno-zgodovinskimi članki in objavljanjem
pisateljske korespondence vedno bolj pomika na slovstveno polje. Zdi se, da je to listu v prid, ker tako pridobiva na objektivni vrednosti že kot arhiv. Aškerčeva in Cankarjeva pisma so gotovo zanimivi donosi, ki nam ne kažejo !e novosti iz življenja omenjenih pisateljev, ampak prinašajo celo nove podatke za slovstvenega zgodovinarja.
»Na platnicah« in v »Polemikah« se zrcali kos zanimive borbe med ustaljenimi starimi in revolucionarnimi mladinci.
V	torek, dne 9. t. m., se je vršil v lovski sobi hotela »Orel« sestanek starešin »Jadrana« in »Triglava«. Predaval je pred mnogimi poslušalci prof. dr. Dolar o problematiki spolnih vezi pri boljševikih in Platonu.
V	sredo, dne 10. t. m., se je pri mariborski »Svobodi« pod vodstvom g. Eržena nadaljevala diskusija o ženi in socializmu. Posebno živahna je bila debata o mestu matere v kolektivni vzgoji.
OPOMBE
Najobčutljivejši organ človeka ni njegovo slabotno srce, marveč njegova močna denarnica.
*
Dana nam je moč, da tudi proti svojemu nagnjenju storimo to, kar je prav: vest se pravi tej nebeški sili, na kateri v prvem redu sloni vse. kar je človeško.
*
Življenjski nauk: Pred možmi govori vedno glasno in jasno; pred ženskami tiho in dvoumno; pred norci pa molči.
» *
Občevanje s slabimi knjigami je često nevarnejše kakor pa občevanje s slabimi ljudmi.
*
Pri ognju, s katerim se igrajo ženske, si moški opečejo prste.
*
Najsrečnejša ženska ni tista, ki dobi moža. katerega je hotela imeti, ampak tista, ki dobi moža. katerega je hotela imeti druga.
Mariborske prireditve:
Narodno gledališče: V soboto 13. jan. »Scampolo«, red B. — V nedeljo 14. jan. popoldne otroška predstava »Pastirček Peter in kralj Brlliatin«. Najnižje cene. Zvečer opereta »Mala Floramye«. V torek 16. jan. predvidoma premijera »Okence«.
Grajski kino: opereta »Njena Visokost prodajalka«.
Kino Union:	»Sestra Angelika« (do
ponedeljka 14. jan.)naslednji film »Milijonarjeva prijateljica«.
Važna davčna odločba za mariborski okraj
Z ozirom na nepravilnosti pri obdavčenju je finančni minister na podlagi §a 45. odd. II. točka 1 odredbe glede obdavčenja prodaje vina in lesa, ki se pridela na lastnem zemljišču, izdal pojasnilo.
Finančno ministrstvo je pri tej priliki ugotovilo, da se vinogradtiikom, ki točijo lastno vino. ne sme predpisati radi .tega poseben pridobninski davek, kar velja tudi za primer, ako lastnik gozda, četudi potoni strojev, predela svoj les v deske in iste na drobno ali debelo prodaja, bodisi doma, bodisi na trgu ali na sejmih.
Vsaka taka predelava lastnih produktov na debelo aii drobno bi samo tedaj spadala pod davčno dolžnost pridobnine. ako bi se to izvrševalo na industrijski način, torej na način, ki ima industrijski značaj.
»Kaj, ti pišeš sam na stroj? Kje pa je tvoja tipkarica?«
»Se je poročila.«
»S komi?«
»Z menoj.«
♦
Kako to, da ste postali nočni čuvaj?« — »Veste, gospod, doma imam ženo in . sedem otrok, pa ni za mene nikoli prostora na peči.«
Moderna francoska šola: razred obeduje v restavraciji
Mariborščina
Kaj je to? No, to je mariborsko narečje, ki ga po mestu in okolišu dosti slišiš, več kot se spodobi slovenskemu kraju. Pravijo, da je to nemško narečje: ampak ga tudi Nemec Nemariborčan težko razume. Jaz sem spočetka mislil, da je to angleščina. (Angleščine namreč ne znam; nič.) Na primer: Sem se sprehajal po Kalvariji, otro-čad se je tam igrala, pa slišim dekletce zaklicati dečku, ki je splezal na drevo: »Sou koum do obe, off thou pleada!« — Ali ne zveni to po angleško? Nemško bi se to pravilno glasilo: So komm doch herunter, Aff’ du blöder. Po naše: Pojdi no dol, opica bedasta.
Air, da, je to čudna, komična in vse prej ko lepa govorica. Ampak tudi naša ljubljanščina, slovensko narečje, ni noben užitek za uho. Slovenščino govorijo Mariborčani vsekakor lepše.
A kdo govori mariborščino? Nemci? Se razume. Prav nič manj pa tudi Slovenci. Tako-le iz navade. Da, iz same navade, kaj pa drugega! Jih vendar radi tega ne boste že imeli za nemčurje!
Naj pokažemi par zgledov. Lani sem ležal par dni v mariborski bolnišnici in sem imel sobnega tovariša v osebi starega gospoda. upokojenega uradnika. Bil je zaveden Slovenec, prosim: naročnik »Jutra«, ki ga je vselej prebral od začetka do konca, ali pa od konca do začetka, kar je vseeno.
Po kosilu ga je obiskovala žena, tudi dobra Slovenka. Ampak kramljala sta med seboj po nemško. In sta se opravičila pri meni: »Sva tako navajena.« Jaz šemi dejal: »Kar dajta, se borni pa še jaz naučil: je vedno dobro, če človek poleg slovenščine zna še kak jezik.«
Stanujem pri neki rodbini: vsi znajo slovensko, mati je pristna Slovenka iz Slovenskih goric, hčerki sta Sokolići, ampak jaz nisem doslej teh ljudi niti enkrat še slišal govoriti medseboj slovensko. Z mano pa govorijo.
Vračam se iz Ljubljane v Maribor z vlakom 18.20, zadnji štirje vagoni so direktni mariborski, tami že lahko slišiš mariborščino. V mojem kupeju sedi orožniški narednik v družbi dveh dam. Konverzacija nemška, mariborska. Do Kresnic. Tam pride skoz sprevodnik, pozdravi »Dober večer«, preščipne karte, — »Hvala« — in gre dalje. Zdaj pa ta trojica naenkrat krene v slovenščino. Ali jih je sprevodnikov slovenski pozdrav spomnil na to, da znajo tudi oni slovensko? In kako lepo govorijo! Nekako do Zidanega mostu: od tami pa zopet preokrenejo v mariborščino. Zakaj ? Pač iz navade.
Spominjam se Trsta, tarn sem ob nedeljah zahajal v okolico s slovensko- pevsko družbo, prepevali smo po Krasu slovenske narodne in umetne, da je bilo veselje. To so bili sami navdušeni Slovenci, vnete Slovenke, ampak kadar so se kaj medseboj sporekli, so se vedno po italijan-
sko. Tudi v mariborskem parku sem- nekoč imel priliko prisluškovati temperamentnemu razgovoru dveli dam (poznam Ji, Slovenki sta), ki se je razvijal v gladki italijanščini. In zadnjič sem v nekem podjetju malo gledal dekleta pri delu: lepo so se pomenkovale po slovensko, zdajci pa Jih je nekaj razburilo, in halo: mariborščina.
Jz teli pojavov sklepam psihološko, da ,ie za afekte najbrže bolj prikladna italijanščina in nemščina, kot pa slovenščina.
in tako torej slišiš v Mariboru veliko nemščine: isto je v Celju, Ptuju, povsod po zeleni Štajerski. To je tako navada. Mnogi se nad tem spotikajo. Tudi jaz sem se spotikal, zdaj sem se pa že privadil, da me več tako ne boli. Zadnjič sem bil v Gradcu: tam- sem slišal mnogo slovenske govorice. To je izravnalno.
Sicer pa v Mariboru nemščine nič ne potrebuješ, če stopiš v trgovino in se ti morda primeri, da ti izza vseh pultoy zadoni naproti:	»Guten Tag —- Kompliment
— was wünscht der Herr?« — Pa treba samo, da zagrmiš: »Dober dan vsemi skupaj!« — pa se boš čudil, kako ti bodo lepo postregli po slovensko.
Navadi nikar preveč ne zameri: saj veš, stara navada železna srajca. Saj, Kakor stare navade vedno bolj izginjajo, bo tudi ta. Čas preoblikuje vse.
Ampak senu zadnjič doživel nekaj, kar odpira nove perspektive v našo jezikovno bodočnost.
Na progi Zidani most—-Celje. Dve smučarki sta vstopili v naš kupe. Io se pravi: naš kupe je bil že zaseden, pa sta ga smučarki energično še bolj ^edh Zlasti, prva, visokostasita punčara s klasičnim
profilom, je razvijala k“!°s.aIno en®.rK‘jP' Mi drugi smo se seveda Tudi malo stisnili, saj mladi dami sta bili bn vsem patični. Smučarski dres, trajni kodrčki, ustnice rouge, nohtki karminasto lakiran, vse tiptop ž la mode; očitno kaki hmeljski princesi iz Savinjske doline.	. L
Konverzacija seveda nemška. Ampak prosim- potem sta pričeli govoriti medseboj tudi slovensko im nato pa — tableau! še francosko. In je »ta energična« postavila naposled celo rekord: pričela je stavek francosko, ga nadaljevala nemško m ga končala slovensko!
Nam- drugim je seveda vse to silno imponiralo, toda še bolj bi nam bilo imponiralo, ako bi bili ti ljubi deklici pri vstopu rekli »Dober večer«. in pri odhodu »Lahko noč« magari po francosko. Ampak nas očitno nista smatrali vrednih pozdrava. No, da, če smo tako-le hmeljska princesa, ze smemo malo vitiati svoj napudrani nosek ...
Pa kaj sem že hotel povedati? No, tole: Da bo, kakor vse kaže, občevalni jezik doraščajoče generacije nemško-slovensko-francoska žlobodra. In še se ji po vsej priliki primeša še italijanščina, pa bo še večja
žiobodra^o	zemJjitoa slovenska še bolj
interpsantna. kot je že itak.	Joe.
Revija mariborskih podjetij
Grajski kino in kino Union
»Razgledu« očividno zelo naklonjena čitateljica, gospodična v Ljubljani, ki še nikoli ni bila v Mariboru, nam piše: ». • • Pu o mariborskih trgovinah toliko pisarite, le že vse lepo, ampak najprej bi morali opisati kina. S teatrom ste začeli, kaj pa kini v Mariboru? Ali so kaj lepi? To nas boli zanima. Pa tudi spada h kulturi.«
»Kini« je srčkana beseda in gospodična Fini, kakor se je podpisala, je gotovo tudi srčkana. Pa se razume, da takoj tudi ustrežemo njeni želji, toliko smo pa se kavalirji.
In tudi v tem ima gospodična rim prav, da spada kino h kulturi. In smo vsekakor zagrešili napako, da našemu čitateljstvu izven Maribora še nismo predstavili nobenega mariborskega kina.	.
Torej, da d’ancs malo to popravimo: V Mariboru imamo dva kina Grajski kino in kino Union; njune sporede navadno beleži »Razgled« v rubriki »Mariborske prireditve«.
Grajski kino je — kakor že ime pove, — etabliran v mariborskem, gradu. To je v centru mesta, v bližini kavarne »Astoria« in hotela »Orel«. Ge pride gdč. Fini v Maribor in se nastani v elegantnem, hotelu »Orel«, h0 i™,0!11 torej samo par korakov do Grajskega kina, ki se ji bo gotovo do-padel že po svojem interesantnem in vele-romiantičnem obeležju. Pomislite: v starodavnem fevdalnem gradu s slavno preteklostjo, menda celo neki rimski papež je že bival pod njegovo streho, — (naš odlični zgodovinar dr. Travner je napisal o tem gradu že marsikaj zanimivega, morda napiše kdaj tudi za čitatelje »Razgleda«), — v prostrani sijajni viteški divorani, kjer so nekoč na razkošnih karnevalih flirtale z junaškimi vitezi nežne plavolase princese ■— tam je danes moderen kino... no, da. kjer tudi flirtajo princeske: na platnu filmske -trenutno: Njena visokost prodajalka, Liana Haid, — na sedežih pa druge take in enake
princeske.
Vsekakor je mariborski Grajski kino, kar se tiče zunanjega lica in okoliša, naj-interesantnejši kino v Jugoslaviji; skratka zelo romantičen in nobel kino.
V tem pogledu je skoro škoda, da se bo moral izseliti iz sedanjih apartmanov. Grad je namreč kupila mestna občina in bo posihmal tukaj mariborski magistrat. Nekateri to zelo kritizirajo, češ, da bodo adaptacije stale veliko denarja: jaz pa mislim, da predstavlja ta stavba veliko realno vrednost, da se investicije izplačajo in da bo magistrat v tem gradu imenitna reč. Za Maribor znamenitost.
Ko se izseli kino, bo ostala v gradu že lepo urejena dvorana, ki bo lahko služila za zbornico mestnega zastopstva.
Lastnik Grajskega kina je g. Guštin. Obiščem ga malo v njegovi pisarni. Je res simpatičen, zelo inteligenten in izobražen mož, in s takim človekom, se pogovoriti.
je vedno prijetno. Kar mi je pa še posebno prijetno, je to, ko vidim, da simpatizira z »Razgledom«, da ga veseli že kot narodnjaka, da je Maribor s tem. pridobil en slovenski list več, veseli pa tudi sploh v na-rodno-kulturnem in gospodarskem pogledu. Maribor potrebuje propagande in vse, kar služi tej svrhi, treba pozdraviti in podpirati. Dobro mi dejo take besede, so prijateljske, dobrohotne in spodbujajo.
Izprašujem g. Guština malo o njegovih projektih, ker sem. slišal, da namerava svojemu kinu postaviti lasten dom, zgradbo na najmodernejši način. Načrti še niso izdelani, tako mi pove, a kadar bo stvar perfektna, — no, tedaj bomo pa lahko kaj več povedali o tem čitateljem »Razgleda«.
Drugi mariborski kino, je kino Union. Kje je ta? Torej zapomnite si, gdč. Fini: če se pripeljete v Maribor s prvim večernim vlakom in hočete takoj v kino, — cesta, ki vodi izpred glavnega kolodvora v mesto, to je Aleksandrova cesta, glavna mariborska avenija, lepo široka, lani vsa nanovo pretlakovana. Takoj od' kolodvora v levi smeri že zagledate kavarno »Jadran« (s teraso), poleg na pročelju se blešči napis Pinter & Lenard. veletrgovina z železnino je to, no, — in vis-a-vis na desni strani Aleksandrove je Trgovski dom, J. Pregrad, — elegantne, razkošne izložbe, pred katerimi boste gotovo obstali, — no, in tam je vogal Cafove ulice in tam. že zagledate transparentni napis »Kino Union«.
Lična zgradba zunaj in znotraj: foyer je zelo prostoren, pozimi prijetno topel in vzbuja nekako domače počutje.
Lastnik kina Union je g. Valjak, ki je tudi predsednik gostilničarske zadruge, podjeten in interesanten mož. Za mene še posebno interesanten. Ko sem namreč na tisti konferenci gospodarskega predstavništva z velikim optimizmom razvijal svoj načrt pokrenitve »Razgleda«, mi je g. Valjak prerokoval, da bom imiel z listom, vse polno težav. Pa jih imam v resnici' čez glavo. So res take težave, da moram, prihodnjič »Razgledu« naklonjenimi čitateljem kaj več o tem povedati, ker jih bo to gotovo silno zanimalo.
Pa da končam o naših kinih:
Mariborska kina sta navadno vedno dobro obiskana, saj šteje Maribor 35.000 prebivalcev. V večernih urah vidiš iz kina kar vreti množice, a — je tolažljivo to, da jih vidiš ob nedeljah pa vreti tudi iz cerkve. Brez vere je težko živeti, brez kina pa tudi.
Saj, kako bi, o človek naših slabih časov, tvoji živci tako zgarani in zbiti, mogli zdržati, če bi ne bilo kina, kjer se malo oddahneš in porazvedriš!
V tem je kino za nas dobrota. Vi pa, gdč. Fini, Vi bi pa sploh ne mogli živeti brez kina — kajne?
J. Fr. K.
NJENA
VISOKOST PRODAJALKA
Krasen film — Vesela opereta
v glavnih vlogah: Willy F£>?*!, Liane Haid in Paul Kemp.
Od petka, dne 12. januarja do vključno srede, dne 17. januarja 1934-
GRAJSKI KINO	GRAJSKI KINO
Nepričakovano kosilo
Vesela dogodivščina
Prizorišče: Neka policiia.
Komisar, človek božji, ah pamet? Vržete celo svoje kosilo s skle tn priborom enostavno skozi okno!
Obdolženec molči.
Komisar: Ali morda ni bilo tako?
Obdolženec:	Ne čisto tako:	sta b
zraven tudi dva krožnika.
Komisar: Še lepSe! Slišite, prijatelj, k ke manire pa so to? Od vaših bomb je zadet siromak, sicer m zadobil nobene p sk»dbe, ker je vse razen vilic padlo pr njim odnosno za njim na tla, toda jiredsta bajte si, če bi miu bila padla skleda KIav°!	, .
Obdolženec: Si rajše ne predstavlja gospod komisar. Saj mi je itak zal, amp kadar me pograbi jeza, moram- vse razm tati.
Komisar: No, dobro, radi mene lati razbijete vso svojo hišno opravo, te yas veseli, toda pasanti na ulici ne smejo n od vašega razmetavanja ogroženi.
Obdolženec: Saj imate prav, gosp komisar, imel sem pač jezo na svojo žet ker ni bila gotova s kosilom, pa sem mol čakati. Ona zmeraj toliko klepeta z bab cami po hiši... No, pa že doma so mi zn raj rekli »Tonač-razbijač«.
Komisar: Prijatelj, to se boste morali odvaditi. KdO ve, kaj poreče mož, ki ste ga zadeli. Le glejte, da ne bo to izkoristil. So taki ljudje. Če ste mu pokvarili obleko,
se kar pripravite na masten račun. Morda bo Pa zahteval še kaj za bolečine.
Obdolženec: Ga bom pa za odpuščanje prosil, saj sem tudi jaz revež: to bi bilo hudo, če bi bogve koliko zahteval od mene!
Komisar: No, pa ga pokličimo noter. (Pokliče pričo.)
Priča: (star možic z dolgimi lasmi in zmršeno brado, oblečen v oguljeno suknjo, vstopi, prijazno se smehljaje).
Komisar: Gospod priča, kaj ste po poklicu? V prijavi stražnika stoji »filozof«.
Priča: Da, gospod komisar, to sem.
Komisar: Od tega vendar ne morete živeti?
Priča: Živim poglavitno od juhe, ki jo dobivam pri frančiškanih, zato pa sem, tudi dolžan temule gospodu veliko zahvalo, ker mi je takrat priskrbel tako dobro kosilo. Bil sem ravno na poti v samostan, naenkrat m,i prileti nekaj na glavo in že trešči predme neka posodb na tla. Kaj je bilo, prvi hip nisem niti prav videl, ker je namreč najprej priletela name vsebina v podobi okusne gobje omake s cmoki. Še posebno zahvalo pa senu dolžan plemenitemu darovatelju, ker se je konečno spustila name še dobra krompirjeva solata, ki je že dolgo nisem jedel.
Komisar: Kaj. ali ste mogli to še pojesti?
Priča: I, zakaj pa ne? Pobral sem' posodo in sem z njenim robom vse lepo spraskal z glave in s suknje. Bilo je še toplo in mi je izvrstno teknilo. Najlepša hvala.
Komisar: Dober tek! No, kaj pa vaša osebna varnost, ali je bila kaj ogrožena?
ŠPORTNI RAZGLED
Rimski vrelec — smučarski raj
Tai mirni, idilični podgorski kotiček ni morda skrit in zasenčen v ozkem in globokem' jarku kakor Rimske toplice, ki jih ob Spodnji Savinji izpod Stražnika komaj opaziš.
Koroška slatina Rimski vrelec s priznano čisto alkalično vodo, priporočljivo proti slabi prebavi, proti boleznim dihalnih organov, ledvic, mehurja in želodca se razprostira nad meglo in, mrakom gozdnih jarkov in jam,g v vzvišeni, solinčni in zračni le-sb (510 m nad morjem), ki ne pozna ne dima. ne prahu, ne hrušča in trušča razposajenih, letovišč in zimo-višč. Začetnik in novinec v smučanju najde v bližnji kakor oddaljeni okolici položne njive, travnike in odprte sadovnjake, ki nudijo najpripravnej-ši svet za vajo in trening. Mojster smučar pa se lahko navžije tam belega sporta po mili volji.
Prednosti znamenitih smučišč, ki jih nudi okolica Rimskega vrelca, imajo svojo podlago v različnosti planinskega sveta, ki oklepa Mežo in mieno dolinico. Plešived spada kakor Peca in, vse Karavanke k južno-apneniškim Alpam, ki imajo na vzno-ž-ju in v svojem predgorju in pred-
hribjvt položna, v višjih! legah p;; strma, deloma tudi nevarna smučišča ali vsaj težavna, ki se jih ne izogiblje noben pravi smučar. Strojna pa, ki se kakor velikanska krtina kopiči severno od Meže, Plešivcu nasproti, spada kakor naše Pohorje k Praal-pami, katerih hrbti in pobočja s.o tudi v najvišjih legah položne vzbočena, da jih lahko premaga tudi novinec.
Druga prednost tamkajšnjih smučišč je v tem, da se razprostirajo v severni, senčni strani strmega Ple-šivca. Ko je drugod sneg večinoma že skopnel, ga je pod Plešivcemi še vedno dosti; doba za smučanje je zato tu za dober mesec daljša kakor drugod. K temu pa še pride privlačnost cele pokrajine; na eni strani divja romantičnost nebotičnih strmih in razdrapanih apneniških Alp, na drugi strani zamišljena tišina mirne podgorske idile, ki je sredi nje skrit naš zdravilni Rimski vrelec.
PripominjamiO' šc, da je zdravilišče »Rimski vrelec« vzorno urejeno in nudi turistu in športniku poleti kakor pozimi vso udobnost. In kar je še posebno privlačno: Zelo poceni je tami
Kupite
si potrebno ZIMSKO OblßKO '
pravočasno. ZIMSKI PLAŠČI v najfi-F— nejši izdelavi. TRENCHCOATI brez-konkurenčne cene. OBLEKE od Din 250 - naprej. HUBERTUSI Din 250--. KRATKE SUKNJE s krznenim ovratnikom, dobre, Din 350 -, MORNARSKI PLAŠČI od Din ISO1— naprej pri
F
tmm CVERLINU
Harlbor, Gosposka ulita 32
Križaljka
2
Priča: Nikakor ne, gospod komisar, nož in vilice so prišle najprej, in sicer z držajem navzdol, vse drugo me pa sploh ni zadelo.
Komisar: Pa vaša obleka?
Priča: Oh, kaj pa se ji je moglo še hudega zgoditi! Saj vidite, ničesar ni več opaziti.
Komisar: Pri tej množici lis in marog se seveda ne da več razločiti, kaj je bilo od takrat.
Obdolženec (priči): Gospod, iz vsega srca se vam zahvaljujem, in dovolite, da vas povabim za jutri na veliko boljše kosilo.
Priča: Prav rad, dragi gopod. prav rad. Obkorej pa se smem postaviti pod vaše okno?
Obdolženec:	Kaj vam pade v glavo!
Povabljeni ste seveda na moje stanovanje.
Priča: Jako ljubeznivo, gospod. Potem je pa tudi moja prošnja odveč, naj bi ostali krožniki rajši v vaših rokah. Meni bi bila popolnoma zadostovala skleda, ker žlico (privleče iz. žepa žlico), to nosim' vedno pri sebi.
Neki zakonski parček si je vsak dlan v laseh. Možiček in ženica se obmetavata *" krožniki, skodelicami, vazami. Tedbj potrka nekega dne na vrata sosed im vpraša, dali nameravata še dolgo ostati skupaj.
Zakaj? vpraša gospa.
Zato vprašam, ker če bi vedel, da ostaneta še par let skupaj, bi jaz v tej hiši dvoril trgovino s porcelanom.
Vodoravno: L Najzanimivejši slovenski časopis, 4. barva pri kvartali, 7. praoče, 9. vonj (tuj.), 12. zadatje, 14. žensko ime, 15. ptič, 16. del čeljusti, 18. se rabi pri knjigovodstvu, 20. mesto v Italiji, 21. Verdijeva opera, 22. mlečni produkt.
Navpično: 1. Egiptovska boginja, 2. zadatje, 3. žensko ime, 4. afriški sesalec, 5. žensko ime, 6. delikatesa, 8. zver (dvojina), 10. ozvezdje, 11. pesnitev, 13. mesec, 16. češki pozdrav, 17. čoln (angleško), 18. opori, 19. glas kače.
Rešitev križaljke v 1. štev.
Vodoravno: 1. gasometer. 8. Ana. 9. bol. 10. pol. 12. Emu. 14. dan. 16. pik. 18. du. 19 ar. 20. Anam. 21. sr. 22. Undine. 24. osa. 25. Ada. 26. Kastav. 28. skok. 31. do. 32. Ba. 33. ded. 35. Abo. 36. Eol. 37. noj. 38. Ala. 39. Inn. 40. mandolina.
Navpično: 1. Gnu. 2. AA. 3. Ob. 4. moda. 5. elan. 6. ep. 7. rop. 8. Amundsen. 11. Lissabon. 12. Eduard. 13. arnika. 15. navada. 17. Kraval. 19. Ai. 23. da. 27. so. 29. obad. 30. kolo. 34. dom. 36. ena. 39. in.
Meblirani gospod gospodinji: Draga gospa, vi ste v časopisu oglasili, da oddajate mirno sobo, zdaj pa prihajate v enem tednu že vtretjič in zahtevate najemnino!
, *
»Odložite gospod profesor, in prosim, da se potrudite v jedilnico.«
Profesor (moker ko miš): Hvala, milostiva, toda nisem; prišel na večerjo, kakor ste me povabili, ampak sem se prišel samo opravičit, da ne morem priti, ker tako strašno lije.
Skrivnost puščave Sahare
(Po zapiskih francoskega razisko-valca Afrike Micheia Vieuchangea.)
Iz obupno gole puščave, izza maj lunje ga grička, sc diviga mesto. Zares, mesto! Se nekaj korakov in Vieiiehange ga zagleda v vsej svoji velikosti. V sredi rumena kupola mošeje, okrog nje pa cel kup svetlo-rjavih, gladkih zidov. Nobenega obzidja, mesto stoji popolnoma prosto v puščavi. Razen mošeje -spozna Vieuichange tudi Kasbo, trdnjavi podoben grad. Desno od mesta svetlo-zelena lisa v puščavi: palmov log oaze ob Wadiju Segiet el! Hamra.
Vieuchange gre tistih par sto korakov skozi puščavo, vstopi v neko hišo brez strehe, stopi na tla mesta Smare. Pogleda na uro: dvanajst in petnajst minut. Seže po fotografskem aparatu.
Skozi mrtvaško tihe, ozke ulice, mamo razpadlih zidov koraka Vieu-chaoge proti mošeji. Tu stoji, v središču mesta. Mahbul hiti za njimi, miit sledi v majhni razdalji. Vieuichange gre okoli mošeje, dvigne pogled k šesterooglati kupoli, ki se komaj dviga nad preluknjane stene. Mahbul mu zaprepaden zakliče nekaj v svarilo, kajti Vieuchange je odprt lesene duri in vstopil v mošejo.
Med debelimii stebri, zgrajenimi iz črnega puščavskega kamina, zalepljenega z žgano ilovico, ki podr pirajo velike airkadske loke, se Vieuchange sprehaja kot v snu. Mošeja nima strehe, na tla. kjer ovirajo prehod razvaline podrtih stebrov, neusmiljeno žge puščavsko solnee. Pred Mirabijemi visi veriga, svetiljka pa manjka. Samo Alah ve, pred koliko stoletji je zadnjikrat gorela.
Kamnite polžaste stopnice vodijo kvišku. Vieuchange se povzpne do Vrha minareta, se ozira naokrog po neskončni, s črnimi lisami pomazani puščavi. Skozi stoletja so s, tega stolpa peli molitev v vse štiri vetrove.
Vieuchange gre zopet navzdol, ob vznožju stopnic poveča neko luknjo im porine vanjo stekieničico, v kateri je zložen neki listič. Na lističu je napisano:
»Moj brat Jean Vieuchange in jaz, Michel Vieuchange, sva skupno, doprinašajoč vsak svoji delež k uspehu najine naloge, odkrila Sma-ro. Moj brat s temi, da je prevzel nalogo, priti mi na pomoč, če bi bil jaz ranjen ali pa vjet in bi ga klical, jaz pa s temi, da senu dne prvega novembra 1930 prišel v S mar o.«
Vieuchange nadaljuje svoj obhod. Od mošeje gre h Kasbi, prostrani utrdbi, katere zidovje je bolj uspešno kljubovalo stoletjem, kot pa mošeja. Tudi to zidovje je iz črnega puščavskega kamenja, ciklopsko zlepljenega s puščavsko ilovico. Mavrska vrata tega obzidja so zaprta, Vieuchange se zaman trudi, da bi odpahnil lesene duri. Mahbul trdi, da so vrata odi znotraj zabarikadirana. Stoječ na Mahbuiovem) hrbtu, gleda Vieuchange skozi strelno lino V notranjost Kasbc.
Skozi luknjo v, črnem zidu; fotografira Vieuchange ozke uličice, piramidaste zidne grebene, vse tisto mirtvo kamenje, radi katerega je tisočkrat tvegal svoje življenje. Zdaj stoji pred jugozapadnim pročeljem mesta, ki je, od tukaj gledano, zgrajeno na približno šest metrov visokem naravnem skalnatem podstavku.
Tristo metrov oddaljeno pa sa-mlotno stoji »mala« Kasba v puščavi. Ne meneč se za prestrašene krike šejka Regibatov, preteče Vieuchange, spremljan od Mahbula. teh tristo metrov. Zdaj vdlereta v malo Kasbo.
Iz srede štirikotnega dvorišča se dviga ogromeni, okrogel stolp. Njegova gradba ne spominja na nobenega znanih mavrskih slogov; v njej je nekaj mongolskega, vzbuja spomine na tatarske puščavske nagrobne spomenike. Vieuchange fotografira stolp z zvestimi Mahbulom v ospredju. Potem počepne, ne meneč se za okolico, in s pomočjo kompasa nariše načrt mesta.
Pri zadnjih črtah pa prihiti šejk Regibatov, strga Vieulcihangeu risbo in fotografski aparat iz rok. Med obema se razvije divji pretep. Vieuchange pride končno toliko k zavesti, da zapazi strašno razburjenost svojega nasprotnika. Kaj neki je z možem? V njegovih! potezah' vidi strašno grozo. Vieuchange se ozre, spozna, da je točka, na kateri stoji, vidna od vseh strani, v daljavi opazi gruče ljudi. Zdaj mora šejku pritrditi, svojo nevarno postojanko zapustiti.
Plazeč se vzdolž zidu male Ka-sbe, čuje za seboj klicati Mahbula, da se z nasprotne strani pravkar neki rod Tlamidov pripravlja na pohod v mesto. Zdaj je potrebna največja naglica. Vieuchange se mora odločiti, da zapusti Smairo. Svojih, od smrtnega strahu tresočih se tovarišev, ne more več zadrževati.
Tri dini je hotel ostati v Smiari; ostal je le tri ure. Devet filmlskih zavojčkov priča o silni živčni moči, telesno popolnoma izčrpanega, težko bolnega Vieuchangea. Še nikdar niso bile kake razvaline fotografirane s tako driitečimi rokami. Toda to so edine fotografije, ki so kdaj bile napravljene o Smari. Devet filmskih zavojčkov, ena skicla mestnega načrta, to je Ves plen dveh mesecev nečuvenega trpljenja. Vieuchange zapUsti Smaro v uipanju, da se bolje opremil jen, spremljan od bolj zanesljivih in vdanih spremil j evalčev, zopet povrne.
Nekaj minut po tretji uri je zopet pri svojih kamelah, pri zapuščenem, tresočem se, Chibaniju.
Umirajoč nazaj v Maroko
Petnajst ur prebije Vieuchange, medtem ko potuje karavana preko puščave Garhe. v svoji košari in sanja o svetem mestu. V njegove sanje se neprestano mieša »salami« mimoidočih nomadskiihl karavan. Drugega novembra zjutraj ga oprostijo iz kletke. Nekaj časa sključen drsi ob kameli, ker svojega skrivljenega hrbta ne more vzravnati. Šejka ga opazujeta, njune začudene poglede čuti na sebi. Njegov izgled opravičuje to začudenje: shujšal je tako, da izgleda kot kak okostnjak, lica ima votla, z drgetajočimi koleni se pomika naprej. V očeh šejkov pobli-skava triumf nad Ruimijerm, ki se na njem pričenja maščevati Alah.
Štiri dni in štiri noči potuje karavana skozi brez vodno puščavo. Petega novembra dospejo do prvih trnjevih grmičkov.
Apatično sedi Vieuchange na svoji kameli, ostali svet je zanj izginil, nobena stvar ga ne zanima več, niti pogovori njegovih sprem-
ljevalcev, niti pokrajina, skozi katero jaše. Dragocen, zaklad ima pri sebi, neprestano sega po njem': filmski zavoji in načrti.
Osmlega novembra prispejo v Ti-gilit- V tretjič se Vieuchange nastani v Lhassenovi hiši. Neposredno po svojem prihodu pošlje k svojemu bratu sla s prošnjo, da pride 15. novembra ponj v Tiznit. Niti sekunde dlelj kot je potrebno noče prebiti v tem nizkem, smrdljivem1 prostoru, ki je bil toliko dni in noči njegova ječa, priča njegovega obupa.
Ko zapusti Vieuchange Tigilit, pada rahel in mrzel dež, ki ga vsega premoči. Čuti, da se mu bliža konec. Samo misel, da bo videl svojega brata, da miu bo izročil risbe in filme, ga še drži na hrbtu kamele. Za njim sedi Mahbul, ki ga objema, da ne bi padel dol.
Dva kilometra pred Tiznitom zdrkne Vieuchange na tla. Ima le še toliko moči, da napiše tistih par vrstic, s katerimi kliče svojega brata Jeana: »Pridi, kakor hitro le moreš !«
Jean je našel svojega brata Midi el a umirajočega in pohitel z njim v Tiznit, odkoder ga je z letalom spravil v Agadiir v bolnico.
Tam je ždel Jean pri smrtni postelji svojega brata in z neverjetno potrpežljivostjo beležil stavke, ki jih je Michel med dVema vročičnima napadoma miogel izustiti. S temi stavki bodo skozi leta imeli opravka razni geografi, etnologi in arheologi.
Mirno* skoroda srečno je umrl Michel Vieuichange v Agadirju. Na majhnem pokopališču afriškega pristaniškega mesta ob Atlantskem oceanu leži pokopan edini Evropejec, ki je videl sveto puščavsko mesto Smaro.
Konec.
Iz skavtske kronike
Sprememba v upravi stega Maribor I.
Steg je dobil pred kratkim novega načelnika v osebi br. Božidarja Dabinoviea, ki je znan skavtski delavec. Pod njegovim energičnim vodstvom bo steg gotovo dobro napredoval.
Vodniški tečaj prične koncem januarja. Več o tem prihodnjič.
Seja stegove uprave stega Maribor I
bo v ponedeljek 15. janaurja v drž. real. gimnaziji (stegova soba).
Stegov zbor stega Maribor f bo v ponedeljek 15. janaurja v drž. real. gim. Strogo obvezno!
JOS. MARTINZ
MARIBOR
Gosposka ulica 18
Galanterija,
norimberško, kratko in pleteno blago, igrače.
Na debelo! Telefon 20-28. Na drobno!
KMOL I15JM
ffintor - Plinarniško 17
izdeluje različne tehtnice, prevzema vsakovrstna popr avila.
TUJSKO-PROMETNA ZVEZA MARIBOR
TOURIST*OFFICE. ZasloonlUve druživa „POTNIK“ d. d.
Aleksandrova cesta 35
blizu kolodvora / Tel. 3193
Brzojavni naši.: Putnik Maribor Poštni Čekovni račun štev. 14.720
Prodaja železniških voznih kart za tu- in inozemstvo po originalnih cenah brez pribitka. Izdaja voznih kart za plovbe po Jadranu. Zastopništvo društva Wagon lits. Oskrbovanje potnih vizumov za vse države. Reklamacije za železniški promet. Zavarovanje proti nezgodam na potovanjih itd. Kupujte vozne karte le pri mPutnikum. Nakup in prodaja vseh valut po najboljših dnevnih tečajih. Brezplačne informacije *-a potovanja Ud. itd.
Menjalnica: Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22 in Glavni kolodvor, telefon 26-69
>
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA V ZAGREBU 4 Podružnica za Slovenijo v Ljubljani
v	Aleksandrova cesta v lastni oalači
Generalna reprezentanca v Mariboru
Aleksandrova cesta 11, I (nad Celjsko posojilnico)
obavlja vse zavarovalne posle
Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik Andrej Oset, ureja Josip Fr. Knafllč; tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak vsi v Mariboru.