PoStnina plačana ▼ gotovini Leto št. 34 („JUTRQ" XIX., St. 193 a) "T avgusta Cena 2 Din UpravBtttvo: LJubljana, Knafljeva 6 — Telefon St. 3122. 8123, 8124» 8125, 3126. teseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno« Maribor. Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Konferenca Male antante na Bledu Ob največji pozornosti vse mednarodne politične javnosti so se včeraj pričela na Bledu posvetovanja stalnega sveta Male antante, ki jim pripisujejo zlasti velik pomen v pogledu razvoja v Srednji Evropi BLED, 21. avgusta, b. Danes se je pričelo na Bledu redno zasedanje stalnega sveta Male antante. Na tem zasedanju sodelujejo ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič v imenu Jugoslavije, zunanji minister dr. Kamil Krofta v imenu Češkoslovaške in zunanji minister dr. Petrescu Comnen v imenu Rumunije. Spričo napetega mednarodnega položaja, zlasti pa spričo perečega češkoslovaškega problema spremlja blejska posvetovanja vsa mednarodna politična in diplomatska javnost z največjo pozornostjo, kar priča zlasti tudi veliko število diplomatov ter tujih novinarjev, ki so se zbrali na Bledu. Vsi trije zunanji ministri so ves današnji dan vodili svoje razgovore. Opoldne so bili na dvoru ter v avdijenci pri Nj. Vel. kraljici Mariji, zvečer pa so se posvetovanja nadaljevala. Med večerjo, ki jo je priredil na čast zavezniškima državnikoma ministrski predsednik dr. Stojadinovič, je zablestel Bled v bajni razsvetljavi, ki je vse tuje goste očarala. Jutri se bodo posvetovanja zunanjih ministrov nadaljevala in zaključila. zavezniških državnikov Poleg oficielnih predstavnikov jih je na Lescah navdušeno pozdravila velika množica občinstva Bled, 21. avg. p. Danes dopoldne sta se pripeljala na Bled oba zunanja ministra zavezniških držav češkoslovaške in Rumunije s svojim spremstvom, že na Lescah jima i« bil prirejen prisrčen sprejem. Velika postaja na Lescah je bila vsa okrašena z narodnimi zastavami držav Male antante, s cvetjem in zelenjem. Dolgo pred napovedano uro so se pričeli zbirati na njej domačini od blizu in daleč v svojih gorenjskih nošah, novinarji, diplomati in ministri. Na peronu se je razporedila tudi častna četa II. planinskega bataljona z godbo in zastavo. Iz Ljubljane se je že zjutraj pripeljal na Lesce vojni minister dr. Ljubomir Marič, ki je takoj po prihodu pregledal častno četo. Malo pred prihodom vlaka se je z Bleda pripeljal tudi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, ki se je najprej nekoliko razgcvoril z vojnim ministrom, nato z novinarji. Sprejem v Lescah Zunanja ministra dr. Kamil Krofta in Petrescu Comnen, ki sta prispela v jutranjih urah v Ljubljano, sta tam presedla v posebni vlak, s katrrim sta ss potem skupn0 pripeljala na Bled. Vlak je prispel na LeSce ob 10.30. Na vagona sta zavezniškima državnikoma stopila naproti dr. Milan Stojadinovič in general Ljubomir Marič. Po prisrčnih pozdravih je ministrski predsednik povdel svoja go-fta skozi gosti špalir občinstva, ki je navdušeno vzkUkalo državnikom Male antante. Gospa Stojadinovičeva je izročila gespe Ccmnenovi velik šopek rož. Dekleta pa so poklonila njej in soprogi rumunskega zunanjega ministra dve lepi kiti cvetja. Tedaj je vojaška godba into-nirala himn= držav Male antante. čast. na četa planincev je državnikom izkazala vojaške časti. V imenu Bleda jih je pozdravil blejski župan, kateremu je odgovoril rumunski zunanji minisfr Petrescu Comnen kot dosedanji predsednik stalnega sveta Male antante. Pred svečano okrašeno čakalnico so državnikp pozdravili poslaniki zavezniških držav Jovan Du-č;č, Vasilije Protič. Viktor Cadere in dr. Jaroslav Lipa ter pomočnik našega zunanjega ministra dr. Ivo Andrič. Sprejemu so tam prisest- ovali tudi zastopniki tiskovne Male antante. šefi tiskovnih uradov V9eh treh držav ter veliko število tujih in domačih novinarjev. Tam so s= državniki tudi srkali, zatem so s= dr. Stojadinovič, dr. Krofta in Petrescu Comnen po krajšem cdmoru v salonu postaje odpeljali na Bled v hotel »Toplice«. Prva seja, Na Bledu sta se češkoslovaški in rumunski zunanji minister takoj podala na dvor in se vpisala v dvorsko knjigo. Nato pa so se vsi trije državniki zbrali k prvi otvoritveni seji blejske konference. Ob tej priliki je ministrski predsednik dr. Stojadinovič prevzel predsedstvo stalnega sveta Male antante za leto dni. Avdijence pri knezu namestniku Pavlu Opoldne so se državniki skupno podali na dvor. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel najprej v avdijenco češkoslovaškega zunanjega ministra Krof to, pol ure za tem pa še rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena, ki ga je tedaj tudi odlikoval z redom Belega orla I. stopnje. Kosilo na dvoru Knez namestnik je državnikom Male antante na dvoru priredil intimno kosilo. Udeležili so se ga tudi vojni minister general Marič, dvorni minister Antič, rumunski poslanik Cadere, češkoslovaški poslanik dr. Lipa, dalje načelnik nolitič-ne?a oddelka našega zunanjega ministrstva dr. Ivo Andrič ter glavni spremljevalci obeh zavezniških držav, dalje naš poslanik v Bukarešti. Jovan Dučič in naš poslanik v Pragi Vaso Protič. Avdijestca pri Nj. Vel. kraljici Mariji Okrog 16. ure je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela v avdijenco rumunskega zunanjega ministra Petresca Comnena in pol ure nato še češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamila Krofto. Druga seja Po teh avdijencah se je ob 18. v Golf-hotelu konferenca Male antante nadaljevala. Druga seja stalnega sveta Male antante je trajala vse do 20. ure. Okrog hotela se je ves ta čas zbirala množica domačih in tujih novinarjev, ki so z zanimanjem opazovali ves diplomatski promet okrog hotela. Precejšnjo pozornost je vzbudil tudi intermezzo, ko je bil v Golf-hotel pozvan madžarski poslanik na našem dvoru Georg Bessenyei-Bakas. Glavni problemi blejskega sestanka Poleg češkoslovaškega problema bo glavni del blejskih posvetovanj posvečen vprašanju odnošajev Male antante do Madžarske Bled, 21. avgusta, b. Včerajšnje pred-konierenčno razpoloženje, ki je bilo glede napovedovanj in pričakovanj sklepov sedanjega blejskega zasedanja stalnega sveta Male antante precej optimistično, se je danes spremenilo v nekoliko bolj rezervirano konferenčno razpoloženje. Včerajšnje splošne napovedi tukajšnjih Konferenčnih opazovalcev je danes namreč že zamenjalo zanimanje za posamezna konkretna vprašanja, ki so na dnevnem redu konference. Zunanji ministri treh zavezniških držav so se dopoldne sestali k prvi seji, ki pa še ni bila posvečena posameznim vprašanjem, nego je. imela po tradiciji dosedanjih konferenc bolj svečani značaj in je bila namenjena samo prvim uradnim stikom odgovornih državnikov. Popoldne pa se je zasedanje nadaljevalo ob 17. že v znamenju prvih referatov, ki so si jih zunanji ministri držav Male antante medsebojno podali o mednarodnem položaju vsake posamezne države. Poročilo dr. Krčite o čsl. problemu V tej zvezi kažejo tukajšnji konferenčni krogi posebno zanimanje za referat češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte o sedanjem stanju češkoslovaško-sudetsko nemškega spora. Precejšnjo senzacijo so izzvala v tej zvezi najnovejša poročila iz Prage o Runcimanovem kompromisnem predlogu. Ako so vesti o njem točne — Runciman baje predlaga kanto-nizacijo Češkoslovaške po švicarskem zgledu — smemo po razpoloženju češkoslovaških krogov soditi, da bi bil tak na- črt za čehoslovake nesprejemljiv. Zanimanje za češkoslovaški problem v okviru blejskih razgovorov državnikov Male antante se je v zvezi s tem močno povečalo, ni pa še mogoče nakazati mej, v katerih je bilo to trenutno najbolj aktualno evropsko vprašanje predmet maloantantnih posvetovanj. Nova ureditev režima na Dunavu Zelo se je danes tu komentiral najnovejši rumunski diplomatski uspeh v zvezi z vprašanjem o definitivni ureditvi problema plovbe po Dunavu, ki je, kakor znano, tudi postavljen na dnevni red blejskega zasedanja. Z najnovejšim sinajskim dogovorom s Francijo in Veliko Britanijo je namreč Rumunija dosegla ukinitev tarifnih dogovorov o delovanju podunavske komisije v Braili, v kolikor so nasprotovali rumunskim interesom. Anglija in Francija sta z novim paktom, ki vrača Rumuniji njeno popolno suverenost nad ustjem Dunava. znova dokazali razumevanje za položaj držav na evropskem jugovzhodu. Novi sporazum je bil zlasti v tukajšnjih rumunskih krogih sprejet z velikim zadovoljstvom, če tudi ni defini-tiven in ostane za enkrat še odprto vprašanje italijanskega stališča v tej zadev:. Nobenega dvoma ni, da bo novi sporazum med zapadnima velesilama in Rumu-nijo vplival tudi na skupno stališče Male antante glede na vprašanje o novi ureditvi dunavske plovbe, o čemer bo najbrž govora na jutrišnji seji zunanjih ministrov. Pripomniti pa moramo, da je to vprašanje neprimerno bolj zapleteno, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Verjetno je, da se bedo državniki le omejili le na najbolj splošne ugotovitve, ne da bi se spuščali v podrobnosti, ki bodo prepuščene kasnejšim seperatnim razgovorom. Zaradi boljšega razumevanja tega vprašanja naj pripomnimo, da je bila plovba po Dunavu po sporazumu iz leta 1919 urejena tako, da je bila podvržena nadzorstvu dveh komisij, mednarodne komisije s kompetenco nad tokem od Ulma do Braile in evropske komisije s kompetenco ob dunavskem ustju. Nemčija je že pred priključkom Avstrije odrekla mednarodni dunavski komisiji pravico do nadzorstva nad onim delom Dunava, ki teče po prejšnjem ozemlju nemške države, dočim je po priključku Avstrije isti odpor proti komisiji pokazala tudi glede avstrijskega toka Dunava izražajoč s tem željo, naj bi se celotno vprašanje dunavske plovbe uredilo z novimi dogovori. Nemška pobuda gre za tem, da bi se v ekviru dunavske komisije organiziral ožji odbor, v katerega naj bi poslale svoje zastopnike samo obrežne države, dočim naj bi se ostale članice komisije, namreč Anglija, Francija in Italija izključile cd slehernega nadzorstva nad dunavsko plovbo. To nemško stališče je gled? spodnjega toka Dunava izkoristila za uveljavljenje svoje zahteve po priznanju popolne suverenosti nad dunavskim ustjem Rumunija, ki je, kakor izgleda, po vseh poročilih o sinajskem dogovoru, dosegla popolno zadoščenje. S tem pa seveda vprašanje nove ureditve dunavske plovbe še ni rešeno. Z novim dogovorom je v še bolj pereči obliki vržen v ospredje kočljiv problem, kako rta j se nedvomno upravičena zahteva po priznanju popolne suverenosti obrežnih držav nad njim pripadajočim tokom Dunava spravi v sklad z enako upravičeno zahtevo po svobodni plovbi po vseh večjih evropsfch rekah, ki je pred 80 leti na konferenci v Parizu priznana za načelo. Po vsem tem je še bolj razumljivo, da se državniki Male antante tega vprašanja ne bodo mogli več kakor dotakniti. Zavzeli bodo nasproti njemu samo splošno stališče v skladu z interesi vseh treh zavezniških držav, ki so nedvomno istovetni, in prepuščajoč razgovore o podrobnostih posebni dunavski konferenci. Odnošaji Male antante in Madžarske Drugo konkretno vprašanje, ki se o njem tu vedno več razpravlja, je znani madžarski problem. Po prvih poročilih o obisku madžarskega regenta Horthyja v Nemčiji in prvih komentarjih o pomenu tega obiska, se je zanimanje za blejske sklepe o tem vprašanju od včeraj na danes tako stopnjevalo, da se zdi središče in glavni problem blejskega zasedanja Male antante. Včerajšnji splošni optimizem se je danes umaknil bolj rezerviranim napovedim, ki se zde realnejše. Problem defini-tivne ureditve odnošajev z Madžarsko na novih temeljih kaže namreč drugačno lice z vidikov posameznih maloantantnih držav, kakor z vidika Male antante kot celote. Ze včeraj sem opozoril, da je za Malo antanto kot celoto sprejemljiva samo globalna rešitev tega vprašanja brez morebitnih madžarskih pridržkov ali pomislekov nasproti tej ali oni posamezni članici Male antante. V informiranih češkoslovaških krogih pa madžarske odločitve še ne tolmačijo v tem smislu. Po njihovi razlagi je Madžarska pokazala doslej samo nasproti Jugoslaviji in v zadnjem času tudi nasproti Rumuniji popolno pripravljenost za sporazum o vojaški enakopravnosti in o madžarskih manjšinah, dočim se želi s Češkoslovaško pogajati o tem kasneje, odnosno doseči od nje glede madžarske manjšine širšo izjavo, kakor od ostalih dveh članic Male antante. Madžari namreč računajo, da bodo v zvezi s sudetsko-nemško krizo izvojevali za svojo manjšino več, če počakajo na rešitev narodnega problema v Češkoslovaški, kakor pa če se s Prago že sedaj posebej sporazumejo. Praktično torej zahtevajo od Češkoslovaške več kakor od ostalih dveh članic Male antante, kar je seveda za Češkoslovaško nesprejemljivo, če tudi je izven vsakega dvoma, da hočejo Čehoslovaki tudi Madžarom z novo ureditvijo narodnostnega vprašanja v republiki dati več pravic, kakor so jih imeli že doslej. Madžarska se je torej v zadnjem času dejansko pogajala samo z Jugoslavijo in Rumunijo, dočim je svoja pogajanja s Češkoslovaško že pred časom prekinila. Ako so te informacije točne, potem ni verjetno, da bi bilo vprašanje sporazuma med Madžarsko in Malo antanto že defi-nitivno urejeno tudi na Bledu, kajti jasno je vsakomur, da bodo države Male antante vztrajale pri svojem znanem stališču, da se Češkoslovaška ne sme izključiti od sporazuma z Budimpešto, ne glede na to, ali se ta sporazum doseže na osnovi kolektivne pogodbe ali bilateralnih paktov, s kolektivno ali ločenimi madžarskimi izjavami o nenapadanju. V poučenih krogih se je poiavila danes domneva, da bo stalni svet Male antante v svojem sporočilu znova kakor že v Si-naji v maja t. 1. poudaril dobro voljo vseh treh držav Male antante, da hoPe.io živeti z madžarsko sosedo v na.iboliših prijateljskih odnoša.jih. Če se bo tej splošni ugotovitvi pridružila še kakšna konkretna rešitev, je za sedaj še odprto vprašanje. Zanimanje Italije za blejske razprave Iz razgovora s tukajšnjimi italijanskimi opazovalci konference Male antante si je mogoče napraviti podobno sliko, vendar moramo pripomniti, da Italijani ne prikrivajo velikega interesa za ureditev tega vprašanja, ker si od njega obetajo po- memben prispevek za pacifikacijo Podu-navja in s tem tudi za olajšanje svoje lastne pozicije v tem predelu Evrope, na drugi strani pa ugoden vpliv na madžarsko orijentacijo, ki je, kakor kaže prav sedanji madžarski obisk v Nemčiji, še zmerom dvosmerna Stališče Madžarov . v. K rezerviranosti silijo po mnenju nekaterih tukajšnjih opazovalcev tudi najnovejše izjave voditelja madžarskih malih poljedelcev Tyborja Eckhardta o tem vprašanju. Kakor poročajo listi, je Eck-hardt, ki je doslej nasprotoval zunanje politični liniji Madžarske, v svojem najnovejšem referatu o madžarski notranji in zunanji politiki očital Češkoslovaški, da je v preteklosti sodelovala pri vseh proti-madžarskih akcijah in da je za Madžarsko, ki ni več izpostavljena pritisku Male antante, nastopil čas, ko more uveljaviti vse svoje nacionalne zahteve, opirajoč se pri tem na svoje najboljše zveze z Italijo, Nemčijo in Poljsko. Eckhardt se je končno izrekel za vsestransko in najpopolnejšo oborožitev, za katero naj doprinesejo vsi Madžari največje žrtve. Ce tudi vpošte-vamo, da je Eckhardt to govoril tik pred velikimi svečanostmi ob priliki proslave 9001etnice svetoštefanskega kraljestva, je treba vendar reči, da take izjave z madžarske strani ne morejo ugodno vplivati na definitivno ureditev odnošajev med Malo antanto in Madžarsko, čeprav niso uradnega značaja, kar pa zasluži tem večje obžalovanje, ker je Mala antanta s svojim dosedanjim zadržanjem v tem vprašanju jasno manifestirala svojo najboljšo voljo. Blejska konferenca bo to maloantantno pripravljenost nedvomno potrdila. Na evropskem prepihu • • • Vsekakor pa razvoj dogodkov v dunav-skem prostoru znova potrjuje, da je to ozemlje še vedno izpostavljeno evropske- zato želja vseh tukajšnjih opazovalcev blejskega zasedanja, da bi njegovi končni sklepi pomirili ozračje in ostvarili ono potrebno osnovo novega medsebojnega zaupanja vseh srednjeevropskih držav, ki bi bila najboljše jamstvo miru v naši bližini. Napovedi oficioznega »Vremena« Povsem dodatno k temu poročilu je treba opozoriti na mnenje, ki ga je izrazilo današnje oficiozno »Vreme« v svojem uvodniku o sestanku Male antante in posebej o problemu končne ureditve odnošajev Male antante in Madžarske. Po mnenju tega beograjskega lista bi mogli blejski razgovori dovesti do sklenitve treh novih bilateralnih, a po vsebini identičnih paktov z Madžarsko. Mala antanta naj bi se v tem primeru kot celota odrekla formulam nekdanje diplomatske šole, ki Jm smatrala, da se samo s kolektivnimi pogodbami more podati zadostno jamstvo za mir. Pod vtisom učinkov bilateralnih pogodb, ki jih je Jugoslavija sklenila z Bolgarijo in Italijo, naj bi Mala antanta kot taka krenila po tej novi poti. To mnenje beograjskega poluradnega lista je izzvalo v konferenčnih krogih na Bledo vsekakor veliko pozornost in je le še bolj ojačilo že zgoraj omenjeno rezerviranost, v katero se je čez noč sprevrgel včerajšnji optimizem. Dr. Branko Vrčon. Letalski promet med Jugoslavijo in Albanijo Beograd, 20. avgusta, e. V smislu konvencije, sklenjene meseca aprila med Jugoslavijo in Albanijo, bo Aeroput 23. t. m. otvoril redni letalski promet med Beogradom in Tirano. Iz Beograda bo odhajalo letalo vsak torek, četrtek in soboto, v obratni smeri pa vsak ponedeljek, sredo in petek. Vmesna postaja bo samo v Podgo-rici. Vozna cena bo znašala od Beograda do Podgorice 600, od Podgorice do Tirane pa 400 din; obratno pa iz Tirane do Podgorice 27, od Podgorice do Beograda pa 66 zlatih frankov. Ivan Tomažič f Središče, 21. V Vitanu pr! SredJsču ob Dravi je danes umri g. Ivan Tomažič, ugleden posestnik in bivši dolgoletni žnpan občine Koga pri Sv. Bolfenku. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek ob 15. uri. Pokojnik j« ravno pred letom slavil svojo 70letnioo. Vsa življenje je posvečal svoje lepe sposobnosti kmetijstvu, gospodarskemu napredku in prosvetnemu delu. Zupanoval je občini Vitanu in pozneje občini Kogu nad 35 let V občini je bil ustanovitelj gasilskega dni« štva, kateremu je dolga leta tudi načelovaL Nad 20 let je bil član načelstva Hranilnice in posojilnice v Središču. Dalje je bil član krajevnega šolskega sveta in odbornik po. družnice Kmetijske družbe. Za velike za- _____ ____________________ _ sluge je bil odlikovan z redom sv. Save. mu prepihu, na katerem se križajo vsi j Naj mu bo časten spomin, družini odkrito® znani vetrovi raznih smeri. Tem večja je 1 srčno sožalje! Solidarnost tiskovne Male antante Bled, 21. avg. p. Danes dopoldne je Mala I smislu in da se dokončno izvedejo želje, ...—«_ ki^^l-^ u™ ki so bile izražene na XIV. konferenci antanta tiska zaključila svojo blejsko konferenco. Delegacije so se sestale ob 10.30 pod vodstvom letošnjega predsednika dr. Ljube Popoviča, ki se je v uvodnem govoru zahvalil posebnemu odboru za delo, ki ga je opravil od včeraj popoldne do danes, ko je sestavil načrt resolucije. V resoluciji, ki je bila po neznatnih pripombah tajnika češkoslovaške delegacije soglasno sprejeta, pravi tiskovna Mala antanta: XIV. konferenca Male antante tiska je na osnovi poročil, ki so jih predložile vse tri nacionalne delegacije, ugotovila da so bili rezultati, ki so jih dosegli 6 svojim de« lom vsi tri nacionalni komiteji tiskovne Male antante v preteklem letu, obeleženi po velikem številu važnih mednarodnih dogodkov, a da so v svojem bistvu znova uspešno utrdili že doslej neomajno 6ilo Male antante tiska. Smotri, ki si jih je postavila Mala antanta t'ska in po katerih je stremela že vseh preteklih 14 let., so bili v polni meri doseženi. Konferenca se je izrazila za to, da se nadaljuje delo v tem Male antante t-iska glede brezžične propa* gande idej Male antante. Tudi na XV. konferenci se je delo v zadovoljstvo vseh uspeš, no zaključilo in je obenem potrdilo popolnoma utemeljeno zaupanje v bodočnost. Predsednik dr. Popovič se je ob zaključ* ku zahvalil vsem prisotnim za sodelovanie in opozoril posebej na prijateljsko atmosfe* ro, ki je vladala ves čas te tiskovne konference. Huminacija Bleda Zvečer pa je Bled kljub vsem govoricam, ki so se že nekaj dni širile o svečanostih, ki se na tihem pripravljajo za to konferenco Male antante, naravnost presenetil tudi vso razvajeno diplomatsko in novinarsko publiko. Ves Bled z otokom in gradom je zažarel v bajni svetlobi žarometov. Med tem, ko so se zbrali državniki pri dr. Stos jadinoviču na večerji, so se pojavili na temnih vodah jezera nešteti čolni, osvetljeni z lampijonoki, ki so uprizorili naravnost divne slike beneških noči, »JUTRO«, ponedeljska izdaja 2 Ponedeljek, 22. VUL 1938. Burna skupščina učiteljev v Zagrebu Skupina učiteljstva iz moravske banovine je popoldne povzročala hrupne incidente Velike izgube Srankovcev Zagreb, ZL avg. a. Ob rekordni udeležiš delegatov, kakršne še ni bilo na nobeni dosedanji letni skupščini, se je danes dopoldne pričela letna glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Na zborovanju je bilo zastopanih 92 odstotkov vseh delegatov, poleg njih pa tudi mnogo drugih učiteljev, tako da je prisostvovalo skupščini nad 3.000 učiteljev in učiteljic. Nj. V. kralja je zastopal polkovnik Savič, ki so mu skupščinarp priredili navdušene ovacije. Navzoči so bili tudi zastopniki banovine ter raznih drugih civilnih in vojaških oblasti. Prosvetnega ministra je zastopal načelnik Jak-šič. Govor Ivana Dimnika Ob 9. je otvoril zborovanje predsednik JUU g. Dimnik, ki je najprvo pozdravil navzoče odličnike ter nato med drugim izjavil: V tej dežela in v tem narodu, ki je prekaljen v stoletnih borbah je še svež duh starega odpora proti tujstvu, duh škofa Gregorja Ninskega, Giunduliča in Kačiča ter preporoditeljev Draškoviča in Gaja. Sveži duh velikih hrvatskih prvakov Stross-mayerja in drugih borcev za idejo juigo-slovenstva, kakor je tudi živ in svež duh bratov Radičev, borcev za tretji hrvatski preporod. Kot vzgojitelji narodne omladine in vsega naroda moramo spoštovati narod-ne 6vetinje. Zvesti smo načelu naše stanovske deklaracije: Mi smo učitelji vsega na« roda, ne samo posameznih njegovih delov. Mi tvorimo poklie, ki bo družil, ne pa razdvajal narod, zato bomo vedno delili uso* do 6 svojim narodom. Spoštovali in negovali bomo zdrav© individualnosti hrvatske ga, srbskega in slovenskega naroda, globo, ko prepričani, da je lahko samo iskren Hrvat iskren Srb m iskren Slovenec tudi iskren Jugosloven. Edinstvo učiteljskega stanu je edem izmed najmočnejših temeljev narodne slose in državne neodvisnosti. Učitelji narodnih šol smatrajo v pogledu obče prosvetne politike, da je uvedba ©bs veznega Sletnega šolanja v vseh krajih naše države najvažnejše vprašanje. Zato je naša organizacija postavila to vprašanje na dnevni red vseh sekcijskih, pa tudi glavne skupščine. Pospešenje narodne prosvete pomeni za nes: biti ali ne biti. V najtesnejši zvezi s tem problemom je vprašanje revizije učnega načrta ter pros grama za osnovne in višje narodne šole. S tem pa je tudi v zvezi problem si&temati-ke zdrave državljanske vzgoje. Daleč smo od tega. da bi zahtevali kak fašistični sistem, nasprotno, čutimo potrebo zdrave držav, ljanske vzgoje kot pogoj in osnovo zdrave demokracije in kot solidno osnovo širokih državljanskih svoboščin. Glavni objekt narodne šol« )e otrok. Zanj se .je treba resno brigati. Brezpogoj: no je treba preprečiti vsako izkoriščanje otrok, posebno še za telesno delo. Izvesti je treba socialno zdravstveno zaščito in zagotoviti popolnoma brezplačno šolanje. Ustvariti je treba vse pogoje za otrokovo svobodo v šoli, da se razvijejo vse njegove sposobnosti. Avtonomija šole j© potrebna za uspešno in plodno delovanje učiteljstva, zato zahtevamo da se prosveta in šola ločita od činiteljev. ki ji ovirajo svchodni razvoj. V prvi vrsti je treba prosvetno upravo ločiti od upravno-policijske oblasti. T pogledu personalne prosvetne politike smo zahtevali, da pridejo na odločujoča mesta prosvetne uprave samo ljudje neopo* rečnega poštenja, ki imajo poleg najboljših strokovnih tudi nesporne moralne kva_ liiikacije. Z zadovoljstvom lahko ugotovi rco da se je personalna prosvetna politika v poslednjem letu obrnila na bolje. >Samo zadovoljni učitelj lahko vrši svojo službo, kakor se od njega zahteva.« S temi besedami je novi minister prosvete jasno oznas čil smer personalne prosvetne politike. Popolna stabilizacija personalne prosvetne politike pa se ne more zamisliti, dokleT se ne vrne in ne uzakoni stalnost učiteljstva na službenem mestu. Učiteljstvo nadalje želi, da se zagotovi njegovo napredovanje, bar se to doseglo z izvajanjem zakonske odredbe in s pravilnikom za napredovanje prosvetnih delavcev. Potrebno je, da se ukine celibat in da se pusti učiteljicam popolna svoboda izbire zakonskega druga. Za polno zadovoljstvo in enakopravnost učiteljic je potrebno, da bo njihovo šolsko delo enako cenjeno, pa tudi enako plačano. Zato naj se poročene učiteljice izenačijo v vseh pravicah z ostalim učiteljstvom. Nadalje upravičeno zahtes varno, da se vsemu učiteljstvu zagotovi dostojno življenje ter da se po potrebah in razmerah povišajo prejemki. Dvigamo glas za svojo mladino, za učiteljski naraščaj, in zahtevamo zanj namestitev. Za naš narod pa neobhodno zahtevamo izvedbo 81etnega obveznega šolanja, da tako rešimo naraščaj naroda in ustvarimo možnost, da ne bodo v brezposelnosti propadali moralni značaji in krepke vrline mladega učiteljstva, kakor tudi. da ne bo propadala njegova vera v drža-vo in vase. Prihodnje leto to minilo 10 let, odkar imamo zakon o narodnih šolah. V tem času so bile izvršene nekatere izpremembe, so pa v zakonu tudi dobre stvari, ki ee še niso mo?le izvesti. Napredek gre dalje in je potrebno, da se reformira tudi prosvetno za« konodavetvo. Potrebna je novela k zakonu o narodnih šolah in k zakona o uradni; štvu. Z njima je treba uresničiti želje in potrebe, da se zagotovi napredek šole in prosvete. Za prijatelje učiteljstva lahko smatramo samo one. ki dopuščajo, da vse zadeve učiteljske organizacije rešujejo učitelji sami v okrilju svojega udruženja. Obžalovati moramo vsako delo, ki se izvrši mimo le_ galnih osnov organizacije zoper njihovo avtonomijo in neodvisnost udruženja. Stanov* ska demokracija je najboljša pot, da se učiteljstvo postavi na lastne noge, je pa tudi najboljše sredstvo za obrambo avtonomije in neodvisnosti organizacije. Glede pravil JUU se je .pokazalo, da jih je treba tehnično še bolje izdelati. O tem naj se razvije svobodna diskusija v stanovskem tisku in o tem vprašanju naj razpravljajo vsa društva. V mednarodni pedagoški in stanovski akciji vidimo dragocene usluge domovini, ki utrjujejo osnove za zdrave mednarodne odnošaje. Uprava je redno vzdrževala »veze z učiteljsko internacionalo v Parizu, ki ji načelu iet a naša ugledna francoska tovas riša Dumas in Lapierre. Na žalost naš delegat letos ni mogel v Kodanj na kongres Internaciooale. Zavedamo se veSke naloge učiteljstva za udvrščevanje slovanske vzajemnosti. Češkoslovaška nam je zdrav vir slovanske pedagogike. Ob 201etnici svobode namerava JUU izdati »Pedagoško Jngosla* vijoc, da prikaže inozemstvu stanje in napredek vzgojeelovja in vzgojiteljstva v Jugoslaviji Obenem bomo prikazali vzgojno in šolsko stanje bratskih slovanskih držav: Bolgarije. Poljske in Rusije, da tako pri« pororemo k jačanju naše slovanske zavesti in kulture in k okrepitvi naše slovanske kulturne politike. Govor predsednika Dimnika so zborovalci često prekinjali s pritrjevanjem in odobravanjem, ob zaključku pa so mu priredili navdušene ovacije v znak zahvale in priznanja za njegovo uspešno zastopstvo stanovskih interesov. Na njegov predlog so bale poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljevemu na-mestništvu ter pozdravni braojav prosvetnemu ministru Magaraševiču. Nato je imel upokojeni profesor višje pedagoške šole dr. Cajkovae predavanje o potrebi uvedbe osemletne šolske obveznosti za osnovne šole, kar je utemeljeval s splošnimi potrebami narodne prosvete in napredka. Opoldne se j.e pričela burna razprava o verifikaciji mandatov Verifikacijski odbor je predlagal razveljavljen je mandatov nekaterih nepravilno izvoljenih delegatov. Prifflo je do butrne debate, ki % je zavlekla tako, da je skupščina zasedala brez odmora ves popoldne. Ob 15- je b£k> poročilo verLGkacijskega odbora z veliko večino sprejeto. Opozicija, ki jo tvorijo v glavnem pristaši novega učiteljskega pokreta iz moravske banovine, je tedaj izgubila živce in zagrozila, da bo onemogočila nadaljevanje skup ščine, češ da sploh ni pravilno sklicana. Prišlo je do viharnih nastopov, ki so dosegli vrhunec, ko je neki član glavnega odbora planil na oder in hotel dejansko napasti prcdsrdniHa Dimnika. Zborovanje je bilo nato prekinjeno in se je sestala glavna uprava k izredni seji, na kateri se je dotični član glavnega odbora opravičil in obžaloval svoj< dejanje, ki ga je vsa skupščina ogorčeno obsojala. Po zopetnem nadaljevanju skupščine je skupščina prešla na volitve delovnih odborov. Opozicija ni predložila svoje kandidatne list p in je med glasovanjem znova prišlo do sporov in burnih nastopov. Ob uri, ko to poročamo, še traja glasovanje. Zborovanje bo, kakor izgleda, trajalo še pozno v noč. Ogromna večina zborovalcev obsoja početje opozicije, ki je sicer maloštevilna ln je s svojim postopanjem jasno pokazala, da ji ne gre za stanovske interese, marveč da zasleduje docela druge cilje, ki jih pa stanovsko učiteljstvo najodločnejše odklanja. V zadnfih treh dneh so imeli nad 1MOO mrtvih in njenih — V, primeri z velikimi izgubami mafi uspehi ofenzive Veličasten pogreb Blinke Ogromne množice so spremile svojega voditelja na njegovi poslednji poti in ob njegovem grobu obnovile prisego zvestobe zedinjeni domovini Bužomberk, 21 avg. h. Današnji pogreb voditelja slovaškega ljudstva pokojnega predsednika slovaške ljudske stranice patra Andreja Hlinke se je pretvoril ne samo v veličastno žalno manifestacijo, marveč tudi v veliko manifestacijo neomajne zvestobe Slovakov do češkoslovaške republike. že včeraj ves dan in vso preteklo noč so prihajale v Ružomberk nepregledne množice ljudstva. Vrstile so se dolge kolone kmečkih vozov, avtobusov, avtomobilov, vmes pa celo romarske procesije, prepevajoč nabožne pesmi in moleč za pokoj duše nepozabnega buditelja slovaškega ljudstva. Krsto s telesnimi ostanki velikega pokojnika so že včeraj položili na mrtvaški oder v župni cerkvi, kjer je bil Hlinka 30 let župnik Kovinasta krsta je imela steklen pokrov, tako da se je videl ves gornji del telesa, vso nog in ves dopoldne so romale mirno mrtvaškega odra nepregledne množice: kmetje in uradniki, delavci in obrtniki, moški in ženske, zlasti številno pa mladina. Ob 16. so zazvonili zvonovi, po uBcah pa so zagorele luči, ovite v črnino. Tedaj so prenesli krsto iz cerkve na katafaJk, ki je bil postavljen pred šolo, ki jo je na lastne stroške zgradil pokojni dr. Hlinka poleg cerkve. Okrog katafalka je bola razvrščena (nepregledna mniožica Vencev, med katerimi Sq se posebno odlikovali venec prezidenta republike, ministrskega predsednika dr. Hodže, vlade, parlamenta, poljskega sejma .diplomatskih zastopnikov in raznih organizacij. Med drugim je bil tudi venec dr. Mačka tn venec bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda. Poljski sejem je poslal na pogreb posebno delegacijo pod vodstvom poslanca Gvyzta. Dr. Mačka je zastopal poslanec dr. Per-nar. K pogrebu se je zbrala skoro vsa Slovaška. Poleg članov vlade in številnih poslancev in senatorjev so bili navzoči tudi številni generali, zlasti Slovaki, vse slovaške garnizije pa so poslale večje oddelke, tako da je tudi vojska izkazala poslednjo čast velikemu borcu za češkoslovaško osvobo.ienje. Na pogrebu so bili tudi vsi štirje slovaški škofje z nadškofom Vojtačkom na čelu. Pri pogrebnih obredih. je sodelovalo nad 300 duhovnikov in redovnikov ter veliko število redovnic. Od pokojnika se je najprvo poslovil žu- pan Ružoinberka senator Mederli, nakar je v imenu prezidenta republike in v svojem imenu spregovoril ministrski predsednik dr. Hodža. V pretresljivem govoru je oris sal nevenljive zasluge pokojnega Hlinke za nacionalni preporod Slovakov. Naglasi! je, da predstavlja borba, ki jo je vodil pokojni Hlinka, zaključek dobe priprave naroda za osvobojenje in za življenje v svobodi V tej borbi je bil Hlinka velik bojevnik. Pred letom dni sta se pri proslavi v Černovi dogovorila, da se ,po enem letu sestaneta v Ružomberku. Smrt je ta sestanek preprečila. Takrat sta se dogovorila da bosta vRus žomterku razpravljala o tem, kako bosta skupno nadaljevala delo za Slovake v okviru češkoslovaške države, kajti Hlinka je to državo neizmerno ljubil in vse njegovo delo je bilo usmerjeno na to, da postane še močnejša in mogočnejša. Ves češkoslovaški narod se klanja ob njegovem grobu v glo« boki hvaležnosti in v trdnem prepričanju, da bodo Slovaki sledili njegovim naukom in njegovemu zgleda v ljubezni in zvestobi do skupne zedinjene domovin«. Množica je v grobni tišini sledila govoru ministrskega predsednika, ki so mn solze dušiJe glas. Nato je govoril podpredsednik slovaške ljudske stranke poslanec dr. Jan Tito. Orisal je zasluge Hlinke kot najodločnejšega patriota. Hlinka je vodil borbo ®a ideje. Boril se je za blagor kovaškega ljudstva, toda ta borba je šla za tem, <±a Slovaki ▼ tej državi v kateri edini vidijo jamstvo svoje svobode, uresničijo svoje težnje. Hlinka je vedno % roko kazal na to državo in nas vse prepričal, da je samo v tej država zajamčena svoboda in razvoj Slovo* kov. Ob njegovem grobu obljubljamo, da bomo zvesto sledili njegovemu zgledu in čuvali svojo zedinjeno domovino, v kateri bodo dosegli popolno svobodo. Nato so govorili še zastopnik ameriških Slovakov Dimitrij Svoboda, v imenu prosvetnih društev senetor Buda j ter še zastopnika Slovaške Matice in duhovščine. Nato se je formiral sprevod, ki je spremi Hlinko na njegovi zadnji poti na farno po* kopališče. Polne štiri ure j© trajal »prevod, a še vedno so se valile nove množice. Že v popolnem mraku so položili krsto v preprost grob, združeni pevski zbori pa so zapeli državno himno in tako tudi s tem po* trdili prepričanje pokojnega Hlinke in vseh Slovakov, da je njihova domovina samo ne. raadeljiva češkoslovaška republika. Zadnja pot Djure Paunkovica Beograd, 21. avgusta, d. Včeraj zjutraj so pripeljali zemske ostanke pokojnega sokolskega podstaroste Djure Paunkovica v Beograd. Po ganljivem sprejemu na železniški postaji so jih odpeljali v savezni dom tia Terazijah in jih v veliki dvorani položili na mrtvaški oder. 2e zjutraj so se pričele zgrinjati v dom SKJ množice ljudstva, ki so se prišle klanjat pokojnemu sokolskemu prvaku. Upravni odbor saveza SKJ pa je imel popoldne žalno sejo, na kateri je prvi podstarosta Gangl v toplih besedah očrtal delovanje pokojnega Paurikoviča, ki je vse svoje sile posvetil delu za sokolske ideje. Na seji je bilo sklenjeno, da se ustanovi poseben socialni fond v spomin na pokojnega podstarosto. Ves včerajšnji dan in še danes dopoldne so se v saveznem domu zbirale množice, ki so poslednjič izkazovale čast posmrtnim ostankom velikega pokojnika 2e v prvih popoldanskih urah pa se je zgrnila ogromna množica ljudstva na Te-razijeh okrog sa veznega doma, da se udeleži njegovega pogreba Ob 15. so se ,pričele pogrebne svečanosti. Po cerkvenih obredih so krsto prenesli na teraso, kjer so spregovorili zastopniki Sokolstva v slovo svojemu prvaku in bratu. Prvi je govoril I. podstarosta Engelbert Gangl, ki je očrtal življenjsko pot pokojni« kovo in njegov delo za sokolsko stvar, nato v imenu beograjske župe dr. CipGč in v imenu beograjskega matičnega društva prof. Stankovič. Krsto so nato prenesli na lafeto in zatem se je takoj razvil pogrebni sprevod. Spredaj so Sokoli nosili križ in koljevo. Sledilo je 63 vencev prvi med njimi venec Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki sta ga nosila dva gardna konjenika. Pet oficirjev in dva Sokola sta za venci nosila pokojnikova odlikovanja Njim je sledila vojaška godba s ■ nega o u pol čete 18. pešpolka. V sprevod se je po* I Runcimana. tem uvrstilo članstvo raznih nacionalnih udruienj, sokolska godta, 11 sokolskih praporov s sa veznim praporom na čelu, potem 400 članov in Članic ter ruskih Sokolov ▼ krojih. Krsti je sledila pokojnikova soproga v spremstvu podstaroste br. Gangla in drucih sokolskih prvakov, nato ves upraw» ni odbor saveza z župnimi starostami, nadalje zastopniki civilmii m vojaških obla. sti. mee njimi več generalov. Sprevod je zaključila druga polovica vojaške čete. Pogrebni sprevod je šel po Terazijah, Knez Mihajla ulici v Sa borno cerkev, kjer je duhovščina opravila molitve, ki jim je prisostvoval tudi kraljevi namestnik dr. Ivo Petrovič. Sledili so poslovilni govori senatorja Dragoviča, zastopnikov slovanskega sokolstva in drugih društev. Sprevod je nato krenil nazaj na Prestolonaslednikov trg pred palačo Izvozne banke, kjer je spregovoril zastopnik tega zavoda, in potem dalje na pokopališče. Ob grobu so se od pokojnika poslovili zastopniki zavarovalnic in v imenu pokojnikovih prijateljev g. Zakula. Sokoli v kroju so po pogrebu spremljali savezni prapor še nazaj v dom na Terazijah. Pariz, 2L avgusta br. Dopisniki Havasa ▼ Španiji soglasno poročajo, da najnovejša ofenziva, ki jo je za počel general Fzan-co v cilju, da bi še pred sporazumom o umiku tujih prostovoljcev izvojeval večjo in morda odločilno zmago in stri odpor republikancev, kljub največjim žrtvam in naporom dosedaj ni rodila pričakovanega uspeha. General Franco je vrgel v boj vse svoje razpoložljive čete in ogromno število letal in tankov, vendar pa je naletel na vseh frontah, kjer je poskušal prodreti republikansko fronto, na naravnost obupen odpor. V bojih za Villa Albe, pri katerih je sodelovalo nad 100 letal in 30 tankov, so imeli frankovci v enem dnevu nad 2000 mrtvih. Poleg tega so izgubili večje število letal in tankov. V bojih za višine na koti 444 so frankovci izgubili 500 mož. Vsi poskusi, da bi se polastili te stra-tegično izredno važne višine, so ostali zaman. Delni uspeh so imeli frankovci le na odseku Eltore, kjer so zavzeli Elcerbo. Na estremadurski fronti so bili vsi napadi frankovcev odbiti in so tudi tu pustili na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Ob Ebru, kjer je namenil general Franco republikancem glavni udar, so imeli frankov ci v zadnjih treh dneh po izjavi generala Modeste 8000 mrtvih, razen tega pa so republikanci ujeli 7000 Francovih vojakov. Ujetniki pripovedujejo, da vlada med frankovci velika pobitost zaradi silnih izgub in trajnih neuspehov, vrhu tega pa se pojavlja tudi pomanjkanje Salamanca, 21. avgusta AA. (Havas). Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pre vi med drugim, da so nacionalisti na bojišču pri Val en ci ji odbili sovražne napade. Na fronti ob Ebru nadaljujejo s prodiranjem, potem ko so zasedli sovražne postojanke. Na nekaterih krajih so prodrli za 4 km naprej. Sovražnik je pustil na bojiščn nad 500 mrtvih. Nacionalisti so vjeli nad 700 rdečih miličnikov. Uradno poročilo končno pravi, da so neresnične trditve vrhovnega povelj stva republikanske vojske, ki govore o nekih uspehih rdečih čet na postojankah na hribu del Torro in okoli Coniura. Zaključek lahkoatletskega prvenstva Včeraj je bilo po štirih dnevih zaključeno tekmovanje posameznikov za prvenstvo JLAS z nekoliko večjo udeležbo kakor prejšnje dni, pa tudi samo s povprečnimi rezultati Darufte za »Zvončkov« sklad Henlein zopet v Berlinu Dondom, ZL avgusta. AA. (Havas). Današnji jutranji »Sandejr Cronicte« trdi, da je Henlein odpotoval v Berlin. Praga, 21. avgusta. AA. (DNB). Predstavniki sudetskonemške stranke izjavljajo, da vodstvu te stranke ni ničesar znanega o takoimenovanem načrtu lorda Ljubljana, 21. avgusta. Danes je bilo končano lahkoatletsko državno prvenstvo. Začetek je bil določen za 15. uro, kar je znatno vplivalo na rezultate, ker je v stadionu vladala neznosna sopara, ki večini tekmovalcem ni pri-jala. Doseženi rezultati so bili boljši kakor včeraj, čeprav tudi današnji niso povsem zadovoljivi Glede na bližnjo balka-niado je naš položaj vse prej kakor rožnat in bomo lahko zadovoljni, če se nam bo posrečilo zadržati drugo mesto. Udeležba v današnjih točkah je bila številnejša od včerajšnje. Po rezultatih v splošnem Skok v višino je bil zadeva Primorja in sta njegova zastopnika Žgur in Martini gladko zasedla obe prvi mesti. Do višine 180 je šlo razmeroma gladko, pri 183 pa so vsi poskusi odpovedali. V teku na 800 metrov se je ponovno pokazalo, da je Goršek srednjeprogaš, ki trenutno v Jugoslaviji nima enakovredne konkurence, toda tudi tako je dosegel prav dober rezultat 1:58.7. V metu krogle nas zmagovalci niso mogli prepričati Zaradi odsotnosti Kovače viča in dr. Narančiča ni bilo nikogar, ki bi pognal kroglo preko 14 m. Presenetila je zmaga Novakoviča (Marathon, Zagreb) pred Kleutom. Daljine na i 14 m v troskoku so pri nas redke in moramo zato biti z rezultati M jih je prva trojica dosegla v tej panogi, zadovoljni. Izreden talent je narednik Vučevič, ki mu je le 6 cm manjkalo do 14 m. Za 200 m je bilo prijavljenih 15 tekmovalcev, na startu pa jih je bilo le 6 in zato ni bilo predtekov. Favorita sta bila Kling in Pleteršek, vendar je bil slednji šele tretji z dosti slabim časom. Menda ga je preč utrudil včerajšnji rekordni tek. Kling je prav gotovo naš najboljši sprinter. Met kladiva je bil za Goiča navaden sprehod, ker njegov edini tekmec, inž. Stepišnik, zaradi vojaške službe ni mogel nastopiti. V pomanjkanju borbe je bil rezultat dosti slab. Med tekom na 5000 m je bala sopara najhujša, temu primeren je bn tudi rezultat, čeprav so bili na startu razen Kotnika vsi najboljši dol-goprogaši Zmagal je sigurno favorit Krevs. Za štafeto 4x400 m sta se na startu pojavih le dve moštvi, ostala je menda bolj zanimala nogometna tekma pri sosedih, ki je sploh skoraj docela izpraznila stadion. Primorje, čeprav brez Pleter-ška, je gladko premagalo Vojvodino. Zadnja točka prvenstva je bil met diska na helenski način. Favorit Kleut je zmagal sigurno s prav dobrim rezultatom. Prva točka današnjega sporeda je bil skok v višino in istočasno met krogle. Obe disciplini rta trajali precej dolgo.. Tehnični rezultati Skok v višino: (13 tekmovalcev). Večina je začela šele pri 160 in je gladko preskočila že pri prvem poskusu. Enako je bik> pri naslednji višini 165 in ste imela le Bach in Ivanuš po dve popravi To je dokaz, da se je povprečje v tej panogi znatno dvignilo. 170 so Žgur, Ivanuš, La-zarevič, Martini Bratovž, Mikič in Jovič zmogli že v prvem skoku, po dveh popra vah pa še Bach in Nikolič. Ko so dvignili na 175, so vsi odpovedali Pri prvi popravi sta šla gladko preko žgur in Martini pri drugi pa še Mikič. Naslednja višina je bila 180. Žgur jo je takoj preskočil krasno. Martini pri drugem poskusu, Mikič pa je imel dovolj. Končri rezultat: 1. žgur (Pr) 180, S. Martini (Pr) 180, S. MDdč (Jug.) 175, 4. in 5. Bratovž (I) hi Lazarevič (Jug) 170, 6. Jovič (BSK) 170. Tek 800 m: (6). Goršek je zmagal s veliko prednostjo, med naslednjimi pa je bila komaj vidna razlika, ki so jo lahko določili le sodniku L, Goršek (Pr) 1:58.7, Z. Markovič (Vojvodina) 2:02.2, S. Nabernlk (Pr) isti čas, za prca, 4. Muraus (žel. Mrb) 2:02.8, 5. Pogačnik (Pr) isti čas, 6. Voiep (Voj) 2:08.8. Met krogle: (10). Noben tekmovalec ni zmogel 13.50 m, kar je za tekmovanje za državno prvenstvo prav slabo. Prav vsi so znatno zaostali za običajnimi rezultati 1. Novakovič (Marat, Zagreb) 13.40 m, Ž. Kleni (Jug) 1SJJ9 m, S. Vučevič (Voj) 13.27 m, 4. Obradovič (Marat. Zgrb) 13.16 m, 5. Zupančič (I) 12.60 m, 6. Kiš (Voj) 12.36 m. Troskok: (11): Vsi končni rezultati so Mi doseženi že ▼ predtekmovanju, v finalu se ni nihče več popravil. Bankovič je imel lep skok 13.76 m, vendar s prestopom. 1. Vučevič (Voj) 1ZM ra, 8. Jovičevič (Jug) 18.77 m, 3. Mikič (Jug) 13.63 m, 4. Bankovič (Baski) 18.38 ra, 5 Smolej (PI) 13.15 m, 6. Gal (Zrinsld) 12.97 m. 200 m finale: V začetku je vodil Bauer, v silnem spurtu 30 m pred ciljem pa je gladko zmagal Kling. Razlika med posamezniki Je bila na cilju za prvenstveni nastop prevelika. 1. KHn* (BSK) 23. S. Bauer (P6KJ t*A 3. Pleteršek (Pr) 23.7, 4. Tauber (Makabi> 24.3, 5. Rupauer (PSK) 24.4, 6. Urbančič (Pr) 21.8. Met kladiva: (5). Samo dva tekmovalca sta vrgla preko 40 m! L Goič (Hašk) 46.21 m, 2. Majetič (Zašk) 40.50 m, 3. Reisinger (Slavija Var) 37.65 m, 4. dr. Tritsch (Zašk) 36.93 m, 5. Jeglič (Fl) 85.96 m. Tek 500(1 m; (10). Zaradi pooasnega te«, pa, 75 sek. za krog, so bili vsi precej časa, skupaj. Vodil je Bruean, tesno za njim Krevs in i las. V 7. krogu je Krevs potegnil in dobil na mah 20 m naskoka pred Flasom, Bručanom in nepričakovano do* brim Stonjškom (Žel. Mar.). V naslednjem krogu je Bručan prehitel Flasa in dobil s kratkim medepurtom lo m prednosti, raz. dalji do vodeoega Krevsa pa se nikakor ni hotela zmanjšati. Kmaiu nato so zaradi vročine odstopili Pere (Pr), Stonjšek in Srakar (Pr). Krevs je sigurno zmagal, Bnu čan pa je bil siguren drugi Časi ne morejo zadovoljiti. I. KreTS (Pr) 16:15.2, 2. Frnčan () 16:3-i« 3. Flas (Hašk) 16:38.8. i Kien (Pr) 17:03.2 5. Koritnik (Amater, Trbovlje) 1721A 6. Kazbušek (ŽeL, Zgb) 17:40.8. 4X400 m: Nastopih sta samo štafet Pri. morja in Vojvodine. Do dri ;e predaje ni bilo razlike, nato pa je Skušek prinesel skoraj 20 m prednosti ki jo je Nabernik povečal na dobrih 40 m. L Primorje (Urbančič, Poljšak, Skušek Nabernik) 3:35.8, kar je povprečno konta j 53.9 gek. 2. Vojvodina 3:42.2. Disk helenski najin: (5). Zmagovale« Kleut ee je mečno približal rekordu in ja so tekmovalce znatno prekašal. 1. Kleut (Jug) 37.68 m, 2. Vučevič (Voj) 33.97 m, 3. Kiš (Voj) 33.27 m, 4 Jeglič (Pl* 29.96 m, 5. Kajfež (Pr) 28.95 m. Nepreklicno zadnjikrat Doroty Lamour KRALJICA DŽUNGLE KINO MATICA ob 16., 19.15 in 21.15 Koroški drobiž V Rožeku ob Dravi so preteklo nedeljo svečano odkrili spomenik v spomin na plebiscit dne 10- oktobra 1920 in na plebiscit dne 10. aprila 1938. Svečanosti je prieostvoa val tudi pokrajinski vodja za Koroško mw nister Klausner, ki je v svojem govoru naglasi!. da so ee koroški možje po končani svetovni vojni takoi zopet odzvali klica svoje krvi in se postavili v bran za pr«* staro nemšico korokško zemljo. Med drugimi je naslovil nekaj besedi tudi na slovensko* manjšino in poudarii da so Nemci vzeli rade volje na znanje, da so koroški Slovenci 10. aprila glasovali z >da<. Izrazil je pri« pravljenost, da se likvidirajo nasprotstva iz L 1920. in izrekel željo, naj bi de z neirt* Skimi man išinan v Evropi postopalo tak« kakor ravnajo Nemci s svojimi manjšinami v rajha. Med dragim je govoril tuda na aioroskom ni hiše, ne koče, ne drevesa, n« rrma in ne gore in sploh ničesar, kaT ie bi ,pričalo, da je to nemška zemlja« Dvodnevna svečanost odkritja spomenika Se je> zaključila z ljudsko veselico. V Ši Jakobu v Rožu je umri ugleden slovenski mož in izboren gospodar g. Valentin Zwitter. Doma je bil iz poznane Abu* jeve hiše v Zabomcu na Zilji, ki je že dolga stoletja prava slovenska trdnjava v tem kotičku slovenske Koroške. Kot mlad fam je odšel z doma in si kmalu ustvaril s svojo sposobnostjo in delavnostjo lastno podjetje v Beljaku, dokler se m preselil v Št. Jakob v Rožu. kjer je vzel v najem slovenski Narodni dom m si kupil lepo posestvo. V go» spodarstvu je lepo napredoval, toda v dra-žinskem življenju sa je neprestano sasle* dovala nesreča. Prva žena mu je umrla v cvetu mladosti in mu zapustila dva dečka in dve deklici Poiskal si je novo družico, da td mu pomagala vzgajati otroke. Toda, ko so dorasli, so začeli drus aa drugim umi« rati za jet>ko. Prvi je odšel Zdravko, pol leta po promociji za doktorja političnih ved. Veliko si je obetala vsa slovenska Koroška od tega sposobnega fanta in idealista, kf je bil na tem, da postane njim politični in duhovni vodja. Kmalu sta sledili Zdravku obe sestri in tako ie ostal edini otrok iz prvega zakona — g. Vinko Zwitt«r, sedanji urednik »Koroškega Slovenca«. _ Vsi ti udarci so počasi zlomili krepkega moža, da je te dni tudi sam odšel v večnost, star 66 let Veličasten pogreb je pričal o spoštovanju in ugledu pokojnika Naj bi ee pre* izkušeni mož mirno odpočil po trpkih dneK borbe v domači slovenski zemlji, za katere pravice se je vse dni pogumno boriL Pire* ostalim iskreno aožaU&t v >JUTRO<, ponedeljska bclaja Š ffcneddjflk, 22. VTH 20SE&. Tretje kolo v ligi BSK je ime! srečo da je odnesel iz Ljubljane obe točki — Sam se je tako dvignil na prvo mesto, Ljubljana pa je morala na osmo navzdol Ljubljana, 21. avgusta Danes je spet minilo šest ligaških tekem, dejali so, da bo danes nedelja važnih odločitev. Bila so res zanimiva srečanja in polagoma se naša ligaška družina začenja deliti v dva velika dela — v zgornjo in spodnjo hišo. Favoriti, tako smo zapisali v nedeljskem »Jutru«, da sr> Gradjanski, Hašk in Hajduk, pa tudi BSK, kolikor ne bo Ljubljana ponovila poteze prejšnje ne-nedelje, in nismo zadeli slabo. Točno ni le za Hajduka, ki je pustil točko Va-raždincem, popolnoma napačna pa je bila ta prognoza — toda ne samo naša — za Gradjanskega iz Zagreba, ki je poskrbel za edino senzacijo dneva in pustil Basku obe točki v Beogradu. Ostali rezultati so bili več ali manj pričakovani, čeprav tudi na popolni uspeh Skopljancev proti Jedinstvu ni nihče računal popolnoma resno. Ljubljana je imela na domačih tleh nevarnega nasprotnika in se je po številkah rešila častno brez točke, po •poteka igre pa bi bil ta izid lahk<>še druga senzacija dneva. Kajti po odmoru so bili Ljubljančani tako prerojeni, da bi ne bilo čudno, če bi bili ohranili vsaj eno točko ali pa pobrali bar obe. Toda usoda in sreča imata svoje prste vmes tudi pri nogometu. Zanimivo je, da je BSK baš s to tesno zmago zlezel na vrh prvenstvene tabele. Zdaj bo tri tedne odmora, kajti prihodnji termini so zasedeni z mednarodnimi tekmami proti Češkoslovaški in Rumuniji, prvenstveni ples pa se bo nadaljeval — in sicer samo s tremi tekmami šele v nedeljo 11. septembra. Med šestimi klubi te polovice IV. kola je tudi Ljubljana, ki bo morala v Zagrebu nastopiti proti Gradjanskemu. Do tedaj pa je slika prvenstvene tabele naslednja: BSK 3 3 0 0 10 : 2 6 Jugoslavija 3 3 0 0 7 : 2 6 Hašk 3 3 0 0 9 : 3 6 Gradjanski (Z) 3 2 0 1 10 : 3 4 Bask 3 2 0 1 3 : 2 4 Hajduk 3 1 1 1 6 : 4 3 Gradjanski (S) 3 1 1 1 4 : 6 3 Ljubljana 3 1 0 2 3 : 5 2 Slavija (V) 3 0 1 2 4 : 7 1 Sparta 3 0 1 2 2 : 7 1 Slavija (S) 3 0 0 3 4 : 10 0 Jedinstvo 3 0 0 3 1 : 11 0 V naslednjem naša poročila. BSK : Ljubljana 2 : i (1 s 0) Številnejši je bil tokrat avditorij kot na tekmi s Hajdukom. Zbralo se je za Bska okoli 2500 ljudi M so živo in bučno sledili dogodkom na igrišču. Tekma je bila težka, ostra, naporna, temperamentna tja do poslednjega .žvižga in je šla množici očividno na živce. To se je pokazalo zlasti ob golu za Ljubljano, ko je množica od navdušenja vdrla □a igrišče in dajala hrupno duška prekipevajočim čustvom. Niso potrebni taki in-termezzi, ker se prav lahko pripeti, da bi savez izrekel zaporo nad igriščem in kdo bi bil potem nedolžna žrtev? Sam klub, M bi bil močno oškodovan. — Tik pred soncem je padel zmagonosni gol za goste n je ta nepričakovan dogodek — saj se ;je vsak tre^otek pričakovala zmaga belo-:zelenih — učinkoval kot mrzla prha. Morda bo le treba pomisliti na tako ureditev igrišča, da bo publika močnejše ločena od moštev in terena Moštvi sta nastopili v napovedanih postavah: BSK: Puhar — Stojilkovič, Dubac — M nola, Lehner, Kneževič — Glišovič, Vu-'samovič, Zečevič, Božovič, Podhradski. Ljubljana,: Pogačnik — žitnik, Stane — Vodišek, Pupo, Bonceij — Janežič, Pepček, Rataj. Vovk, Erber. Polčas je v tej borbi pomenil krepko točilnico za dva dela igre, ki sta si bila kakor noč in dan. Dočim so v p vem delu igre povsem prevladovali na terenu Bskovci tako da so bili belo- zeleni potisnjeni ne samo v strogo obrambo temveč tudi v podrejeno vlogo, se je slika v drugem delu gre povsem preokrenila: Bskovci so se morali obupno braniti, njihove vrste, ki so v prvem polčasu bile tako odlično povezane, so se razsule in povsem raztrgale, hova obramba, sprva neprehoden zid, je iala brt-z blave in kopičila napako za t pako. BSK je ponovno potrdil svojo re-'Litaci o^iogodku obvestili mari_ horsko državno tožilstvo, ki je odredilo obdukcijo otrokovega trupelca. ki bo na scl-niškein pokopališču. Sumijo, da je bil otrok | zastrupljen. Orožnski so izsledili mater, neko Ivanko Gradišnikovo, ki Je dejala, da je bil otrok nezakonski in da je otroka pustila pred Laknerje«o hišo zaradi tega, ker je imela nek opravek. Pod avto je prišla med Pragerskim in pragersko graščino zasebmica Marija Blat. nikova iz Sv. Jurija ob Taboru, stanujoča na Pragerskem. Hotela se je izogniti avtomobilu, pa jo je pri tem zgrabil blatnik in jo podrl na tla. Kolo je čisto razbito. S poškodbami po nogi in ostalem delu telesa so jo polskavski gasilci prepeljali v meri* borsko splošno bolnišnico. Pravcato rabuko sta dvignila v Loški ulici Terezija P. iz Mlinske ulice in Ivan 2. s Tržaške ceste. V ritmu klofut in bunk sta se pripodila iz Mlinske ulice v Loško, kjer se je zbralo okoli obeh precej ljudi, ki so se pri tem imenitno zabavali. Terezija in Janez eta se tako obdelovala s pestmi. da sla bila oba čisto krvava po ohrazu. Stražnik je napravil temu tragikomičnemu prizoru konec z energičnim postopkom ter povabilom obeh na policijsko stražnico. Tragična smrt mladeniča v Dravi Pri Mariborskem otoku Je utonil 161etni France Prešeren Maribor, 21. avgusta Danes popoldne okoli pol 17. ure se je družba mladih fantov kopala v levem rokavu Drave pri Mariborskem otoku. V družbi je b:l 161etni France Prešeren, sin strojevodje državnih železnic iz Stephen-sonove ulice 1. Fantje so pogumno plavali po sredi Drave. Nedaleč od mostu, ki veže otok z levim bregom Drave, pa je France Prešeren obupno zakričal in naslednji trenutek že izginil pod vodo. Fantje so spla- vali za njim. toda Prešerna ni bilo več na površje in ga nikakor niso mogli najti. Prihiteli so reševalci s čolnom, vendar so vsa prizadevanja do večera ostala zaman. Pokojni France Prešeren je bil zelo dober plavalec. Vse kaže, da ga je v odprti Dravi pri naglem plavanju prijel krč. Tragično smrt ubogega fanta obžalujejo vsi, ki so ga poznali po njegovem lepem značaju in po nadarjenosti. Obupana mati pod savinjskim vlakom V smrt Je šla 38 letna Amalija Teržanova iz Dobrove Celje, 21. avgusta. Ko je vozil savinjski izletniški vlak davi okrog pol 5. iz Celja proti Petrovčam, se je vrgla kakih 25 m daleč od prelaza v Kersnikovi ulici neka ženeka na progo. Kolesa so šla čez njo in ji odrezala desno nogo v kolku in levo nogo pod kolenom ter je prizadejala dve veliki rani na glavi. Strojevodja je ustavil vlak in izstopil. Ženska je ležala na progi z glavo proti Celju. Bila je že mrtva. Strojevodja je stopil zopet na lokomotivo in nadaljeval vožnjo. V Petrovčah je javil zadevo, nakar so obvestili celjsko postajo, odtod pa policijo. Na kraj samomora je prispela komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prevoz trupla v mrtvašnico na okoliško pokopališče. V mrtvi so spoznali 381etno Amalijo Tržanovo, ženo delavca in hišnega posestnika z Dobrove pri Celju. Mož Tržanove je prišel dopoldne na policijo in prijavil, da je zjutraj okrog štirih, ko je še spal, odšla njegova žena z doma. Ko se je pozneje zbudil in opazil, da žene ni več doma, je mislil, da je šla v cerkev. Ker je pa še čez nekaj ur ni bilo domov, je v hudi slutnji odšel v mesto in prijavil nestanek žene. Na policiji je izvedel, da je njegova žena skočila pod vlak. Tržanova je bila v zadnjem času duševno zmedena. V soboto je dejala svojemu 11-letnemu sinu-edincu, da je ne bo več videl. Nekaj ur pozneje je izvršila svojo obupno namero. 35*000 železniških delavcev snuje enotno vsedržavno stanovsko organizacijo Maribor, 21. avgusta. V mariborski Delavski zbornici so se danes dopoldne zbrali delegatje železniških profesionistov in delavcev, aktivnih in upokojenih, da se posvetujejo in sklepajo o ustanovitvi samostojne in popolnoma neodvisne strokovne organizacije, ki ne bo reševala političnih vprašanj, marveč le njihova krušna vprašanja ter se bo borila za moderni delavski pravilnik in za take plače, da bodo odgovarjale eksistenčnemu minimumu, kakor tudi za primerne pokojnine. Na konferenco je prispelo 43 delegatov iz vseh delov države. Srečko Gantar je v imenu sklicateljev objasnil pomen in namen konference, nakar je bilo sklenjeno, da se za ustanovitev nove organizacije izvoli naslednje predsedstvo: Ivan Drnovšek iz Maribora, Stjepan Malerič iz Za'greba, Danilo Slonovič iz Sarajeva in Vasa Mijatov iz Kraljeva. Na dnevnem redu sta bila v glavnem dva referata: o položaju železniških delavcev in profesionistov in o sklepih za intervencijo v Beogradu ter o predložitvi pravil nove organizacije. Delegat Brenčič iz Ljubljane je orisal položaj 35.000 železniških profesionistov in delavcev, France Brezovšek iz Ljubljane pa žalostno stanje upokojencev, zlasti onih s kronskimi rentami. Prejemki in pokojnine se morajo vsekakor povišati v skladu z občutno naraslo draginjo. V teku let so se popolnoma znižale premije in akordi. Zaradi pomanjkanja kreditov delavec ne more izrabiti pristoječega mu dopusta. Progovni delavci so leto za letom obsojeni na brezplačni dopust in v delavnicah je že večkrat bil skrajšan delovni čas, s čimer so spet znižani prejemki. Tisoči delavcev še vedno čakajo na stalnost, ker ne morejo biti sprejeti v pokojninski fond in ne dobijo voznih" ugodnosti. Pokojninski fond je urejen tako, da morajo doplačevati velike zneske za nazaj, čeprav so že enkrat plačali za dotično dobo članarino. Kljub temu e® pokojnine prenizke in članska doba za dosego polne pokojnine predolga. Znižati jo je treba na 30 let. Na predlog Mihe Zagodeta iz Siska je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki je sestavil resolucijo, da bo predložena prometnemu ministrstvu in generalnemu ravnateljstvu železnic. |WILLYS VODI I V EKONOMIČNOSTI GORIVA, JAKO-STI, BRZINI IN V IZDRŽLJIVOSTT MATERIJ ALA. GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: DJORDJE A LA SEN KO, BEOGRAD, USKOČKA 8. ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO: JOSIP STUPICA AVTO GARAŽA LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 6. ■HBmHHHHHni pališče v Baker Streetu — slavna ulica, v kateri je stanoval Sherlok Holmes. Tu sem potem treniral v družbi z rojakom Stergarjem, ki je bil v sodniškem zboru za skoke.« O izbirnem plavanju na 100 m prsno za plavalni dvoboj Amerika : Evropa, kjer je bil tretji, nam je Cerer dejal: Tu sem taktično pogrešil. Pri startu sem za malenkost zaostal, v prvih potegih pa so mi konkurenti ušli naprej. Plaval sem pač prvič v tako močni konkurenci, pa sem hotel plavati na svoj način. Potegnil sem in 10 m pred ciljem sem bil za glavo pred ostalimi. Tu pa. sam ne vem zakaj in kako, sem iz metuljčkovega stila napravil par zamahov v klasičnem stilu in ko smo udarili na cilj, sem bil za desetinko sekunde za drugim, oziroma dve desetinki za prvim v času 1:13.6. Nova izkušnja, ki si jo velja zapomniti. V Ljubljani sem na tej progi dosegel že čas 1:12. Tu je res Cerer po nepotrebnem izgubil prvo mesto, kar je popolnoma razumljivo, ker doma zadnja leta ni imel nobene konkurence in tudi pri mednarodnih srečanjih nima v srednji Evropi tekmeca. Tako je lahko poljubno menjaval stil, a vedno in povsod zmagal. O nastopu in predteku na 200 m prsno, kjer se je bil Cerer plasiral takoj za olimpijcem Sietasom, pravi naš reprezen-tant: Po plavanju mi je Stergar raztol-mačil komentarje plavalnih strokovnjako? in publike. Pravijo, da sem plaval lepo in ležerno, kakor da mi gre samo za to. da se plasiram v finale, ne pa za čas. Listi so sodili, da bom šele v finalu potegnil in Stergar je celo trdil, da so me nekateri postavljali za zmagovalca. Na treningu sem nekoč plaval 500 m metuljčka, kar so označili za »fenomenalno«. Stergar mi je stalno trobil na ušesa: Tone, drži se, večina te smatra za zmagovalca! To bo vsekakor točno, kakor smo mogli povzeti po radio prenosu. Nemški napovedovalec je poslušalcem takole predstavil našega Cerer ja: Poleg naših reprezen-tantov se je pojavil Jugosloven Cerer. Črn ko zamorec, krasno atletsko razvit Njegov pojav nam obeta presenečenje, ker vse kaže. da bo najbrž zmagovalec. To bi bila velika senzacija tega nastopa. In na koncu je napovedovalec radostno javil: Naša^ dvojna zmaga. Cerer je tretji, presenečenje je izostalo. Nas, ki smo poslušali radio, pa je le navdal ponos na uspeh našega Tončka: tretji v Evropi z novim jugoslovenskim rekordom, ki spada v svetovno rang-listo. Bravo Cerer, le tako naprej! Londonski športni listi so prinesli slike našega reprezentanta, kako plava metuljčka. Z ozirom na njegovo mladost, mu obetajo še lepo športno kariero. Seveda, če bodo tudi naši merodajni razumeli, da pod takimi pogoji, kakor v London, naši reprezentanti ne bodo mogli hoditi po rekorde. Brez denarja, brez skrbne domače oskrbe, prepuščen sam svoji iznajdljivosti in slučajem, naš Tone Cerer ne sme več na pot. Športnikom, ki tako odlično zastopajo našo domovino v mednarodni športni areni, moramo nuditi vse pogoje, da dosežejo čim več. Posebno pa takim talentom kot je naš Cerer. Talent in pravi športnik, ki tudi svoj način življenja tako usmerja, da bi dosegel čim boljši uspeh v čast kluba. čigar član je, in v ponos države, ki jo tako odlično zastopa. Z. J. Težavno reševanje Rajka Justina iz objema skal pod Triglavom Pogreb bo danes popoldne v Ljubljani darico in ni bilo izgleda, da bi se v noč napotila iskat pokojnika. V soboto zgodaj zjutraj sta Uroš Zupančič in More šla z vrvmi po poti na Triglav, Korenini pa je šel še po vrvi na Aleksandrov dom. Trojici se je pridružil mladi plezalec Igor Triller, ki je šel po reševalne vrvi v Staničevo kočo. More in Zupančič sta pred 6. uro prišla do pod Vodnikove plošče. Na prodnati vesini sta takoj opazila sledove padca. Ko sta tako bila na pravi sledi, sta se pričela spuščati nizdol v steno. Kmalu st£ našla pokojnikovo čepico in krivo palico. Nadaljevala sta pot za sledovi krvavih madežev, ki so jasno kazali preko neprestanih gladkih plati v levo. Kakih 200 m pod grebenom sta ob 7. v skalni zagati opazila nesrečnika, zagvozdenega v zagato, z razbito in navzdol obrnjeno glavo. Sama nista mogla pričeti reševanja, ker je pokojnik ležal v strmi skali. Šla pa sta dalje pregledovat teren, kam bo treba spuščati ali dvigati mrtveca. Uroš Zupančič se je spustil mimo mrtveca Dreko visoke nrevese J nižje na široko polico, ki je vodila levo navzdol. Po njej se je spuščal skozi kamine in plati vedno nižje na melišče in snesove na južni strani Triglava, proti Aleksandrovemu domu. To je bil tudi edini prikladen in možen sestop z mrtvecem. Tone Cerer pripoveduje o Londonu Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak._Vsi v Ljubljani.