Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcerv Ameriki.
Telephone: CHclsea 3-1242
Ctaw MittCT ScptflHT tem. UHO «1 the Fort Office M New York, N. Y* under Act of Con*r«M of March Jrd, 187».
VRC KOT
ha dab dobivati C "GLAS NARODA"
ro poŠti naravnost ha STOJ dom (ima*
Citajte, kar Vat unrm« fl
»i
No. 171 — Stev. 171
TUESDAY, SEPTEMBER 2, 1941 — TOREK, 2. SEPTEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
HITLER MORA BITI UNIČEN
VČERAJ JE PREDSEDNIK ROOSEVELT V SVOJEM GOVORU REKEL, DA MORAMO STORITI VSE, KAR JE V NASI MOCl, DA UNIČIMO HITLERJA IN NJEGOVE
NACUSKE SILE
i '
Včeraj je bila druga obletnica, ko »e je pričela sedanja vojna in predsednik se je poslužil prilike in ker je bri ravno Delavski praznik, je pozvtfl narod, da zastavi vse svoje sile, da uniči moč blaznega naailstva. Predsednik je rekel, da hit-ierizem ogroža vero In izobrazbo ter odreka pravico delavcu, kot trgovcu in vsako pravico človeku.
Predsednik Roosevelt je govoril iz novega poslopja svoje knjižnice in njegov govor je l>il zelo ognjevit in celo bojevit, kajti, kot še nikdar poprej, je sedaj izrazil svojo odločnost, <Ja mora biti Hitler na vsak način poražen, pa če se je treba proti njemu boriti še tako dolgo in če bodo žrtve še tako velike: ^Hitler mora pasti!
Predsednik se je kmalu po svojem govoru s posebnim vlakom Odpeljal v Washington. Njegov govor pa bo v kongresu najbrže imel za posledico ostre debate in sicer bo prišlo na razpravo vprašanje: Ali naj gredo Združene države v vojno na strani Anglije, da bo poražena Nemčija.
Predsednik je jasno povedal svoje stališče, ko je izjavil: — "Nikdar v naši zgodovini ni bilo trenutka, da Amerikanci ne ibi bili pripravljeni nastopiti kot svobodni ljudje in se boriti za svoje pravice."
"Premagati Hitlerja bo dolgo in težavno delo," je rekefl predsednik. Nato pa je postal njegov glas zelo resen ter je nadaljeval sarkastično: "Imamo nekaj "appeaserjev" (po-mirjevalcev) in nacijskili pristašev, ki govore, da tega ni mogoče storiti. Prosijo me celo, da bi se pogajal s Hitlerjem — da bi prosili za drobtine, ki padajo z njegove zmagovite mize.
FARMERJI SE SELIJO
Več sto far me rakih družin bo moralo zapustiti ozemlje, ki ga je vlada reservirala z a armado.
Po cestah v severnem delu države New York se pomikajo te dni cele karavane voz, traktorjev, farmskih strojev in živine.
Na cestah je več kot dvesto-petdeset farmskih družin, ki so morale zapuMiti svoja dosedanja bivališča z vsem, kar so i-meli oziroma kar so mogli vzeti s seboj. Kakšnih dvesto družin je že prej odpotovalo.
Ozemlje, najcaterem so prebivali, je prevzela vlada ter bo napravila na njem veliko vojaško reservacijo pod imenom Pine Camp.
Ta teden mora biti ozemlje izpraznjeno, dočim nekatere družine še zdaj ne vedo, kam bi se izselile. .
Mnogi z žalostjo zapuščajo zemljo, na kateri je živelo več generacij njihovih prednikov, so pa tudi taki, ki pravijo: —
Sestanek diktatorjev na fronti
V resnici m* majajo, da hi postal moderni Benedict Ar-
nold ("Arnold je bil ameriški general in izdajalec v osvobodilni vojni) — da bi izdal vse to, kar mi je najdražje — vnetost do naše svobode, do naše vere, do naše domovine. To sera odvrnil in bom zavrnil tudi v bodoče."
Predsednik pa je tudi povedal, da ima ameriška armada novo, tajno in silno močno orožje, ko je rekefl: "Danes izdelujemo novo tajno orožje, ki po f&oji učinkovitosti do sedaj se nima para."
Da pa mu njegovi nasprotniki ne bi mogli očitati, da njegova politika vodi v diktatorstvo, je predsednik izjavil: "... In naj kakega bodočega Delavskega praznika kak bodoči predsednik Združenih držav pove, da smo svoje delo izvršili ciobro in zvesto."
Isolacionist izvoljen
Iz Janesville v VVisconsinu poročajo, da je bil izvoljen v poelausko 2foornico Lawrence H. Smith, odvetnik in uradnik Ameriške legije. Kandidiral je na republikanskem tiketu, podpiral ga je pa America First Committee.
moštvo posluževati mask s. kisikom. Temperatura je znašala 32 stopinj pod ničlo.
'Ciganskega kraji j a" ubila 'strela
glasov, njegov nasprotnik, demokrat, pa komaj šestnajst ti . soč.
V bližini Chattanooge v državi Tennesee je udarila stre-
Dobil je skoro tridest tisoč Ia J šotor' v katerem je obeao-______ ___________val "ciganski kralj," 45 letni
Mike 'Miller. Njega je strela u-bila, sedem njegovih tovarišev pa poškodovala.
Miller je bil indijanskega rodu, pa je užival pri ciganih velik ugled. Prav nič mu niso zamerili, ker se je izdajal za "ciganskega kralja". Vabili so ga na vsa svoja važna zborovanja, in njegova beseda je bila me-rodajna.
Moška obleka se je podražila
Moška obleka se je podražila skoro za petnajst odstotkov, havzlic temu pa prodajo trgovine dosti več moških oblek kot so jih prodale lani ali v kateremkoli letu izza 1929.
Navzlic ogromnim nakupom armade in mornarice zaenkrat tše ni pomanjkanje volnenega blaga. Višje cene pripisujejo pomanjkanju delavcev in višjim mezdam.
V manj kot osmih urah preko Atlantika
Consolidated Aircraft Corporation poroča, da je neki angleški bombnik modela "Liberator" preletel razdaljo med Novo Fundlandijo in Irsko v sedmih urah in pol. Vozil je z naglico 300 milj na uro in sicer t taki višini, da se je moralo
Poročilo i z Hitlerjevega glavnega stana na ruski fronti naznanja, da sta Hitler in Mussolini v Hitlerjevem glavnem imela važna posvetovanja pet dni.
Kot pravi United Press v svojem poročilu iz Rima, sta Hitler in Mussolini izdelala načrt proti (posredovanju Zdr. držav na Bližnjem-in Daljnem Iztoku.
Mussolini s« je peljal čez Brennerski prelaz v nedeljo in je dospel v Hitlerjev glavni stan v pondeljek. Od tedaj pa do Mussolinijevega odhoda sta bila oba diktatorja vsak dan v razgovoru in posvetovanju ob navzočnosti nemških in laških najvišjih vojaških in političnih •zastopnikov. Obiskali a o tudi več krajev vojne fronte.
Po konferenci je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
"Fuehrer in il duce sta imela sestanek v fuehrer je vem glavnem stanu v razdobju med 25. in 29. avgustom. ^.Tekom razgovorov v fuehrer-("evaTT datke in odplačevali jevem glavnem stanu ita sever-morgiče, pa v vsem tem ča>u!ni jn južui fronti sta razprav-nismo ničesar dosegli.	Ijala o vseh vojaških in poli-
INTERVJU Z DR. KREKOM
Poroča Alojzij-Slavo Klemenčič.
LONDON, Anglija.
Predsednik slovenskega narodnega vodstva in minister za zgradbe v jugoslovanski vladi g. general Simoviča je kmalu po prihodu v London sprejel našega .posebnega dopisnika in mu v ^prijateljskem razgovoru dal pregled zadnjih dogodkov v stari domovini, in mu odgovoril na razna vprašanja.
— Potrkal sem na vrata in od znotraj je prišel prijazni glas, — slovenski glas, — ki ga se tako redko sliši v Londonu. Minister dr. Krek, edini slovenski minister, katere-sra je usoda prihranila, da vodi boj za slovensko pravdo. Zadnji dogodki in bridke preizkušnje so se mu zarezale v oibraz, toda njegove oči vas prija-zno motrijo. Ponudil mi
ŠTIRI PETINE ČLOVEŠTVA V VOJNI
Po natančnem proučevanju je National' Geographic Society dognala, da so štiri petine vsega človeštva — to je:
1,700,000,000 ljudi — zapletene v sedanjo vojno.
Združene države in južnoameriške republike so edine dežele, ki še niso v tej vojni.
v inozemstvo, da nadaljujejo boj na strani Anglije, je častno število slovenskih častnikov in vojakov. "Mislim, da bo po zakonih
(iV P J...... , . . pravičnosti Iz kosti mrtvih
Nemci, Italijani, Bolgari in žrtev in trpljenja junakov go-
Farmerjem gredo na roko dve oblasti — New York Defense Relocation Corporation in Pine Camp Land Acquisition Board, ki »ta že več kot sto družinam preskrbeli nove farme.
Farmerjem, ki se morajo izseliti, bo plačana primerna odškodnina.
Niso ga mogli pogrešati
V Norristownu, Pa., so aretirali 461etnega Edwarda V. Finerana, ker je pijan vozil avtomobil. Sodnik ga je obsodil na štiri mesece ječe. Komaj je bH teden dni zaprt,.. dobi sodnik Danehower od Midvale Steel Company pismo, naj Finerana izpusti. Kompanija je sporočila, da je Fineran izbo-ren mehanik, ki upravlja 7500 tonsko hidravlično stiskalnico za jeklene plošče, ki jih rabijo za velike bojne ladje.
— Produkcija je zaostala odkar je Fineran zaprt, — je bilo rečeno v pismu. — Mi nikakor ne moremo biti brez njega.
Sodnik mu je naložil dvesto dolarjev globe in ga izpustil. Fineran zasluži po osemnajst dolarjev na dan.
Nemci se umikajo
Prvič po dveh letih se je .pričela nemška armada umikati. In kot pravi poročilo ruskega, vrhovnega poveljstva, se nemška armada umika v svojo drugo obrambno črto. Nemško vrhovno poveljstvo pa naznanja, da je posegla v boj "nova ruska armada."
Radio postaja v Moskvi naznanja, da je armada generala J. A. Koneva na 22 milj dolgi fronti okoli Smolenska vrgla Nemce* nazaj in jim prizadela velikanske izgube. Poročilo dalje pravi, da Nemci z veliko nagfico pripravljajo tretjo obrambno črto, kakih(»25 milj od fronte.
V bližini Gomela, kjer so v teku Vroči boji že nad en teden, so Nemci izgufbili 4 divizije.
Po ruskem zatrdilu je Hitler poslal proti Rusiji 2,500,000 vojakov in rusko vojaško poveljstva zaitrjuje, da je bila ta armada že skoro popolnoma uničena, vsled česar je moralo biti nemško vojaštvo z zapada poslano v Rusijo. Kot pravi rusko poveljstvo, prihaja v Nemčijo in v dežele, ki jih je Nemčija zavojevala, na sto in sto tisočev ranjencev.
tičnih vprašanjih, ki se tičejo razvoja in trajanja vojne.Raz-pravljala sta o vseh vprašanjih v du-hu tovarištva in skupnosti usode, kar označuje odnošaje med dvema državama osišča.
Posvetovanja je prevejala neizpremnjena odločnost olbeli narodov in njunih voditeljev, da se vojna nadaljuje do zmagovitega zaključka. Novi red, ki bo izšel iz te zmage bo kolikor mogoče odpravil vzroke, ki so dosedaj dajali povod evropskim vojnam.
Uničenje boljše viške nevarnosti in .plutokratskega izkoriščanja bo vstvarilo možnost rodovitno, miroljubno in složno sodelovanje vseh nerodov kontinentalne Evrope na političnem, kakor tudi gospodarskem in kulturnem polju. ' Tekom obiska sta fuehrer in il duce šla na važne kraje vzhodne fronte in medtem tudi obiskala italjansko divizijo, ki se (bori proti (boljševizmu.
Ob priliki obiska na južni frotiti je fuehrerja in il duce-ja pozdravil feldmaršal von Rundstedt. Obiskala sta tudi glavni stan državnega maršala Goeringa in vrhovnega poveljnika vojske.
Med spremljevalci il duceja so bili italjanski poslanik v Berlinu Dino Alfieri, šef ita-Ijanskega generalnega štaba gene radi Ugo Cava Ikro- ravnatelj vnanjega urada Filipo Anfuso, kot namestnik vnanje-ga ministra Oaleazza Ciana, ki se konference zaradi 'bolezni ni mogel vaeležiti; generala iMarras in Gandin, kakor tudi^a se morali umakniti ven
njo-stol in začela sva prijatelj ski razgovor.
"Gospod minister! Že davno smo Vas pričakovali v Londonu. Kako, da je tako dolgo trajala Vaša pot?"
"Dolgo se Vam zdi. Jaz pa *em vesel, da sem tako hitro prišel. Okrog Anglije pa je velika voda, katere tudi poganski, nemški bog Hitler ne more preplavati. Potoval sem kakih 18 tisoč kilometrov (po vodi, po suhem in po zraku, da sem, zahvaljujoč vsej podpori angleških oblasti tako hitro dospel.
"Na Cvetno nedeljo zjutraj me je prebudilo pokanje bomb in topov. Iznenada in nepričakovano so Nemci napadli Beo-rad, tako iznenada, da tudi v vladi, kjer smo vedeli za razvoj dogodkov, nismo napada še pričakovali, kajti bili smo še v razgovoru in pogajanjih za časten mir.
4 4 Komaj qetrt ure nato je bit Beograd že ,v ruševinah in plamenih.
"Ko so padale bombe tudi v neposredni bližini mojega stanovanja, ena v vrt, druga na cesto pred hišo, sem zvedel, da je veiika bomba dvignila silen prah na dvorišču hiše v kateri je stanoval minister dr. Kulovec. Na ,poti od doma so me -obvestili, da je minister dr. Kulovec že mrtev pod ruševinami. Ta vest se je žal izkazala za resnično, kajti vojaki niso izkopali drugega kot !nekatere razcefrane dele tele-a velikega pokojnika.
"V Beogradu je bil takoj pokvarjen telefon, elektrika in vodovod, razrušene so bile skoro vse zgradbe državne uprft-<ve. Vlada in vrhovna koman-
iMadžari so napadli Jugoslavijo od vseh strani, na vseh mejah in jo bili iz zraka vsepovsod, tako da je cela domovina na mali bila krvaveče bojno polje. Zveze med poedinimi deli natše države so bile (preki-njene. Oklopne nemške edini-ce so se z bolgarske, madžarske in avstrijske strani globoko razrezale preko naših mej v notranjost našega ozemlja, tako da je bila država enostavno razrezana na več delov. Sovražnik je neprenehoma obdeloval in se boril na vsakem sektorju posebej. Naša vojska je storila vse kar je mogla. Ali proti tankom in letalom se nismo imeli s čim boriti, ker smo težkega modernega orožja imeli tako malo; da to sploh ni uspešno prišlo v po-
je 5	štev proti ogtt^pi^j^k*
mnogo drugih častnikov generalnega štaba. II duceja sta iz "Rima tudi sip remi je vala neift-tski poslanik Hans Georg Viktor von Mackensen in nemški vojaški ataše j generalni poročnik von Rintelen.
Na nemški strani pa sta bila ' navzoča na konferenci nemški
d z mesta. Tako se je začel naš križev pot.	"
vnanji minister Joachim von Ribbentrop in načelnik vrhovnega poveljstva oborožene sile nega poveljstva oborožene sile feldmaršal Wilhelm Kei-tel."
je napadla.
" Hitler je sam priznal, da je za napad proti Jugoslaviji uporabil svoje najboljše moderno in težko oborožene edi-nice.
"Z vojaške strani je itak ivaš vrhovni poveljnik g. general Simovic v londonskem govoru pojasnil boj in zlom Ju-goslaviješ to so samo moje laične opombe.	■>
"Ko obramba ni bila več možna, sta naš kralj in vlada zapustili domovini z zadnjimi še- možnimi prevoznimi sredstvi. Preko albanskih gora in Jadranskega morja smo odleteli v Grčijo, odtod pa na Bližnji Vzhod. Z nami je odšel del vojske, zlasti letalski častniki in del mornarice; povdarjam da so se slovenski vojaki in častniki povsod odlično držali. Mnogo jih je padlo na bojnem polju, drugi so do zadnjega vestno vršili svojo olžnost. Ka-netan bojnega broda, Kern iz Cerkelj pri Kranju je poveljeval delu naše vojne mornarice, ki se je prebila skozi O-trantski preliv, kateregn so stražili Italijani, in odpluta v Sredozemsko morje.
"Med letalci in mornarji, ki so se pretolkli skozi sovražnika
tovo zrasla nova, lepša in popolna svoboda našega dragega naroda.
"Z Bližnjega vzhoda je daleč do Londona, in še vojna je vmes. Zato, nismo mogli nadaljevati naše poti tako naglo, kot smo želelili. Naravno pa je, da smo takoj in čimprej hoteli priti v London, ker je Jugoslavija s svojo žrtvijo itak !popolnoma stopila na stran Anglije in Amerike, v borbo proti nacizmu in fašizmu za demokracijo in svobodo evropskih narodov."
Alojzij S. Klemenčič je diplomiral na filozofijski fakulte ti Ljubljanske univerze, nato pa šttidiral v Pragi, kjer pa ni mogel zaradi nemške invazije skončati svoje disertacije. Nadaljeval je potem Stadije v Angliji vse do časa, ko je bila Jugoslavija napadena. - Bil "je tudi dopisnik ljubljanskega "Jutra" do zadnjega dokler se je dalo. ____
Nemški general ubit
List " Voelkischer Beobach-ter'* naznanja, - da je bil na vzhodni fronti 13.'avgusta ubit generalni major Kurt Kalmu-kov, star 49 let. To je že tretji nemški general; ki je bil u-bit na ruski fronfi.
Menzies odstopil
Avstralski ministrski predsednik Robert G. (Menzies, ki poslednji čas ni živel v posebno dobrih odnošajih z avstralsko delavsko stranko, je odstopil. Njegov naslednik je postal Arthur W .Fadden, sedanji ministrski podpredsednik.
Avstralska in angleška vlada sta se že prej sporazumeli, naj pride namesto 'Menziesa v London kakšen drugi avstralski minister, ki bo zastopal s svojo deželo na vojnem posvetovanju angleškega imperija.
Kriza se je pejavila, ko je ('Menzies izjavil, da bo odpotoval v London, čemur je ugovarjala delavska stranka, ki ni f zastopan v vladi.
7A MOREČ PRIZNAL 10 POSILSTEV IN UMOROV
Obtoženec se zaenkrat še ne more spomniti vseh svojih zločinov. — Svoje žrtve si je izbiral v Washingtonu in v New Yorku.
V Washington!! so aretirali i	-—
36 letnega zamorca Jarvisa R. j slučajev je (bilo najbrž še več, Catoe, ki je policiji priznal, da pa se jih ne spominjam.
Umori so povzročili posebno v Washingtonu veliko razburjenje, kajti med žrtvami je bilo tudi nekaj mladih vladnih u-službenk.
Nekatere ženske je napadel na samem, nekatere je povabil v svoj avtomobil, k nekaterim je prišel v stanovanje.
Dasi ni skušal zakriti sledov svojih zločinov, so bila dolge mesce vsa posredovan ia policije, da izsledi zločau... ;iez-us,pešna.
je posilil in umoril najinauj deset žensk. Vseii svojih zločinov se pa ne spominja.
'Policija ga je izsledila po zapestni uri, katero je odvzel eni izmed svojih žrtev, Mrs. Rohe Simons Abramowitz, fn jo zastavil. '
Na policijski stražnici je spočetka tajil, pozneje pa je začel priznavati zločin za zločinom.
Naštel je deset posilstev in nmorov ter dostavil: — Takih
«
LAS K S BO D i" -Hew Tori
Tuesday, September 2, I 941
VST ANO V L J EN L. 18W
"GLAS
(▼oica or m nopu)
99
OwMd aad Published by Slmiilc Pablbfcliif fMpiiij (A Corporation).
Wrmak BaJtt*. President; J. Lap«ba, S*c. — Place ot bDilneH ot tU« Ud iddMMM of kboT« officer«: 216 WEST 18th STRUT. NEW YORK. N. X.
48th Year
"OUc Naroda" la lamed feVerj d*y except Saturday«, Sunday« and Holiday«. ' Subscription Yearly 98.—. Advertisement on Agreement.
Ea celo leto relja list aa Ameriko In Kanado »d.— ; u pel leta $8—; aa Četrt let* fl.50. — Z» New York aa celo lelo 17.— ; u pel leta I8.S0.
Ea laoeemetro ma celo leto f7.—; u pol leta 93.00. _____;_£_
-Ola« Naroda* laHaJa raakt dan lrriemil sobot, nedelj In praanlkor.
"GLAfl NABODA." ti« WB8T 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CBel«ea t—124» *
NEZAPOSLENOST
V Ameriki jq že od nekdaj navada s številkami ugotavljati vse mogočo in nemogoče stvari. 'Zato je presenetljivo, da doždaj vlada ^e ni skušala, kolikor mogoče natančno ugotoviti, koliko 1 juti L v deželi« je zaposlenih in koliko ne.
Kongres je bil že večkrat pozvan, naj odredi štetje ..nezaposlenega prebivalstva, toda pozivi so naletli na gluha ušesa..
Človek bi po vsej pravici domneval, da bi foilo znatno lažje z številkami dognati'obseg revščine in pomanjkanja kot pa naprimer natančno ugotoviti število ovac, konj in krar, ali pa koliko pšenice, volne in koruze se bo pridelalo. '
Dokler snio v telri pogledu navezani le na cenitve, nam še najbolje služijo cefiitve Narodnega industrijalnega konferenčnega urada. Nanje se je mogoče ravno tako zanesti kot na poročila katerekofli" druge organizacije.
Dasi financirajo Narodni industrijalni konferenčni u rad v prvi vrsti kapitalisti, mu uoslej še ni bilo mogoče očitati kakšne posebne pristranosti.
iN a j novejšo opročilo Konferenčnega urada je zelo pomembno, ker ugotavJja, da je bilo meseca junija v deželi samo 2 milijona 536 tisoč nezaposlenih ter je btfa s tem dosežena najnižja točka izza meseca junija 1930.
Nadalje poroča konferenčni urad, da je bilo meseca junija v Združenih državah -zaposlenih 53 milijonv 120 tisoč oseb, torej toliko kot jih ni bilo še niktlar v zgodovini dežele. Dozdaj je imelo rekord leto 1929, toda letos je bilo zaposlenih nad pot milijonov več ljudi nego lota 1929.
Meseca junija 1933, torej tri ntesecc po Vselitvi Franklina D. Roosevelta v Belo hišo, je bilo zaposlenih v Ameriki samo 35,884,000 oseb.	, i , .
Pri tem je treba seveda vpoštevati, da število ameriškega prebivalstvo narašča ter da se je armada ameriških delavcev (zaposlenih in nezaposlenih) povečala za pol milijona oseb.	«..	.
Nezaposlenost je tudi precej zmanjšala uvedba zvezne vojaške službe. Delavski trg se je skrčil za milijon mladih ljudi, ki so bili .poklicani v armado.
Pravzaprav je—soglasno s preiskavo Konferenčnega u-iad—v deželi.komaj pod milijonu nezaposlenih, ker jih je sko-ro dva milijona, v vladni službi—pri W?*A.
Ce te ugotovitve odgovarjajo le deloma resnici, se lahko reče, da spada problem nezaposlenosti v preteklost.
Nihče pa ne sme biti preveč optimističen, kajti prehod dežele iz mirovne v vojno industrijo se ne bo kar gladko in ziepa završil.
Mnogo toVarh, ki -proaucirajo za civilno'porabo — omenimo naj le tovarfie za svilene nogavice — bo treba zapreti ali jih pa preurediti, česar posledica bo odpust pfecejšrijejga števila delavcev. Posebno majhna- in srednja podjetja bodo zelo prizadeta.	«
Leon Henderson, ki mu je poverjena kontrola nad cenami, sodi, da bo na ta način izgubilo za daljši aH krajši čas delo in aaslužek najmanj dva milijona oseb. Skrajno dvomljivo je, če bo mogoče preskrbeti vsem tem ljudem delu v vojni industriji.
Ugodne ugotovitve Konferenčnega urada je treba vsled tega sprejeti z gotovimi pridržki.
Ako natančno premislimo, ni prav posebno razveseljivo dejstvo, da je bilo šele neproduktivni vojni industriji mogoče zmanjšati armado nezaposlenih ter začasno rešiti oziroma o-iiiiliti problem «ezaposlenosti.
Koliko Slovencev seje rešile ----Jugoslavije"-
o iz
krt*žai<ka, ter iuus srečno ,pi-ipe-Ijali v E&ipt.
"Nentci so hote.'i napasti naše pamike še predrio smo zapu-t til i grško pristanišče in Italijani i s6 vrgti nekaj bomfo iz "varne viSinSi" *v bližini otoka Krete. Uspeha pa nkso imeli nifi :pr\-ii niti drn^i. Junaško oibba^t'nje; angleških vojnih ladij je ntwJil.o vfcf-ičasten prizor iiairv vsem in na ta način snw> dobili najboljše «ago t o vi3o, da bomo ipo& angleških vodstvom zopet dobili svobodo in sicer prej kakor smo mogli pričakovati.
•"V Egiptu smo čakali na (prihod naše vlude, ki je v nekaj dueh res dospela iz Jugoslavije po zraku. Mi .-mo se pridmržili ministrom ter š=li
Od tain *4o nas Angleži odpeT ja lt skezi Rdečo morje in napne j doli
Južno" Afriko.'od koder j^rf?j.a vam pišem to prsiiro na predve-
Podpisani je sprejel od s»vo-( jega prijate lja dr. Alojzija Kuharja, znanega -stovenskega časnikarja in strokovnjaka v modnarodni politiki, sledeče pLsmo iz Južne Afrike:
"PiišeiU Vam iz Južne Afrike, kamot sem dospel ipo had 3 inosočnem potovanju tjaštieem. plaži ve*!1 sem marsikaj. Upam, da Bo to pismo dospelo db Vas. Najbrže bo to prvo pismo, ki ga boste prejeli od! svojih prijateljev v Sloveniji po zlomu Jugoslavije.
"Draga mi Ljufbljano, dom in vse drugo sem zapustil 1. aprila terOdše' <nt v Beograd. Brla sva- dva. ki sva bila izbrana od našetpolitične ,-tranko, da greva v inczon|stvo. Eden je bil. Franc Gabrr>všek; ravnatelj
Zadružne zveze, a drugi "jaz. Dali so nama polno pooblastilo, da govoriva'v imenu stranke in narioda doma. Najfn cilj jo bila Anglija in Združen* države, ker se bo prej ali, s loj odločala usoda tudi sioVorrškegn naroda. Iz Beograda sva mogla v Atene odpotovati »večer 4. aprila. Z nama je bila družina ministra Kreka. Vlak pa je tako počasi vozil, da Kino rtohHi prve bom-ibe na naš vlak eno postajo pit d Kkofcf'jem. To je bilo v nedeljo 6. aprila. Tedaj nam jo bi-lo ja-no, da so jo vojna pričela.
Tri osebe so bile ubite in 4 ranjene. Neka j ur pozabe m nas močno benibardirali v (Skopi ju, ko so je 24 iieh£kfh bomibnikov vpnstilo nizko nad mesto' ter ga obsipa'' o z bombami. Ta n a -pad snto srečno prestali. Natoj smo lezli proti jngu z vojaščini vlakom tCr eno noč prefoili v starih vojnih utrdbah iz leta
1916 V DjevdjoViji, med trm ko Pl	______________
je bitka divjala >amo 50 mfj1 Torej veh skupaj 8 SlovKueev, stra-n v bolgarski!* gorali. Naslednji <lan smo miri i srečo, da «rto flcbili vojaški vlak na Solun. katoroira smo zapustili takoj nasledn je jutro, kar jcbi'o samo nekaj ur, predno so se pričeli nemški tanki valiti proti Solunu. Po petih diHc-h smo srečno da-peli v Atone, d očim navadno viamo vlak iz Ljubi.ia ne Aten sanuc 34 ur. V A-tenah smo imeli zračno napade vsako noč, a smo se jih knia'hi nrivadill. Nato nas ie \izel se-'boj angtoški konvoj, katon '«-a je spremljalo 5 ruPilcev in ena
LJUDSKA-KUHARICA
NejndtejSp zbirka navodil za Knhinjo ip dom. Cena 50c.
Naroilt^ pri: y
KNJIGARNI t / : SLOVENIC PUBLISHING s COMPAQ,
S low ti cev.' Naša mornarica-se ni mogla rešiti. Le nekaj edi-
Stavka hotelskih uslužbencev
Sg V Sftn Ffanciscu, jOjL,1 je
l^ogfilšila" stavko - Cullfria r>', (Bar and Service unija, piipa-/dajoča Ameriški delavski-or* tganizaciji. Ziastavkali so usluž-ibenci 28 največjih liotelov. fPred hoteli so močne vrste pi-' j^'e^oV.
Stavke se udeležuje nad tri-ftisoč, delavcev. Unija zahteva
•s ■ŽVi
Peter

mionr.
Zakonske skrbi in.težave.
Ob bari je stal mlad nložT in zamišljen zrl predse. Z pbraza se mu je brala huda skrb, ki Vsanje višje plače in boljše d'- jo je skušat utopiti v pijači.
1 ' I	•	X>„	--------^___ri___ •	i-
nic se je rešilo'pod vodstveni s'.ovenski'h častnikov, med! ka-
'1 avske pogoje. ' Manjši hoteli'in restavranti zaenkrat vsled stavke še ne bodo prizadeti. R AI---1- N
HŽVAT. KMEČKA StRANKA POZIVA NA ODPRT" ODPOE. t -
. Po prrsiinem razpustu stra»vk v odvl ni Hrvaški so s6
z terimi sta kfpitah Kron in po-I^rirni v Jemzalem, kjer	rcK^ik Orošolj, naj^ličnojša
vsega skupaj ostali 6 tedhov	To **
čer svo.jega odhoda na Angleško.
il Halje vam sporočain, da se je jako malo Slovencev rešil o ^iz Jugoslavije. Ti o: mfinister dr. Mnha Kivk, ki je po smiti dr. Kulovca, katerega je ubiCa ena mod prvimi l>oinbama, vrženimi na Beograd, postal vo<li-telj Slovencev. 2. minister Fr. Snoj, 3. Franc Gabrovsek, ravnatelj Zadružne zveze, 4. dr. Furl an univerzi t. profesor in zastopnik liberalnega mišljenja, 5. dr. Marian (\>.k. primorski Slovenec in ziL-topnik libo-ralnoga mišljenja, 6. prof. Rudolf, >ki tmdi nastopa liberalno tavSšljenje, 7. ^filan Ršbar. brat poslaniškega svetnika v Wash-ingtonu, in 8. moja malenkost.
kar je mjoglo uh<žati ipied Hit lerjovim ipeklom.
H avti i zastopniki vseh takšnih strank, ki so še pri življenju in na svobedi, za vsako stranko v dTiigoni ki a ju. iSo-stanki so kajpak bili tajni. Tajni
"IFfcd vodstveni ministra	^ je ^^^^^bom! Doma vse narobe! Kobe-
v BanjilHKt >ann, ki je glavno
Po petem kozarčku i h deseti cigareti se mu je iZVll iz g^ la globok vzdih, £ katerim je obrnil n^e pozornost \iseh navzočih. Bdra je namreč tisti0prostor, ob katerm se ne pretaka samo pijača,' pač pa v precejšnjih curkih tudi sočutje in u-smiljenje.
' Vsi' pogledajo zbeganega neznanca, krčmar ga pa sočutno vpraša: — Kaj vam je, dobri mož? '
Tega 'vprašanja je najbrž čakal, kajti takoj se mu je od-
. i{rr ... .	, prla zatvormca » zgovornosti:
sestanek "Hrvaška kmreko'	• . . . , rJ* .
— Oh, zdivjati nn .ie! Znorel
se je takoj upa-tavH liBed ntui^i Slovenski narodni o*lbor in to z namenom, da bo zastopa'' slovenske zahteve v Ijondonu in Združenih državah. V slednjih s.e;bo to seveda izvršile sporazumno s tam-kaj5njim-i Slovenci. Med prvimi čini tega Slovenskega narodnega o*1bora je bil razglas: Vsem Slovencem, izdan na Bo to nedeljo 1941 podpisi: I>r. Mihe Krek, Frane Snoj. Franc Oabrovšek. Dr. Alojzij Kuhar.
"Eferlj/ je ta naric<Vni odbor sestavil zahteve "Slovencev v posebnem nfemoranduniu. ki je bil poslan na razne naslove v Anvei iki že pred nekaj tetini, a bojim se, da ta pošta do časa, ko to pišem, ni zapustila Ev repo.
"Naravno je, da hočemo mi zastaviti vse sveje si"e v korist .^Venske stvari in zato snto sklenili, da sile. kelikor jrh iirtamo, raz<lelimo takole: minister Snoj ho v kratkem odšel v Združene držčrve skupno z misijo jugoslovanskih mini-
uprarno n**-to odvisno Hi*va-ške, ker so jo hkrati dobi 1 strankin pir-.glas po vse4i krajih Hn-aške z datumOlm m Ban-jauke. V njem se poziva cel hrvnPkr narod, naj na-silstvom neii-jsk soldateske in vstaških žandar jev o^g.varja s silo. Od naroda se tudi zahteva, naj se popolnoma vzdrži v.-akrš-necra so<lMovan ja s sedanjimi izdajalskimi obtastiiii ter mfdi vso m-Cižnr jx*nvoč četni^kenmi git>a-irhi, j>a naj se je to pojavFo Ivjcrkcli.
............
m,
Najboljši prijatelj
od katerih smo vsi pripravljeni za svoj nat od storiti vse, kar je v naših mečeh. Računati pa nK)famo tudi na našega poslanika v Argentini, dr. Izidorja Cankarja, ter na rojaka Mrr-
rooljo v Vichv*na Francoskem, .	, . . ., •	.
kakor tudi na polkovnika Stro- £trov* I kat^i bo tnd, hn atski nnika. -kntori ie	banTvan Sabasic, bivsj mini-
strski predsednik Bogoljvb Jevtie, voditelj ShbforvVtor daljo hrvatski minister Ko anrvič in srbsiki minister <?r. ^farkovič, G. Oalbravšok in*prof. dr. Fur-lan pa prideta tja kakor hitro bo mogočo. Voditelj Slovencev dr. Krek in jaz pa: sva določena in g. Rj.bar pa ostanejo *' na Srednjem vzhodu radi jwsob-ne misijo."	i
Ker se o teli naših rojakih in voditeljih slovenskega naroda do sedaj ni skoraj še nič poročalo, izkv-ti so pa ni poroča:k> t> Triihm*em doln in njihovih ciljih. se mi zdi potrebno, da objavim to pismo, in da se tako razčisti mocrla, kr vse te mesece oibdajala te naše moče.
j	Leo Zafcrajšek:
STOLETNICA' SKLADATELJA DVORAKA.
Y rzl-t/l^enem oknu O. Seliir-mer. Inc., 3 East 43rd St., New Vork, N. Y., gla«b no zalc-žne driržl)o. IkkIo razsta\ijeni različni predmeti velikosra češkega skladatelja Antona Ovoraka v pjpenrin na 100. ob'otnico nio-govegp: ilnjstva od 30. avgusta do S. ^epten^bra.
pnika, kateri je ostal" v Srednjem \-73liodu. Nase vojske ff? jo jako nralo re^ilio. Tzvzen^i neks-i častni kc«v, nimamo no^boV ne vojske v inozernstvu. Od zrač.rie voi-ke imamo samo par sto častnikov -— pilotov, med
katerimi jo tudi nekaj odličnih

Hiiiiiiiiiiiiiii;^;iiiiiiiiiiiiifii[;«liiii!i.iiiiii;^
PODPORNA JEDN0TA
1 BRATSKA, DELAVSKA S
PODPORNA 3DSTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREM02ENJČ V $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni i tanr
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
f/^r'HUM1 ^llUijlMJ-^f/T^-ir* Mlig'^^V^^Otlf f Ml!	llllli tllll! jJIIU 'MM ^ff j
ADVERTISE W "G! A5 NAROD V
S tem. da kupite . obrambne bende in znamke, pomagale ne §Hr mo deželi, nač tudi *ebi.
" "1T .C SLAMNIKARICE —
vešče na moških klobukih, zigzag strojih in Pony strojih, stalno delo, visoke eene — pri: GOOD VALUE HAT CO. 19 WEST 4th STREET NEW YORK CIT\'
Zenitna ponudba
Fant srednje starosti «i želi sezrfaniti st' z dekletom ali "Vdovo štarcf"25 do 35 let; en otrok je tudi sprejdt. Katero vesel? živeti na deželi, naj po^'je sli ko, na zahtevo'jk? vrne. Taj nest jainčena. — ''Žehiti" car«e of "GHaS Naroda" 216 West 16th St.; New York, N. Y.
-	_:_i v
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali .Nations., t
(V angleškem jeziku)
RECEPT? VSEH NARODOV « o. 5 o oo ^
otane samo J mmm
i M


i i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^^Eli »
* \{ I- Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so| ()(>. tudi v jezika naroda, id mu je kaka jed posebne v navadi, l( y
< 'i' Ta knjiga je nekaj posebnega za obe, ld se ?afahnijo > ►i i InAanje' in se hočejo v njem čimbolj lsvežbati inf > izpopolniti.	; ^ ;- * - -
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W^st im Street ; ; New Tork, ti. t.
neiia človeka nimam, da bi kaj počedil, mi kaj skuhal in kaj pospravil Žena v špitaju . . otrok v špitaln . . . Moj Bog, kaj naj počnem 1 . . .
V srce se jim je zasmilil, in odleglo mu je. ,,
Ljudje so že tako ustvarjeni, da iščejo sočutja in radi pretiravajo.
Mlademu možu nainM" jii bilo tako hudo. Seveda ima ženo in otroka v botnišntei'. Ob petih zjutraj, ko je žene odpeljala ambuliincd, pa še sploh otroka ni" imel. Rojen je Inl šele ob devietih dopoldme'.H iz bolnišnice so mu telefonirali, da je.vse v redu; da sta mati in otrok zdrava. . .
Otroci.
Če slišim otroka zakleti ali ga vidim napraviti ^akžno' nerodnost, mu ne zamerim toliko kot zamerim tistemu, ki je vpričo otroka kletvico izustil oziroma nerodnost počel. O-trokovi možgani So nanireč premalo razviti za samoustvar-janje, zato pa otrok le posnema in ponavlja, kar vidi in sli-šr.
Saj menda veste tisto' o brihtnem otročičku, ki mu je tekla zibelka v prelepi ribniški dolini. Tonče mu je bilo iule, zibelka mu je pa tekla le, če jc je kdo poganjal. Zibelko je pa moral poganjati njegov j>et let starejši bratec Tin«.
Kacterkoli se je Tonček v zWielki zadri, je ukazal oče: — Tinče, zibal!	v
In Če se ni Tinče tak6j. pfc -koril povelju, je oče ostreje ponovil svbj uktrz: — Boš šel zibat Tončka t Tristo hudičev, zibat, pravim!
Tako so potekala leta v miru in v strahu božjem. Dan j t* bil dnevu enak. Iste delo, isti običaji, isto govorjenje.
Mali Tonček je bil medtem že shodil in začel pobirati besede. Toda v zibelki je še vedno rad ležal. Same kde naj ga ziblje — to je bile vprašanje.
No, Tonček s i zna pomagati. V zibelko zlezč in se neusmiljeno zadere'. In ko se mn zdi, da se je dovolj nfedrt- u-kaže stojemu'sbirejšemu bratu : — Titficč, zibat! Tiiiče se seveda ne zmeni. Otrok pa, kot v je nekoč slišal* starega. — ponovi ukaz: — Tinfce, hers sil zibat Tenčki? ^flTlisto liudicev'.Zihat, plavim!

Samogovor.
in Ih
ga
pri
Možak sedi pri mizi srka v božjem str&liu. tem razmišlja:
t— čuden, prečuaeu svet. Vse je narobe. Čemu naprimer človek najprej v noguh občuti, da mu gre pijača v gla-
je ta
vo.
't-v« m .;—» ■
li' T i lir i

f
L A S II1DDI" - Hew Toil

[Tuesday, September 2, 1941
-	—n'i V' ■ *	----fe
RITZKD7EJ1N li.
Anton
'Hoeenvo. naj hi sdovfcnska l^seda slovela, impla čast vpričo narodov; naših sosedov. '* — A. M. Slomšek.
>. • * ^	lr
Anton Martin Slomšek, o ka-> tereni je 'bi lo podano že nvnogo življenjepisov, se je rodil U6. novembra 1800 na Motriti bli-ku železniške postaje Ponikvo nad! Celjani. Na S'cmra So £<>-t]K>darili že v starih časih Novakovi. ki-so šele ipo<zneje spre-ji I i rodbinsko in>e Slomšek. Že v rani mila d os t i je moral Anton pomagati pri kmetiji in oče mu je kot prvorojencu namenil ua-sl i cist vo. Enajstletni je priše*! Anton v šolo v Ponikve, kjer i^a je poučeval kaplan Jakob še' isttr leto je bil iim-novnn '/-a Pi ašnikar, ki je kmalu spoznal j ]aV«ntinskega škofa s sedežem fantove zmožnosti — ob k on- v':§t. Andražu I. 1H-Pi. Slom-cu drugega šolskega 'Mar jff do- šlrfovi ctetavncsti se je odprlo bil prvo nagrado — njenVu in šifoko polje. Njecroveimi trii-mnterini prošnji se je končnojdtl se imamo zahvaliti, da se je vdal tudi oče in sina poslal v t prenesti I scvlež lavantinske Celje, fcjer je kljrtb pomanjklji-|Kktofije iz St. Andraža v Mari-
no; vrsta ipokrajinskih ljudskih pesnikov je izšla iz njegove Bole. N<a iprošnjo 'sodišča .je po^ učeva1' tudr uradnike v s'k>ve>n ščiiri. V seiibenisjcu se je pod njegovim vplivomJ ustanovilo bralno -društvo, osnovai pa slovistveno društvo, čigar ela ni so se jthajali na »stanovanju pr«ofesorja Ahacija in prebirali ter popravljali lastne in tuje spise. Oktobra 1838 je postal Slonlšek nadžrupnik in dekan v Vttzenifei ob Dravi, kjfT je o-pravljal istočasno službo šcil-skega nadzornika in ,postali' leta' 1844- stalna višji ogleda la-vtHifchmke -škofij. Dve leti pozneje je &el kot -t; pa t v Celje, a
vo^ti predizdbriHfbi- t vztrajno pridnostjo kinalu doseg?i in pre k os Fl svoje sošolce. Vos čas njegovih študij,-z'a*ti pa po materini smrti ga je PrašmVar očetovsko podpiral. Llcoj — današnjo sef^nno in osmo šolo — je dovršil vLjubj^ni. v Sen-ju na Hrvatskem in v Celovcu ter stopil letu 1821 v celoWko seirtenišče, »kjer je zaslovel kot ddbor (poznavateli slovenščinsi tako da mu je vodstvo poverilo poučevanje l»ogcslovcev v slovenskem jeziku. Slomišek je postal prvi učitelj slovenščine v celovškem semenišču (1822) Novo mašo je pel po končanem tretjem letniku septembra mesnica leta 1823 pri očetovskem prijatelju Prašni kar ju. ki se je bil med tem časom preselil v Olinje- kjer ga ie ob počitnicah obiskoval in n*n pomagal v nedcljtski šoli in pri cerkvenih qpraviliii.- Leta 1825 je zapustili1 S'oi^ek ;<eineništče, ka-planoval na Bizeljskeni do leta 1827, v Novi cerkvi nad Celjem do 1829 m za-4ovel kmalu kot goreč dinhovnik in učitelj ter znamenit pridigar. Oktobra leta 1829 je bil pozvan za spi-rituala v celovtJko sefrfeniščiš
bor ter so bili tako •ktjra.i vsi štajerski Slovenci združeni jnid -eno škofijo in neodvisni cdf sekovskih nemških škofov.
'Tz sfuneniwča. ki ga je Slomšek iistcč^sno ustanovil v Mariboru. so izšli duhovniki, ki so bili vešči slovenščine in so "lahko nadom Šeali nemške duhovnike-' ki so prihajali iz ,-ekov-ske škofije. Leta 1862 se je na-potiT Slomšek v Rim. čeprav je bil že bohin; vrni vsi se, je z vnemo opravljal škofovska «6-p*avila, posvetil še dvoje cerk-vti, se vrarl težko bolan v Maribor in izdihnil par dni pozne ie 24. septen^bra 1862.
ShrhfMk. je~bfl pesni k in pisatelj ter fxilrcen šolnik in vzgojitelj, živel je v času ilir-skecra gibania, ki je ninesro pritfpotrtcglo k' narodno-politič-nenift reporodii in razvo.ru.
j"' ^popoln je val to delo s ,-vojim obširnim šolskim prrurramom.
S pesni kovanjem se ie bari t Slomšek že na gitiianziji, kjer je zlomil za srdovanje nekega profesorja slovensko pesem, in leta.1824 ie poslal drr premi v Ljubliano za nameravani časopis "Slavinjo." Novo vzpod-
budo pa je dtcbll med naiim ljudstvom, zlasti na Bizel^akent ko je pfiflušal njegovo pefje pri de hi, zabavi in vin«. (Pričet je z lagati pesmi v '.judskem tonu, zdravice. ipopervkio za veselo družbo in jim pogoštoma tudi sam zložil napev. Pozineje so sled He cerkvene pesmi in pesmi za niladino, ki iftiajd predvsem vzgojen namen, kakorš-nega opažanuo tudi pri njegovih basnih in prilikah. Sfoni-škovc jjesini in ba^ni niso vselej santostojne pesnitve, pogo-stonia je 'povzefl' jedro po tuji pevnih i ali tudi vso pesem po-slo\-eniI po tuji predlogi. Nekatere njegovih pe^mi' so se'žr?. dane. ohranile med ljudstvom, kakor najdemo tnrfi to ali ono njegovo basen še danes v raznih čitankah.
Za-četki S!oii<5kovo!ga pisateljevanja so v tesni zv*zi z njeigcvim delonv v cflovfcki bo-xros'lcvniei, lyjer je vadil svojo učence v prevajanju in v slo-
ODBORI PROTI VISOKIM NAJEMNUf JEDffr V DESETIH
DffŽTAVAfi:
0
t (iibafi^e prot?> zlerabaqi hia-aWi'-pr osestnikov, ki zahtevajo pretiramynajeirminp 'v o.branA-nih'dkTaiih, je dovetfk) do'imta-iwvrtve pesebnib odborov^ tako zVauih:. Paw- Rent CoTixwiittees, V ^l mfPstili v desetih drzaVa'h. Nltjen^iinski c<Meiek (Rent S^otiom) -urada admani-tracije cen in «m!n% zalog poživlja tudi dantira-'ine^a, naj isto-storijo in Tfjeni- uTOKhiiki sodeluje-; jo v to svrlio z odličnimi meščani v prizadetih občinah.
De^sedaj so se ustaocvili triki' odftkjri v Scutb' Rcud, In-X, f3in Oitsg©. Cah, Ravenna; m XVarr-n, O., Pontiac. Mlcfc, Ifartfor^New Tjondon, Water-bury in Bristol, Oonn.. in v o\>-raMbnifi okrajih v državah No. CaroTina, Virgima. Txmisiana, Georgia' in Alab^iika.
IPrilnžbe pokazu.iejo. da se pretiran^iiajenmine zahtevajo v čez IOO obrarrtbnth okra:ib in iiajen«ninski o<ldelok OP AOS pfwivlja^nn hitro akcijo proti taki tewlenci.
'Kjerk^'i so pritožb vrpravi-čene in hišni po estniki nočejo pr^priščati.-se taki prrfitirji izpostavljajo publicitoti.
POZIV GOSPE TATJANE FOTIČEVE.
iPoziv gospe Tatjane Fotičeve rft'proge poslart ike^K onst apt Ln a Poliča, namenjen ameriškim ženam jugoslovanskega rodu v
cilja pletenja volnenife nogavic in sveterjrv, namenjenih našim vo-jnim uT^lnikom v Nermčiji in Italiji, je d«bil nagtiepsi odziv v vtseh krogili nasšegazivlja. Ne ^amo 'ženske organizacije, tudi irtnogoštevilne žene in dekleta so razunjele. da. s tem vršijo važne naro<lno dolžnost in so ponudile	sodelovanje
Zelo^vzhioena tem velikim dokazom rod obljublja, se je go-ypa Potičeva vsem tofplo »za,hva-Ijuje in prl-tavlja. da bo vsaka oscfba ali organizacija, ki se je prijavila, dohila poseben odaro-vor, kakor tudi označeno količino -volne in to v najkrajšem Času. to je, kakpr hitro bodo potiebna navodila za pletenje tiskana.
Gospa Pctičeva nas prosi, da obvestimo vse, da je mnc*ro naših žen. ki so se prijavile da sodelujejo na tem dedm ali da to še ni dovoljno število se.-t r za pletenje nogavic hi sveter-jev za 300,000 ujetnikov. Treba &e tisoče .pridnih žen
Veliki Atla^aveta
Viojnjoči se narodkv Bvuopi vstvarjajo zgodovine. Svetot-nih- vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki "so- sedaj izdani* ne bodo več dobri.'' Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atKfc«. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačita 25 oentoT dobili dodatne zemljevide, k! kažejo pre«-
fc^T 1
menjene . me j«, vse h 4ržav, -	Iftfc, New Yorl^
bodo prizadete vslei mirovne pogodbe, in jih bošte-prtjeli tekom 60 dni 'po zaključka vojne in k6-bodo podpisane nllrovae pogodbe. (Listek, ki je ti^ba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vao bodo do zadnje natančno -sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja sa^ me $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. . Ta vteiiki atlas' dofoitfc*pri KNJIGARNI " GLAiiA NARODA'",
jalai raavoj. 4 biljoni za nein-dustrijske gradnje^4 btljone za druge opreme in skoraj 8 bi i jo-nov za razne svrhe.
VSESLOVANSKI KONGRES V MOSKVI.
pcuk o najrazličnejših stvareh kako je ravnati pri n»»s^odah in
VAŽNO ZA NAROČNIKE
i
Pole* uMBtor* Je ratvldbo dp kdil.	plačano naroCuloo. E^r?«
Številka ponwiii neiee, druga dan in tretja pa l«u>. Da nam pTlbra-nlte nepotrebnega dela Id atrofikoT, Vra prosimo, da mkn&ate narofitil-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naSeinu sastopnlkc v VaSeit krajn aU pa kateremu lamed •ap topni kov, kojlh Imeni so tiskana s Abeliml črkami, ker so nprtvt-Cenl Obiskati tu«i druge naselbine, kjer je kaj o^Mh rojakov,, tis« Ijenlh. Zastopnik bo Vam laročU potrdilo sa plečaAo naročnino.
CA^IFOUNIA:
Hao Francisco, Jacob Laustaln
COLOUADO:
Pueblo, Peter Cullg.
^aisenbnrg, AL J. Barak
INDIANA:
lidianapolisr Frank ZupanCte ILLINOIS:
Chicago, J. BevCU
Cicero, J. FaMaa (Cblčage, OMro
lb Illlnela) J01 let, Jennie Bamblch lil Ha lie. J. Bpellcb l^ascontab, Frank AognsUn North Chicago In Waakegaa, WaMek MAfalLAND:
ntamiiler, Fr. Vodoplvaa MICHIGAN:
Detroit. L. Plaakar MINNESOTA:
Chisbolm. J. Lukanlcb ESy, Jos. J. Pesbel EVeletb, Louis Gonke ..Gilbert, Louis Vessel Bibbing. John Povls MONTANA:	** *
Roundup, M. M. rtiftlaa*' Washoe. L. Champa NKBRA8KA:
Omaha. P. Broderick
YORK: Brooklyn, iMbkn; Wjty Ooeandi Karl Piliwlsfcs . Little Falla* PraMr DfailS Worcester, Peter BMt OBtO: , ^	. . '
BUrhertoc,
Clevetaod, Anton Bobek. Ou. Km liofer, Jacob'Ktamlk, Job- ttispnli Glrard, Anton Nagode Lor A In. Louis Bllh^t John KtariJs YoongStowb. Anton Klk*U OBBGON:
Oregon City. 1. Koblar PBNNSlLVAklA:
BesSemer, John Jernlkar Conemiiugh, J. Prwrss Oorerdale In okolij Mri. Ivana
Rupalk Bi po rt. Lani* bJfasiU FarreU, Jerry Okurn Forest City, Math Ejkosia Fr. B'lodnikar Greensburg, rTabk Novak Homer City. Fr. Fereanbak •
Imperial; VenfceT Palcich
Johnstown, Join Pslmti
Krayn, Ant. Tk'ul
TkukeU Luaerne, Frank ^inoftb Midway. Jo«^ Znst Pltta&nrgh In .okolica, Philip Pršgat Steelton, A. Hren . Turtle Creek, Fr. flfelflfW West Newton, Joseph Jovsn .. « ..
Mnwktite^, i^eahAnV Fr. , Sheboygan, WroiitNh:
B-oek Springs, Levis Diamondvllle, Joe Roltea
t- ■», :
svs
venske,« ^ovorrtrStvu. Te P^,bolečih, ob m^-^ti, s^ta^kf "iz •vode * Soirt^k zbral, uredil Iknnetiifetv * m op? 'il ter izdal v tisku. Ta ko je navdala dolsra vrsta pri
so živo
Dne 10. avgusta t. 1. je brl o-t\M>i jen »v Moskvi, v Sovjetski Rusiji veli'ki V>eslovanski kongres, ki je trajal 5 dni in v či-skib rok <da pre^fetej^ z ij^ann*,' delu so se zelo vidno udej-da bi n trši <lra«i ju-nakt dc^a- s t vo val i nmogi odlični Jugo^fo-j kali zimo v toplrib oblačili*. Mi v»»i- Tu so bili položni te-! z iro>po Fotrčevo skupno pro- meiji bratskemu vseslovanske-prnio na^ ' ženstvo. ki ?e še ni »«n .-odefovanju na podlagi de-da ji pritečejt na no- janskili potreb, a ne čustev.
du v središču so jih imele nalepljene po vso Ji vogalih • Vstaisko redarstvo je besno trga lo tiste leptike, ter prije-:"o na<l S00 ljudi pod siBimjd, da ^o jih ti dali izdeiati ali 'pa jili t«#lepiti. Potrdilo o tetijl dogodku je i>o ovinkih dospelo v Moskvo že 23-. avgusta, kakor je to javila ruska agencija Tass po n*)Bkovskem radi ju.
VLADA SKRBI ZA VANJA.
ti f^A ./ STANO
po ved k za oti oke,' pfcslovenje-
'ju<Mtvol Deset let p<r/:ne3e, ko je? postala slovenščina učni jezik je- dobit S^om^ek nalog
tii<'<č v-tej važni in rodoljubni zanimali krMn|T).,n^.	...
n,.h pc jn»k«i izvirniku Kri- ^ vladcN da	H
stofu Wmnerfe, k, ,pacajo ea-	knjige: v nekaj letih
^vno,,>ed neslovenske (1^52—1855) je »de* spoW-dmske s prse. Iz ^ov6rn,sk,h jo d ^ pis^toTj<lv va; wjarnttor* Slomjsek na-|Bm)o in veIiko berilo in d ^zneknjtge k, so bile namen-) Solu je ,k.ala tlKli jen. <ltAovmkom kot (Pomaga- <fonu ,kjor je p^taja,-a knj^a to pri dustncpastirskem delu m lju<Jst\^i v |M>globHev versko-narav-1 veno izobraabe. Marsikatera njegovih knjtir j:' doživela več rzdaj. Najbolj pa je zagorelo Slontškovo hn«e med našim narodom z "Drobtinicami" in s knjigo "B'aze in Ne-žiea.*'	t ' .f
• "Dn^btinice" ki jih- je iSloni-t^ek"ustanovil a uredil le prvo in drugo leto <184š—1848) iz hajt'le so dolgo po njcigori smiti —so prinašale duhovnikom *i nek oliko na novo osno varrih krščanskih besed za po-.<kinšnjo,J, uičiteljem "nekoliko nauka za šolo in- nekaj resničnih prigodib." stanse pa poučujejo "kake bi naj otreke v strahu božjem redili, kako oošti-no za svojo družino ,-fcrbeli.".
Nji-hov namen je1 bit povzdi-ga utiteke in nravstveno-vers^e izobrazbe ljudstva m v®goje ni!!adine; ohraniti pa 'hočejo tudi spomin na znamenite irtože V "Drobtinicah" jc objavi Slomlšek veliko poučnih .spisov bavil se'S zdravstveniroi, politični m? , in narodno-go&podlaF-skrfni vprašanji ter opisoval živtljenje in detovanje znamenitih ■slovenskih pisateljev. Med Slovenci so'bile " Droibninic^'' ^elo p riljulbljene in mnogo či-tane.	*
Plod Slomškovega' dela za
«mn

4'Blaže in Neaiea v nedeljski Šoli." Že ? rano se je« ŠlomSšek bavil s soJo in šcftslcimi vpra^ šanji, že kot srednješolec je po-1 ma^al Pmšntkfl rju oT> postni-eah pri poukn. bil v Oekyvea ^itelj slovenščine; pducevaJ in nadzoroval kot kaplhan, dekan m «olSki " nadwomTk: dajal \"izpodfbwdo ter pev^od "živo zatfcimia} in trudil za povili go šoktvar Svt).ie' pedagoškte nazore je praktično razložil v svoji knjigi "Blaže in Nežiea*' kn, j^ napisana-za nedeljsko šoio in-nafnen-jerta- nsčiteljem' ' kot po-Tm^iia knjiga. V okviru pto vesti o' Blažetu in- Nežitei' MK-na*ič je raevn^čena vsa tič^na šn<*V; ka'k'O »I jo je «amistiP S-o^iišek za nedel jsfee "šole: Njegova vzgojna kniika. ki je oiživ-ljal»~ pouk 4n privaja v šolo več i judi, -ses je zeJo pril ju-bila ne samo uwitelju in ueetfcu, teiflfvoč vsakenravki jo je brai;
ve^no boli priljubljena. Zato je h at ol Skmšek že "t^ta 1845 nstaneviti "društvo y.a izdajanje dobrih sloven-kih knji*?", a* vlada ie zavrnila njegove prošnjo. Za izdajo dob r Mi knng se .ie^trnrVil Slorr^-ck	svoje.
? f vi jen je. Ko 'mi ni napela prva prošnja, je delal in tnrledo-val dalje, dokler s? nvu n? posrečilo pridih it i za svojo idejo Ajifdreja Rin^pielerja, ki je z Antonom .fanevičom ustanovi1 leta 1852 "Društvo sv. Mohorja" to se je I. 1860 preosnovalo v bratoviščino, ki -se je petem naglo razvijala in dala Qlo\-en-cmn nešteto potrebnih knjig; trttje te družbe -o bili me<J vsemi sloji in po vseli slovenskih naselbinah se je naglo širila in Čitafra naša -knjiga. Slomškovo književno delo ima jasno začrtan ci^j: hotel je dvigniti um-«ko, nravstveno in versko iz-zobraabo našega naroda ter po-starviti vss pouk na temelj materinščine;' in to V- času, ko je tn»la .-amo nemščina tudi v na--5ih krajih učni j«zik. l>a doseže ta cilj, je bilo treba gojiti eotetv-o. gojiti in izobraževati slovenščino. Ljudstvu pa dajati dobre knjige. S tihim vztrajanjem in podrobnim delom je Slomšek dopolnjeval dc-io narodnih butirteljev db naši severni meji; narrdu^enim bese-
•Vse ririjave 7»o!Šliite nsi na-
»lov: ^PtS?. Tati«-na Fotič. 1520 — 16th St., X. W., Washington, I*. C.
STtfOSRI ZAVNAROIXNO OB-RAM%0 > PRSfSEOAJO'
50 BILJONOV.
Po računih raziskoval nejr« in etatistrčnega urada federalne oblasti,-stroški za narodno ob-ramibo, kar se tiče potrošenega denarja in odobreiwh kontrak-tov, so meseca julija presegli lepo število 50 bil j on ov dolarjev. Več kot tri biljoni in po! je šlo sr«li junija za b? itanska vojna naročila. .
Okroglo je več kot 12 biljor 7*>v dcparjev šlo za aeroplane. 8 miljonov za vojne ladje, trr srovske ladje in prometne opreti*?, 5~in pol biljona za indu-tri-
Ennkost in enakopravnost vsakega slovanskega naroda, ne pa nekatešna podvrženost ali vccfistvo enega nad drugimi.
Skupna nevarnost in borba
Tekem? p*.ye polovice teko^e-ixa leta, kakor poroča Xattan Strauss. L'SHA adioini'strater federalna, hišnti t/blast {United States Housing^Avrtlioritv) priskrbela nove stanovanjske lilše za približno 125,000 ljudi, všfe-^■Ni obran^ne de^avee. Število
do jK^rina hitlerizmn- T«. orga- jo bil0 35.568. od katerih
niziranje bodočega življenja in zaščita interesov vsakega po-edinega slovanskega naroda in države — fr? je jedro programa.
Moskovska radijska ]»oRta.i« ;e v vseh slovanskih jezikih raznesla progkla* in poziv na skupni odor. Rezn'tati niso izostali.
ZAGHEB JB VSTAIi- QLAJ-SAN Z APELOM -VSESL0-VANSKEGA KONGRESA;
* Tako }e peteni, ko je bi!1 ob-javljcn jipel Vseslovan. korl-irresa 'v Moskvi, je Zagreb vstal ves i^lajsen z dobro izdelanimi' lepaki, na katerrh je bilo pci>ol-no besedilo tistega poziva. Cela periferija in vse» glavnejše uli-
■29.875 je l»fo <z>grajenih v «vr-ho najemanja ob 'nizkih eenaii in cxlpra-ro za-4ara}ih stanovanjskih pre del or. D^ige so bite -zgrajene v krajih, kjer se vrfcijo oibrabna dela. — •;
Istočasno je začel a ko trst ruk -cija 103 drugih, 7?t<rm>T-nitfskili skirpinfc'kt bodo vsehova e več kot 28.888.-hi«:/ . • fMed -tem ocJp i-avt ja ti je-" shi n1Av" nndiljixje ja^o ilsnešno. 1^.77^ -stanovanjskih hiš; ki so bile <ibsojem kot' neprimerne, so bi^e v tem obdobju -TX>T*uše-ne: V kVajih kier se (Ma na dbratilbnHi projsektih, se je mo-ra-lo f»dhvr-nti. s poru%ntiem*za-stauelih hiš, kjer je pomanjkanja shuVovanj takiD veliko..
šdlsbvo pa je njegova knjiga dlam tedanjih Tli-neev daje on
krepko vzgojno podlago v ljudski šoli, iiz katere raste delo narodne prosvete. iŠo^la. ki je do-tedaj služila tujemu jeziku, je « njegovimi spretnim organizo-to*£kini delom postala naša narodna šola — kar je bilo zahteva vseh tedanjih naših narodnih borcerv.
Slomšek je globoko zaoral nrl prebuditvi ntfšesra naro<Ja. Cetrndi je nasprotoval Socialnim i Ur gospodarskim zahtevam ki1 jih je poetavifa1 revolucija 1.-in se ni postavil db stran nagradi kalnejšim narodnim1 bu-ditel jem, je polagal on- sam s svojim delom za povzdrgo slo-venSčme temelje, na katerih so si 'Slovenci gradčli i^vojo narodnost," Idičoč j Hm z Tr^adem'-škim navdušenjem: "^e bodi vas srant, da ste Slovenci; to je vaša čast!" in roteč jih: 1 "Prijatelji, ne pozorno, da smo Slovenci I"

it
spisi

•s
AM»1-K6K0 8LOVBN6K6 BERILO. 8dMlH d*.
t. J. Karn. Ve*an<-	Gena $2.00
t ' - ».
BODO£]'DRSaVUANI sat nsrri* kuliilee — "Haw ta be tease a «^tiiea af the Unite«
States".
V tej knjigi so vsa pojasnila in šako-ai sa naseljen^	^	Cena 35c-
IK)M.VCl ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Frtftjo Db- "
lar. 278 »treni. Cena trde rem 0€I1A 51.50 Zelo Itorlstna knJlRa'sa Tnkegt ihrlnorejca; opis rate th bolem! in adratHenJs; sUks. >
GOVEDOREJA. Spisal K usfrart. 148 strani. 8 sUkv'
Cenami_
KN.TiGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50o
Spisal
• S:'
Anton Pere.
MLBUARSTVTT. lite stkani. Knjiga ak mlekarje ln UnbltetJe sploh.
0 slikami Bleksrst^m'
Cena
50c
NAJVEČJI SriSOVNIK. — 156 strani. '
C«? 50C
NAfilf'SEdDiMVE ŽIVALI v	In BK-
SKOT. opisal Frab Erjarer, 224 strani. Broir '
Cena .25c
.•»»■» •• V. i f, «•.	f .
OBKTS6 KNJIGOVODSTVO 2fiTst*Snl.~ V«*a . Knjlxa Je namenjena' ▼ prri Ttstl it ittVbnb,
JU ."i
ODKRITJE AMERIBEt spisal M. MAJARl Trije
delt; 162. 141. 133 strani. Oeaa weblfo t4» Poljuden 1» natanCeb opis odkritja novega i STets. Spis se Clta^kskor rantlnira p^reat tet < le sestavljen po najboUMh vi rib.
^	v J Oena 60c
•/ilii . *' v • <•.«' PRAKTIČNI RAflWAR. Trda res V31 tu;.. PrtroCna knjltlcm, kt TS«uJe vse; ker Jm pri nakupu Id prodaji notrebno.
Oena 76c
- - 1 i . k ' ■■ PBOBI.EMI SODOBNE ntOMHtf Spisal dr. r. Veber. 841 Sttabt. ■1 Ebjigo topro prlpdroCamo Vftritbmn*. k) M / hoCe seznaniti a glavnimi Ctvami sodobna ' tUosonje.	.	v
C««
. • -	a -"r * k ••.J--:«.	r .- ■>. >'
SLDiTSNSKO-NE^IŠKI SLOVAK. Sestavit Dr. F. Bradač. — 626 strani.
Ceha $1.50
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer.
163 strani.	'-/J "
Ceo. $1.—
VELltft Sl^AENSKl SPIHOVNtlf. Sestavil H.
PodkrajSek. — 437 strani.	< >
Ckna _
umetno In strojno ključavničarstvo tar tele-sollvarstvo.
ZDRAVILNA ŽELlfiCA. 02 strani.
$1—
-25c
|9fUTVKtlC
2ie W. 18th Street
f ii s. u
Narqcite pri:

' jttHfy' f-W-T	-if gf t
N^Y^RY. rnmmrnmmmmm
%
"OLA® VHOD I" — Star Toifl
[Tuesclay, September 2, 194F
fITZVDTGJ1N It. UN
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDER.
—77

TANKI SO NAJVAŽNEJŠE OROŽJE
Janaozek je ibil bister opazovalec; videl je njetee napake in graje vredne lastnosti ki jilh Frane Ferdinand a oamd ljubečega ni mogel videti. Ker je pa elugu vedel, da. ljubi nadvojvoda to dekle naxi vse, je v eivioji ^krbi za gospodov blagor molčal o svojih opazovanjih. Gospod je dajal ljubezen-in slugi se je spodobilo, gojiti do predmeta te ljuibeizni spoštovanje, nič drugega ne.
, . Janaczek ki je bil že mikaj mesecev presenečen, ker je bil gospod oodrave?, je tapazil, da se prejšnja živčnoet in nestrpnost -znova ipolaščata prestolonaslednika. Leto je imelo praižnji značaj: na Dunaju so se pripravljal za velike s loves-nosti, ki naj bi ©e vnšil<e pred koitoem leta v pras-lavo 50 letnice cesarjevega vladanja. Nešteto slavnih odsekov in jubilejnih oclborov je prosilo Franca Ferdinanda, naj s svojo udeležba poviša sijaj tet proslav zlovolrjno je tožil"zvestemu Ja-naozku, ka,ko nadležne i-o ntu taksne reprezentaieijske dolžnosti. A Janaczek je vedel, da nadvojvoda ni ^amo zajedi tega razstrojen in nezadovoljen.
Cesarjeva prepoved, da n« smle Izražati svojega mnenja in se vtikati v politih je pomenila neučakanem neznosno cihram-ljanje njegove moči, ki ga je vsak dan huje občutil. Tudi nesvoboda z ljubi<oo ga je čedalje bolj teži!la. Ker ni imel zanesljivega prijatelja, je proti koncu ipoletja skkmitf povedati Janaczku vse, česar nI c-anel nibče vedeti. Janaczkova vera v skorajšnjo izprementf>o ga je spet ohrabrila.
■"Ntikaj bo pri$o, in vbe bo mabonia drugače/* nru je ob-Jjubil Jana-czek.
Jubilejno leto 1898 je poteklo docela nepričakovano. V Ženevi je dne 10. septeiribra neki anarhrst zavTatno umoril cesarico Elizabeto, in ta meisreča je mienda za nekaj tednov storila cesarja popustljivega. Le n1aiV> ljudi je 'vedelo, da je . s-vojo ženo, .ki nI čmtila do njega ničesar, vse do zadnjega nesrečno ljubil.
Ne vedra, skladna, zabavna in blaga gospa Sohrattova, njegova dolgoletna prijateljica, ampak maloverna, neljubezniva krasotica Elizabeta, ki &o jo nadLolge in strasti podide iz kraja v kraj in <ki je Franca Jožefa ošabno inienovaila "narednika", je «bila velika ljubemu njegovega življenja, nedosežnica, ki ni bilo njeno srce nikoli njegovo. Njena smrt ga je potrla, čeprav je smela okolica žaiaijočega po pravici poročati, da je sprejel zaLa-1 no novico z občudovanja vredno mirnostjo duha. Življenje mfu je mahoma zaizdelo revno Ln pusto, delo, ki se ga je okžepal, jalovo in nesmtiselno.
V tem djuteevheon stanju se je dal cesar prvič pregovoriti, da je dovolil prestolonasledniku dejaven poseg v politiko. Franca Ferdinanda so bili opozorili na protiavstrijsko gibanje, -ki se je širilo po južni Dalmaciji ledjem Bo,-no in Hercegovino, je. igrala v jugoslovanski politiki zelo pc«iMeim(bno vlogo. Jugoslovansko gibanje, ki je stremelo ipo odcepljenju vseh jugoslovanskih pokrajin od Av^tro-ogrske. je Dujiaj pobijal z nespanuetninii neučinkovitimi sredl-stvL Na Dunaju so se iznaša! i na zvestobo Hrvatov im mirno gledali, kako je Budin^pc&ta delala -\>e, kar je bilo v njenih močeh, da bi Hrvate ozdravila avstrijskega patriotizma, medtem ko so si Sribi z uspehom, prizadevali, dia bi pritegnili hrvatske brate na svojo stran.
Srbi in Hrvatje? Zvestoba Hrvatov, ki niti niso znali brati srbske cirilice, se je zdnlla leesai ju -vzvišena nad v.se dvo-nue. V Srbiji je iuietf kralj MIlan, ki ga je "bil cesar rešil bolgarskega navala, največji vpliv, čerprav se je bH svojemu mlademu sinu Aleksandru v korist odrekel prestola. Milan, ki je pisaril na Dunaj in prihajal na Dunaj, kadarkoli je potreboval denaija, je bil zanesljiv vazal dunaj-kega d-vora. Ali kraljeva vO ja ni ibila važnejša od volje naroda? Iz Beogra-da gotovo ni pretila nevarnost.
Franc Ferdinand ki je skrivaj proučeval!' žarišča nevarnosti v južnih pokrajinah diržave, je zvedel, da izkušajo agitatorji, ki služijo jugoslovanski propagandi v Dalmaciji, posebno pa v Dubrovniku in Kotoru pridobiti pravoslavno prebiva1'.*-stvo. Vse niti gibanja so iahajale s Cetinja. Ko je črnogorski prestolonaslednik nekega dne prišel v Dubrovnik in ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo, so nekateri avstrijski po-litiki na Diunaju terjali kaznovanj in izgon protiavstrijskib ži.Ojev. Ker ni cesar ničesar storil, so vstopili avstrijski do-n*]f jubi v z\*tEo s prestolonasledni-kam. Šel je k cesarju in ga poprosil za dovoljenje, da bi smeJl na inšpekcijsko potovanje po Dalmaciji. Več mesecev je ee>ar odbijal to prošnjo. Po cesaričini smrti je Frane Ferdinand, ki je burno pritiskal in ni svojega velikega političnega cilja, fetderalizacije, ki naj bi spravila nezadovoljne narode in pokrajine, nikoli izgubi!" ii&-pred oči, nazadnje diobil migljaj, naj se [pripravi za pot, vendar pa mirno počaka, da mu določijo čas. l Čalka!' je. saj ni imefl nič opravka, niti reprejzentacijske dolžnosti ga niso bogvekaj vpneizale, ker so bile velike jubilejne slovesnosti odpovedane. Upal je, da bo smel najpozneje noverrfbra meseca na pot. Toda šele marca meseca !feta 1899 se je cesar odločil in dal dovoljenje.
Franc Ferdinand je odpotoval v Daflinfccijo. Pava postaja njegovega potovanja je b ffl Hiibrovnik. Kar je tam doživel, je bilo porazno. Mesto, ki je še pred nekaj meseci vriskalo čmcigonskemm prestolonasledniku, je sprejelo avstrijskega prestolonaslednika s sovražnim n*>lkom. "StVadon" •glavna ulica, je bili v zastavah, toda vse oknice so bile zaprte. Prebivalci mesta so ostali v svojih hišah. > Franc Ferdinand je tresoč se od gneva, zrl v zmedene obraze uradnikov, ki so ga ^(preinJjalL
"Tu je torej sovražna dežela," jiarf je zaklical; "po tem takem je res, da je vse prebivalstvo črnogorskega mišljenja in nas sovraži!"
*
Nadaljnja pot ipo -konaveljski dolini ga je nekoliko cd-Škodovala za to razočaranje; koder so živeli Hrvati, so ga slovesno pozdravljali Zastopniki hrvatsk)egaiprebivaVtva so mu zatrjevali, dia so Hrvatje dobri Avstrijci in ne želijo dmgtega, kakor da bi smeli v okviru države svobodno razvijati svojo narodno posebnost.. 1
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Anglija si lia VSO moč prizadeva, da izdela čim največ vojaških tankov zlasti za Bližnji Iztok. Slika nam kaže tovarno v nekem angleškem mestu.
Rešil mesto pred mrjascem
(Pod Križno goro na Trnju tik za Staro Loko-ima 'lovec Peter čedno domačijo s trdnim kozolcem.
fVse -to ima še danes, ko pišemo to grozovito storijo, nima pa več strahu pr,cd krvoločnim divjini merjascem, ki je pred njim tretpetala Škofja Loka z viso svojo široko okolico, in .-o se razburjali zavoJjo njega vsi lovci, ki jih je samo v mestu in bližini malo mi d dlvesto. Res ie že točno dognano in zabeleženo število zajcev, ali lovcev še vedno ni mogoče prešteti. Vsaj za dober ducat jih je več, kakor zajcev.
C'e so torej povsod druged v
.t-o dosti. No, sfdaj pa je založena dolina s to sladkarijo gori do Gorenje vasi in na drugi strani do Zalega loga. (Le merjasca nL Ker ga je
KAKO SKRBNO PRIPRAVLJAJO NEMCI SVOJE POLETE.
Dopisnik 'Giornale d'ltalie' objavlja z nekega kraja ob Ro; kav kani preivu znaimive po-
ustreli1! in na en lirah preSekal	^
1	trrkl i^"TirA norvi cl/o orniada r\ri_
Peter s Trnja
Malo mrzla in malo.megLena noč je ibHa, da se je tudi bistrim lovskim očeni razločilo le vse na pol — luna pa je ravno gori prišla. In tudi malo sape je bilo.
Pa vendar je Peter na preži jasno vkTel- kako je iz kozolca skoči''o nekaj velifcrjga in kosmatega ter se zaletelo v kolobarju.
'"Ga že imam! Fant, še seki-
obeh slovenskih oblastih letosjro!" je. zavpil, ko je skočil po v modi orjaški merjasci, skoraj puško in s preplašenim fantom
tako veliki, kakor sloni in kivi-željni kakor tigri, j? vendar Dalmacija š svojim za- morala imeti najgrozovitel;še-
ga n^erjaisca pisana Loka.
Ali ustrelil ga je s kroglo in presekal ™"a je na dvoje z sekiro lovec Peter s Trnja.
IZ novicami po časopii ih se je tudi v ''oških lesovih prikazala strašna zverina. . Jn dvakrat po sto hrabrih jagrov je basalo prnške. dvakrat toliko pridnih gospodinj ie pa iskalo merjasca no "Kuharskih bnk-vicah" "Slovenske kuharice" in po Katarini Prato, ki je iz nje vse prepisano, kar je res dobrega.
predrio so ga nal^'e izvidnice in pKatrul,je lovcev, so imele recept za najdelikatnejšega merjasca VTle kuha.iice. "Kuhanega bomo s sladkim čreš-nje\'im komjootom." Tega danes ne najdete v nobeni rfsrtav-raciji in v nobeni trgovini več v LjrrfbliaTii, kjer je vsesra po-knjniia in znosila v Tx>ko po-tov^ka T^enka. ki ostaja v mlekarni *4Pred Škofijo." Pa še Škrpinka je morala pomagati, ker na komlpcvte Ločami ne da-
(kollko je uničeno in katere objekte je treba sedaj pritegniti v krog uničevanja.
Nekaj posebnega je pa fotografski vlak, ki je pravo čudo vojaSke tehnike. Ta vlak je .vprerd jal nemške armade že na pohodu na Poljskem in v Franciji. Ta vOttk se pomika, z enega mesta v drugo, kakor se pač zdi potrebno, da se posamezni deli nemške armade nat proti-ang4eški fronti seznanijo s foto-grafnim materialom, ki se v tem vlaiku nahaja. Na zunai itz^leda tako, kakor vsak drugi vlafle. ne ve j>a razen jyotoveg'a števila osebna, Bi pride v po-štev, nihče, kje ?e v tem ali o-neml trenutfeu nahaja. Tukaj nahajak> fotografije, katere bi, če bi jih bilo mogoče sestaviti skupaj, podale celotno fo-tcigrafično sliko všep«. ozemfja anprle^kih otnskov in Irske. Vsaka fotografija je ikomenntira-na na -dragih tiskovinah, ki jih 'natiskajo v v<!akn samem na malih rotacijskih strojih in ki obsegajo danes nad 9 ton papirja- Opombe se tičejo posameznih objektov, fotografijo in opofrrfbe pa se vsak dan, kakršni so bili poiajvedovalni poleti posameznih letal m TezuU tati nafpadalnih poletov, popravljajo- flli dopolnjujejo. Ob-stojfl seveda tudi osrrorfrna karta Velikp Britanije, na kateri so v malih kvadratih zaznamovane vse zone, ki so fotografi-rpne na imenovanih posameznih fotografijah ter nosi jo i--to števil ko, kakor jo nosi £otična
veljstvo nemške armade pripravlja bombne napade na Anglijo. Zopet moremo opazovati, kako Nemci vodijo vojno popolnoma na znanstven na čin, da bi bili učinki njihoveca orodja taki. kakor morajo biti, fotografija, čiiih odtiske pone-če hoče armada zmagati a!'i so letalci na svojih aparatih s
vsaj storiti vse, dia zmaga. |-«eboj na posamezne pofete. Teh
»
Na več krajih vojaške fronte med Severnim rtom in Bis-
fotografij je danes več milijonov.
stekel proti kozofleu.
Dvakrat gaje pihnil, a£i mr-
ha je Sla š? v kolobarju proti zadnjen*u štantu kozolca. Še dvakrat je počil za njim, pa vražji kosmatinec še ni obstal. Orna pošast se je prevalila, da je trepetajoči sinko s sekiro v roki zajavkai': "Ali vidiš, oče, kaikšne dolge ščetine ima!"
MV>čn,<ije je zapihala sapa. IPetra je preletela vročina od togote in vsekal je za zverjo še dvakrat, da so veke O i otroci po vasi in moli''e babnice rožen-kranc. Zverina pa je kobalila po mHečni megli ob kozolcu.
*cl7!us Marija, hudič, tu imaš!'T je zatulil Peter in vsekal kar s sekiro fant in žena sta st(4cla na (ganku' in sta se prekrižala v strahu. Komaj je za javkala: "Ali si ^a, Peter"?
"Sem gra, ja," je zammtral in vrgel na ramo šop detelje, ki jo je jug vrirel iz kozoTca in valil po trati.
(Ni izobesil " v zo' i zastave skozi lino, ali ž^na ie nekaj o-bešala tam gori. Bile so fan
fcove . . .
ka jskim zalivom — tako pripo-1 vediuje dopisnik italijanskega lista — se nahajajo vojaške naprave, v katerih se nemški letalci, s katerimi sedaj sodelujejo tudi italijanski, temeljito pripravljajo.' preden poletijo v
(Kakor hitro se letalec v^bč s svojega poleta s fotografijami, ki jih-je napravil iz zraka, bodisi &ot poizvedovalec, bodi-i kot napadalec, napravijo od vsake tri odtise. Enega dobi i poveljstvo ^generalnega štaba.
zračni prostor nad Anglijo. Tu, drugi pride v arbiv, tretjega-se seznanijo točno z mesti, in | pa pošljejo v "fotografični u-potsameznimi objekti, na katere;-rad (generalnega štaba". Tu-merajo metati bombe, tako da kaj se fotografija poveča tako-nob°no letalo in noben letalec da se more vsak objekt natančne izvrši svojega poleta na sle- no poznati. Posebni strokov-po in si ne išče sam predmetov, jnjaki potem študirajo, kakšna ki jih bo napade1", razen če to škoda je bila irapravl jna in ko-
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritKofb tesib jm tnkcM Htetdja dnevnih vesU p^rebca U priročni ATLAS. M gn pe«Je-■ko nailn naročnikom p# najniiji «*td. — Narafite s* daaes!
TeUkeat »H x 14H 4e Tellkm strani;
82 barrulb nemijevldor tujih
drža? to 0 lemlJerldoT Zdr.
d rita* ta u«tar TodllnlU dr-lar;
4S »TetomJh allk popolnoma o-
tnaeealh; Zanimivi avetoml dogodki. NaJooTeJil Bemijerid kale celi •wt ln todl:	rj h —
RAZDELITEV POLJ S K IS MBl)
NEMČIJO IN RIT8IJO italijansko 08v0jitev alr BAttUE
PHiKiji^prrrv f CEHOSI^OVA-
SKE K NEM^t Cf NOVA FINSKO-BD8KA MEJA
Cena 35 centov
PoMJlte noto ▼ soankab or. po 2 centa.
po S

Lepa knjiga je knltnrna poslanka; odprimo Ji vrata V naše domove, odprimo ji sree . . . (Finžgar)
m
z i vi
VIRI
Spis&i IVAN MATIČIČ
Knjiga je srojerrsten pojav v slovenski književnosti, kajti ▼ nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem ■lovanstva do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega Wvljenja In trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mh more nnditl katerokoli naše zgodovinsko delo.
DED — '
Je ZEMLJO otrebO, aoral
OCE —
Jo Je poeejal In gledal bujne njeno mt
S I N -
Je zorel med teflte klasjem
VNUK — >
se Je dvignil proti besa novega taaa
13 POGLAVIJ — 418 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
*2.
Poštnina plačana
€€
21i WEST 18th STREET
11 * ; : ■■ ■ T ^.^.i^jgss
Avtor knjige je IVAN MATIČIČ, ki je »pisal splošno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
Glas Naroda"
NEW YORK, N. X.
prepreči sovražnikovo protio-režje in si mora letalec p«? po-masrati >am. da doseže ta ali oni poor?j nedoJočeni in nepredvideni učinek. Ta priprava obsesa o^ronmp plastične slike Londona in dragih vrIž-'nih angrle^kib mest, fotogTafie-ni n^aterial, ki ntora orem-Ijenesra s številnimi pripomlba-vzeti s -seboj vsako letalo in sevfda tudi rezultate poizvedovalnih po'etov, na katerib ^e angleški teren snema fotografsko iz zraka. j
Napisni k je imel priliko, da si v^e te naprave ogleda. Plastika -središča britsike^ta inij>eri-ja, Londona, je jako v^llka^ da zavzema celo dvorano. Pilot, ki si jo ogleduje z dailjave ene^a nietra ali nekaj več, more iz te plastike posneti London v celoti, kakor tudi vee njegove glavne objekte. Tukaj mjadi pilo- i ti pronoajejo ^'iko mesta dneve in dneve, tako da morejo i® zraka spoznati, kje sa vojaški objekti, kje industrijske naprave, kje živilska skladišča, gazome-tri in Električne naprave ter pristanišča in doki, Wnee pa so zaznamovani v rde$t barvi vsi objekti, ki so biili že bombardirani in v koliki inert so razrušeni ali pa medtesa. deloma celoanta irpostaV^jeni. Enake plastike so najpravljene o vseb dmgrh važnih ancrl«®kih vojaških, industrijefeili ter oskrbovalnih središčih. Na plastikah so se droga znamenja v* razlio-nih oblikah m 'barvah, ki aSn-žijo pilotom. Vsa ta znamenja pa se napravijb ' l^te/ko poizvedovalna letala, fotografije in ponOeila zanesljivih obedoval-cev in poročevaltsev gredo ako-zi nrad. kier najstrnflrie jo, ali se ujemajo z dejstva Šele potem se vnesejo znamenja, ki pokažejo, kaj je uničeno in
Sika je ter kakšne vrste je objekt, ki je bH zadet. Pert e m se naipravijo komentarji in opombe, ki se v več izvodih registrirajo in potem popravljajo aTi dopolnjujejo.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a atlasom ln ko ga Izpolnite ln pošljete k Izdajatelju semljevjda. Vam' daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi niejaml vojsknjo «b ae driav, kakor bodo preme-njene po aedanjl vojni.
Naročite Atlas pH:
"GLAS NARODA"
11« WEST 18th STREET HEW TOBI. K T.
Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da ae poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL M0NKY ORDER, •ko je vam le priročno
O •	I • W> v • * v
opisi Josip Jurčiča
'''i i.?.-
L ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripoyedke. — Spomini na deda. — Jurij Rozjak. — Jesen&ka noč med slovenskimi polhar« —t Domen.
—	Dva prijatelja.
II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — KI liters ki žolnir — urad Ro-jinje. — Golida.
HL ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in aad. — H6i mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. -<- Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: -Dr. Zober. — Tugomer. VTL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini Pravd? ep^h! bratoma.
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Seat parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz aevo§žljivosti- — tspommi starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotaijev Peter pokoro delal, ko je krompir gradoL — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika DeseniSka.
10 zvezkov«o.$10
POSAMEZNI ZVEZKI »1.50
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO.
"GLAS NARODA"
m WEST 18th STREET	. NEW YORK, PT. T.